Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V soboto, 8. junija, je v Športni dvorani Brežice potekala slovesnost ob 50. srečanju slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Dan je bil namenjen spoštovanju lovske kulture, ki jo predani lovci in rogisti negujejo že pol stoletja. Med gosti so bili tudi predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, poslanka Državnega zbora mag. Nataša Avšič Bogovič, predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca s sodelavci, župan Občine Brežice Ivan Molan in predsednik komisije za lovsko kulturo pri LZS mag. Jani Šalamun. Prireditev je povezovala Anja Urek.
Namen srečanj je med drugim tudi druženje in povezovanje
Skupno 250 nastopajočih pod taktirko Franca Keneta.
S slovensko himno so dogodek svečano odprli združeni lovski pevski zbori pod vodstvom zborovodkinje Mileve Kralj Buzeti. Namen tovrstnih srečanj je poleg predstavitve slovenskega lovskega ustvarjanja tudi druženje, povezovanje in spoznavanje. Lovci so trdne prijateljske vezi spletli tudi z zbori iz sosednje Hrvaške, zamejske Italije in tudi Avstrije. Na dogodku je bila tako tudi skupina rogistov iz Kraljevca na Sutli. Vsega skupaj je na odru zapelo 150 pevk in pevcev iz 12 različnih slovenskih lovskih pevskih zborov ter zaigralo 100 rogistov iz 15 slovenskih in ene hrvaške skupine.
Lovska kultura ima v Sloveniji bogato zgodovino, s svojo melodijo nas povezuje z naravo, spodbuja ljubezen do naše dežele in ohranja kulturno dediščino. Slovenska lovska kultura je prav tako uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. To priznanje kaže na zavedanje države o pomembnosti ohranjanja lovske kulture in njene vloge pri bogatenju naše narodne identitete.
Franc Kene kot idejni vodja Lovskega pevskega zbora Globoko
Predsednik Lovskega pevskega zbora Globoko in predsednik organizacijskega odbora Franc Kene.
Veliko zaslug za srečanje je bilo pripisanih domačinu, pionirju srečanj ter predsedniku Lovskega pevskega zbora Globoko in organizacijskega odbora Francu Kenetu. Dejal je, da so letos srečanje prvič priredili v Športni dvorani Brežice, objektu s primerno infrastrukturo za tak dogodek. Pred 50. leti so uresničili idejo in v Globoko povabili pevske zbore, ki so prepevali pesmi z lovsko vsebino. Tako se je rodila tradicija, ki se v Globokem ohranja še danes, vsakih deset let priredijo namreč tovrstno srečanje. Vesel je, da imajo pevci in rogisti skupen cilj – širiti slovensko lovsko pevsko melodijo tako po Sloveniji kot izven nje. »S ponosom zrem na naših skupnih prehojenih 50 let. Prepričan sem, da so naša srečanja spodbudila nastanek novih pevskih in instrumentalnih skupin. Lovska kultura se je skozi leta razširila tudi na druga področja umetniškega izražanja lovcev in ljubiteljskih kulturnikov. Poleg pevcev in rogistov so prišli kiparji, slikarji, fotografi, literati, pokrita so bila skoraj vsa področja umetniškega ustvarjanja,« je dejal Kene. Povedal je še nekaj statistike, le dva še delujoča lovska pevska zbora sta sodelovala tudi na prvem srečanju pred 50. leti v Globokem, to sta Lovski pevski zbor Dekani in Lovski pevski zbor Globoko. Le slednji se je udeležil vseh dosedanjih srečanj in je letos zlati jubilant.
Dan prej odprli fotografsko razstavo Narava in divjad
Razstavo Narava in divjad krasi 31 fotografij lovcev.
Letos so se odločili, da prazniku lovske kulture dodajo še nekaj več – dan prej so v avli dvorane odprli razstavo fotografij z naslovom Narava in divjad, k sodelovanju pa so povabili slovenske lovce kulturnike in jih pozvali, da prispevajo svoje fotografije, nastale načrtno ali naključno ob številnih srečanjih z divjadjo v naravnem okolju. Dobrodošli so bili tudi motivi, ki prikazujejo odnos lovca do dogajanja v naravi. Žal se je na povabilo odzvalo nekoliko manjše število lovcev fotografov, a vseeno dovolj, da so omenjeno razstavo lahko pripravili in postavili. Razstava je nastala ob podpori in sodelovanju JSKD OI Brežice in Fotokluba Brežice, strokovni organizator razstave pa je Samo Hajtnik, vodja fotokrožka na OŠ Globoko. Zajema 31 fotografij petih članov lovskih organizacij in je na voljo za ogled v avli 1. nadstropja brežiške športne dvorane.
Lovski pevski zbori so že od samega začetka nosilci in začetniki lovske kulture, rogisti pa to bogato tradicijo že več kot 45 let nadgrajujejo in ji dodajajo novo dimenzijo. S svojimi mogočnimi melodijami iz lovskih rogov so obogatili našo glasbeno krajino. Združenim lovskim pevskim zborom in rogistom so dirigirali Mileva Kralj Buzeti, Franc Kene, mag. Jani Šalamun in Vasja Namestnik.
Pomembno je sodelovanje z lokalno skupnostjo in Lovsko zvezo Slovenije
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič se je v nagovoru poklonil lovcem.
Podpora lokalne skupnosti pri ohranjanju kulturne dediščine je ključna. Tega se zaveda tudi župan Občine Brežice Ivan Molan. »Naša občina je pestra po naravni danosti in kulturni dejavnosti, zato je lovska kultura del našega vsakdanjega življenja, lovstvo sovpada tudi z našim razvojem krajev. Lovci ste naravovarstveniki, ki skrbite za ravnotežje v naravi, in to je izjemno plemenito in naporno delo,« je povedal Molan. Pomembno pa je tudi sodelovanje med Lovsko zvezo Slovenije, društvi in državo. Nekaj več o tem je povedal pokrovitelj osrednjega dogodka in predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič. »Lovska zveza Slovenije bo kmalu praznovala 120 let in v okviru svojega osnovnega poslanstva zagotovo veliko prispeva k trajnostnemu in sonaravnemu gospodarjenju z gozdovi in divjadjo. O njihovem uspehu priča dejstvo, da je Slovenija po številu živalskih in rastlinskih vrst na kvadratni meter površine še vedno prva v Evropi. Poleg svojega osnovnega poslanstva pa izvaja številne družbene funkcije, med njimi tudi izobraževalno, raziskovalno in humanitarno dejavnost. Poleg tega se ukvarja z glasbeno dejavnostjo, ki ima neverjetno povezovalno moč. S tem se veliko prispeva k ohranjanju družabnega življenja na podeželju in v celotni družbi. Lovske pesmi pojejo slavo naravi, opevajo občutke prostosti in življenjske dogodke. Z njimi proslavljate uspehe pri lovu in sprejemate nove člane ter se poslavljate od tistih, ki zaključijo svojo življenjsko pot. Peli ste pod oblastjo tujcev, v težkih časih za naš narod, in pojete jih še danes. Upam, da jih boste peli še dolgo in da jih bodo peli tudi tisti, ki pridejo za nami,« je povedal Lotrič.
Prireditev obogatile tudi druge točke
Otroci so uprizorili skeč o lovcu, ki je pomagal nadebudnemu članu fotografskega krožka.
Prireditev je bila posvečena tudi generalu in pesniku Rudolfu Maistru, branitelju slovenske severne meje. Letos poteka 150. obletnica njegova rojstva in 90. obletnica njegove smrti. Združeni pevski zbori so se Maistru poklonili tako, da so zapeli nekaj njegovih uglasbenih pesmi.
Program so obogatili tudi učenci iz Osnovne šole Globoko, ki tesno sodeluje z lokalno skupnostjo in društvi v kraju. Pod vodstvom mentorice Nataše Plevnik so se predstavili s skečem Slike iz gozda, v katerem je učenec fotografskega krožka za pomoč pri fotografiranju prosil lovca, ki mu je dal par koristnih nasvetov. Za obilo smeha je poskrbela Pišečka Mica, gospa, ki je kot zunanja opazovalka in žena lovca spremljala delovanje lovskega društva.
Ena od veščin lovskega udejstvovanja in lovskih običajev pa je tudi oponašanje jelenjega rukanja. Veščina oponašanja je nastala in ostaja zapisana v genih lovcev. Klicati jelena ni kar tako, jelenovo rukanje je veličastno, mogočno in melodično. Oponašanje jelenjega rukanja je lovska spretnost, oponašalci pa delujejo v okviru Lovske zveze Slovenije. Vsako leto od 2008. dalje se pomerijo tudi na državnem prvenstvu, najboljši pa še na mednarodni ravni. Za obiskovalce je jelenje rukanje v treh različnih situacijah (mladi jelen išče košuto, stari jelen išče košuto, srečanje jelenov na rukališču) oponašal član ekipe Lovske zveze Slovenije Marko Mavri.
Kultura nas bogati in izboljšuje
Oponašalec jelenjega rukanja Marko Mavri nas je v slovenski ekipi zastopal na majskem Evropskem prvenstvu na Poljskem.
Navzoče je nagovoril tudi predsednik komisije za lovsko kulturo pri Lovski zvezi Slovenije mag. Jani Šalamun. »Kultura nas bogati in dela boljše, daje vrednost ljudem in spodbuja medsebojno spoštovanje. Kulture pa ne bi mogli imeti brez ustvarjalcev in poustvarjalcev ljubiteljske kulture, ki že vrsto let ustvarjajo ne le za člane v lovskih vrstah, ampak za vse nas. Velika večina članov lovskih ljubiteljskih kulturnih skupin ni lovcev, vsi, ki aktivno delujejo kot zunanji člani, si zaslužijo še posebno priznanje in zahvalo,« je dejal Šalamun.
Za konec so podelili še priznanja tistim, ki so s svojim delom in zavzetostjo že vrsto let predani lovski kulturi. Priznanja za udeležbo so prejeli Lovski oktet Javorniki Postojna, Rogisti zveze lovskih družin Ptuj Ormož, Lovski oktet lovskega društva Peca Mežica in zlati jubilanti, ki letos sodelujejo že 50., Lovski pevski zbor Globoko.
H. Z.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
