Arhivi Kategorije: Blogi strokovnjakov

Davčna reforma kot davčno maščevanje – 183

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Na Ministrstvu za finance so pripravili predloge sprememb štirih davčnih zakonov in to:

  • Zakona o dohodnini (ZDoh-2),
  • Zakona o trošarinah (ZTro-1),
  • Zakona o davčnem postopku (ZDavp-2) in
  • Zakona o finančni upravi (ZFU).

Vse štiri zakone so v ponedeljek, 01. 08. 2022, po navedbah ministrstva za finance,  posredovali v javno objavo na portal E-demokracija in v medresorsko obravnavo. Rok za podajanje predlogov ali pripombe je do 19. 8. 2022. Prav tako so pripravili gradivo za medije, katero smo prejeli tudi v uredništvu revije Denar. V nadaljevanju bom najprej povzel obrazložitve ministrstva za finance pri vseh štirih zakonih, nato pa bom komentiral  predloge sprememb treh davčnih zakonov in to:

  • Zakona o dohodnini (ZDoh-2),
  • Zakona o davčnem postopku (ZDavp-2) in
  • Zakona o finančni upravi (ZFU).

Ministrstvo za finance je uvodoma pojasnilo:

»Pri pripravi sprememb je bilo treba tehtati med učinki pri splošni razbremenitvi vseh dohodninskih zavezancev, kjer bi, gledano absolutno, bili zavezanci z višjimi dohodki bolj razbremenjeni kot zavezanci z nizkimi dohodki, in bolj ciljno usmerjenimi spremembami, kjer se želi doseči učinek predvsem pri določenih skupinah, ki v tem trenutku najbolj potrebujejo pomoč države. Na to odgovarjamo s predlaganimi spremembami Zakona o dohodnini.

Predlogi novel zakonov sledijo več ciljem: odpravljajo oziroma popravljajo nekatere ukrepe, ki so bili sprejeti v letih 2021 in 2022, zlasti zaradi zagotavljanja javnofinančne stabilnosti (spremembe Zakona o dohodnini, spremembe Zakona o finančni upravi), naslavljajo nekatere vsebine iz Programa za delo koalicije 2022 – 2026 in draginjo (spremembe Zakona o dohodnini in Zakona o trošarinah). Prinašajo tudi administrativne poenostavitve za davčne zavezance in v slovenski pravni red prenašajo direktive EU (spremembe Zakona o davčnem postopku).«

Moj komentar:

Nepravilen je pristop, da pri spremembah davčnih predpisov navajaš, da bi s splošno razbremenitvijo vseh dohodninskih zavezancev bolj razbremenil zavezance z višjimi dohodki. Po mojem mnenju je to politični pristop, ki po eni strani mogoče prinaša glasove, na drugi strani pa slabo voljo določenih dohodninskih zavezancev in s tem tudi mogoče njihovo preselitev v drugo, davčno bolj ugodno državo. Gre za dohodninske zavezance, ki imajo višje dohodke tudi zaradi višje pridobljene izobrazbe in bolje plačanih služb. To pomeni, da so sedaj zaradi višje izobrazbe in svoje pridnosti kaznovani z višjim davkom.

Dejstvo je, da v Sloveniji imamo visoko progresijo obdavčitve dohodkov fizičnih oseb in v kolikor se pri uvajanju progresivnih davčnih stopenj, nadpovprečno in večkratno obdavčujejo dohodki tistih, ki prejmejo višje dohodke, je normalno, da so potem pri zmanjšanju davčnih stopenj deležni večje razbremenitve.

Za lažje razumevanje progresivne obdavčitve sem pripravil izračun dohodnine za zaposlenega, ki ima bruto plačo 1.000,00 evrov in za zaposlenega, ki ima bruto plačo 6.000,00 evrov. Kot vidimo, drugi, ki ima šestkrat višjo plačo, plača 18,5 krat višjo dohodnino.

BRUTO PLAČA1.000,006.000,00RAZMERJE
Prispevki221,001.326,006,00
Splošna olajšava375,00375,00
Davčna osnova404,004.299,0010,64
Dohodnina64,641.195,9418,50
NETO714,363.478,064,87

O visoki progresiji slovenske dohodninske lestvice sem pisal v reviji Denar septembra 2011 in maja 2012. Oba teksta sem objavil v mojem predhodnem blogu na naslednji povezavi Slovenci med najbolj obdavčenimi. Res je, da gre za podatke, ki so stari več kot deset let, toda ne verjamem, da je prišlo do večjih sprememb. Lahko pa vsak od vas to sprejme kot izziv in opravi primerjavo današnji dohodninskih davčnih stopenj v državah, ki so navedene v obeh člankih. Ob tem je potrebno poudariti, da je takrat, to je 2011 in 2012, najvišja dohodninska stopnja znašala 41 odstotkov, sedaj pa bo znašala 50 odstotkov.

Poleg tega pa menim, da je ustvarjanje boljših davčnih učinkov, le pri določenih posameznikih, lahko tudi ustavno sporno.

Predlog novele Zakona o dohodnini (ZDoh-2)

Po navedbah ministrstva za finance je »Cilj predloga novele je zagotoviti javnofinančno stabilnost oziroma zmanjšati strukturni primanjkljaj z namenom vzpostavitve javnofinančnih pogojev za naslavljanje situacije v negotovih časih, ki smo jim priča, povezane predvsem z vsesplošno rastjo cen, še zlasti na področju energentov in hrane. Odpravljajo se nekateri neutemeljeni odstopi od temeljnega davčnega načela obdavčevanja po ekonomski moči, uveljavljeni z zadnjo novelo Zakona o dohodnini.«

Moj komentar:

Ne drži navedba ministrstva za finance, da s predlaganimi spremembami odpravljajo nekatere neutemeljen odstope od temeljnega načela obdavčenja po ekonomski moči, uveljavljeno z letošnjo novelo Zakona o dohodnini, ker tega ni bilo. Najbolj se je znižala stopnja pri obdavčitvi dohodkov iz naslova najemnin. Toda pri dohodkih iz naslova najemnin je potrebno vedeti, to je moje mnenje in to so moje izkušnje, da dohodke iz naslova najemnin v večjem številu dosegajo dohodninski zavezanci z nižjimi dohodki, kot tisti z višjimi dohodki. Veliko je primerov najemodajalcev, ki nepremičnine niso kupili, temveč so ji podedovali. Mnogi oddajajo v najem nepremičnine, ker jih ne morejo vzdrževati in podobno. Sam sem v praksi srečal kar nekaj tovrstnih davčnih zavezancev in težko jim je bilo razložiti zakaj morajo skoraj četrtino dohodka porabiti za plačilo dohodnine.

V nadaljevanju podajam moje komentarje k posameznim predlogom predvidenih sprememb:

  • Splošna olajšava: višina splošne olajšave se določi na višini 5.000 EUR in odpravi postopno zvišanje na 7.500 EUR;

Menim, da gre za nepotreben ukrep, saj je bilo predvideno zvišanje splošne dohodninske davčne olajšave smiselno, saj se s tem razbremenjujejo vsi dohodninski davčni zavezanci. Na primer v sosednji Avstriji ta davčna olajšava znaša 11.000,00 evrov.

  • Dodatna splošna olajšava: zvišuje se skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer se zvišuje s 13.716,33 EUR na 15.000 EUR;

Nimam pripomb.

  • Olajšava za mlade: uvaja se znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja v višini 1.000 EUR v davčnem letu za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma v višini 500 EUR za zavezanca po dopolnjenem 26. letu starosti do dopolnjenega 29. leta starosti (posebna osebna olajšava za mlade);

Nimam pripomb.

  • Obdavčitev v najvišjem davčnem razredu: zvišuje se davčna stopnja v zadnjem 5. dohodninskem razredu s sedanjih 45 % na 50 %;

Nepotrebno zvišanje dohodninske stopnje v najvišjem dohodninskem razredu. V kolikor so že nameravali uvesti 50 odstotno davčno stopnjo, bi lahko uvedli novi dohodninski razred in bi s 50 odstotno davčno stopnjo bili obdavčeni le dohodki na primer nad 150.000,00 ali nad 200.000,00 evrov. Uvesti 50 odstotno dohodninsko davčno stopnjo pri dohodki oziroma davčni osnovi nad 74.160,00 evrov je nesmiselno in destimulativno. Tako bodo tisti, ki bodo imeli davčno osnovo do 8.755,00 evrov dohodnino plačali po stopnji 16 odstotkov, tisti z davčno osnovo nad 74.160,00 evrov pa po stopnji 50 odstotkov.

  • Indeksacija: odpravlja se mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvaja spremenjen mehanizem usklajevanja (mehanizem, ki je veljal pred zadnjo novelo ZDoh-2);

S tem predlogom se strinjam, saj sem ves čas zagovornik fiksnih zneskov, ki se občasno spreminjajo.

  • Poslovna uspešnost: pri plačilu za poslovno uspešnost se uvaja dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo (izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu) in odpravlja možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 % povprečne plače delavca (ohranja se splošna višina neobdavčenega dela, to je 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji);

Nepotrebna sprememba. Sem zagovornik obstoječega sistema.

  • Pogoj za vstop/obstoj v sistem normiranih odhodkov: jasneje se določa pogoj za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov pri dohodkih iz dejavnosti, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, ter podaljšuje obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje (na 9 mesecev);  

Ta sprememba ne bo bistveno vplivala na sistem obdavčitve normirancev. Davčni zavezanci se bodo prilagodili. Čeprav je minister za finance ob nastopu funkcije napovedal večje spremembe pri obdavčitvi normirancev, se to ni zgodilo. Predvidevam, da so na ministrstvu za finance mogoče ugotovili, da tudi volivci sedanje koalicije mogoče v veliki meri izkoriščajo ugodni davčni status normirancev.

  • Oddajanje v najem: pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem se stopnja dohodnine določi v višini 25 %, višina priznanih normiranih stroškov se ne spremeni;

Popolnoma napačna odločitev. Sedanja obdavčitev s 15 odstotno davčno stopnjo je boljša in bolj stimulativna za davčne zavezance, da prijavljajo oziroma, da bodo prijavili vse dohodke iz naslova najemnin. Zvišanje stopnje bo imeli negativni učinek na število prijav. Poleg tega se je potrebno zavedati dejstva, da nepremičnine v najem ne oddajajo le premožni, temveč tudi tisti, ki imajo v lasti nepremičnine zaradi dedovanja in jim je to vir preživljanja. Teh še številčno več, kot pa premožnih.

  • Dohodki od kapitala: pri dohodkih iz kapitala se ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe (razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu), kot dividend, s čimer bo zagotovljena primerljiva opredelitev dohodka (dividend), kot velja po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ter enaka obravnava tovrstnega dohodka fizičnih oseb s primerljivi dohodki.

Nepotrebna sprememba, ki je posledica napada na družbenike v gospodarskih družbah, katerim se zavida, da svoje deleže v gospodarskih družbah prodajo družbi, če nimajo ali ne najdejo drugega kupca. Prodaja deleža mora biti zmeraj obdavčena kot prodaja deleža in to kot kapitalski dobiček, ne pa kot dividenda. Veliko boljša in enostavnejša rešitev bi bila, da bi možnost prodaje lastnih deležev omejili na 10 odstotkov, koliko lahko odstotek lastnih delnic pri delniških družbah (drugi odstavek 247. člena ZGD-1). Vse kar bi bilo nad tem odstotkom pa bi se štelo kot dividenda.

2. Predlog novele Zakona o trošarinah (ZTro-1)

Cilj predloga novele Zakona o trošarinah je omilitev posledic visokih cen energentov za kmetijski in gozdarski sektor.

  • Pravica do vračila trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo se nadomešča s pravico do nakupa davčno označenega goriva za kmetijstvo z neposredno oprostitvijo plačila (dela) trošarine, s 1. 1. 2023;
  • Začasno, od 1. 1. do 31. 5. 2023, bo obveznost plačila trošarine za nakup goriva za kmetijstvo iz 30 % znižana na 0 %. Od 1. 6. 2023 pa bo veljala obveznost plačila trošarine za gorivo za kmetijstvo v višini 30 %;
  • Uvedba označenega goriva za kmetijstvo omogoča takojšnjo, neposredno trošarinsko ugodnost že ob nakupu goriva in ne več z zamikom v obliki zahtevka za vračilo trošarine, ki se praviloma vlaga za preteklo koledarsko leto;
  • Upravičenci za nakup goriva za kmetijstvo so nosilci kmetijskih gospodarstev ali člani agrarne skupnosti, ki imajo v uporabi kmetijska in gozdna zemljišča, uporabniki gozdnih zemljišč ali imetniki vsaj 41 čebeljih panjev, ki so v Registru čebelnjakov evidentirali premike čebel v skladu s kmetijsko zakonodajo. Upravičenost do nakupa goriva za kmetijstvo bo za tekoče koledarsko leto ugotavljala Finančna uprava RS na 30. 6. preteklega leta;
  • Upravičenci bodo lahko v koledarskem letu nabavili količine goriva za kmetijstvo do količine normativne porabe goriva. Normativna poraba goriva upravičenca se bo evidentirala v informacijskem sistemu Finančne uprave RS in določala letno na podlagi podatkov kmetijskih in gozdnih površin ter števila čebeljih panjev upravičenca na 30. 6. preteklega leta;
  • Pri nakupu plinskega olja za kmetijstvo se bo upravičenec izkazal z identifikacijsko oznako in osebnim dokumentom. Trgovec z gorivom za kmetijstvo bo moral zagotoviti tehnične pogoje za evidentiranje količin nabavljenega goriva za kmetijstvo v podatkih upravičenca v informacijskem sistemu Finančne uprave RS

3. Predlog novele Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)

Predlog zakona naslavlja prenos direktiv v slovenski pravni red in nekatere druge rešitve, katerih cilj je lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti.

  • Izboljšave na področju obstoječih instrumentov mednarodnega upravnega sodelovanja na področju obdavčevanja z določanjem jasnejših pogojev in rokov za posamezne instrumente sodelovanja, kot so zaprosilo za informacije, povratne informacije in sočasni nadzor. Hkrati se uvaja nova oblika upravnega sodelovanja, to je skupni nadzor. Dopolnjuje se tudi določba glede varovanja podatkov;
  • Uvaja se obveznost poročanja upravljavcev digitalnih platform o poslovni dejavnosti, ki vključuje najem nepremičnin, osebne storitve, prodajo blaga in najem katerega koli načina prevoza;
  • Razkritje določenih podatkov upravičeni osebi, ki jih potrebuje za izpolnitev obveznosti;
  • Izrecna navedba obveznosti predložitve podatkov in dokumentacije tudi za namene izpolnitve obveznosti, ki so povezane z mednarodnim sodelovanjem;
  • Za prevzem dokumentov s portala eDavki zavezanec ne bo potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila;
  • Dopolnitve glede postopka skupnega dogovarjanja, ustrezen prenos Direktive o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v EU;
  • Napoved za odmero akontacije dohodnine ni več omejena na eno leto;
  • Ustrezno se prenese določba, določena z Direktivo o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga, vezano na institut izstopne obdavčitve, glede obravnave zapadlosti vseh naslednjih neplačanih obrokov davka.
  • Nima pripomb na predlagane spremembe Zakon o davčnem postopku, s tem da upam, da se predlagana sprememba iz tretje točke »Razkritje določenih podatkov upravičeni osebi, ki jih potrebuje za izpolnitev obveznosti;« nanaša na 19. člen veljavnega zakona o davčnem postopku. Gre za naslednje spremembe, katere smo letos pripravili na Fursu in niso bile sprejete v državnem zboru. Tekst predloga sprememb in dopolnitev 19. člena zakona o davčnem postopku je glasil:

     »V 19. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(4) Davčni organ sme upravičeni osebi, ki ta podatek potrebuje za izpolnitev davčne obveznosti oziroma za izpolnitev dolžnosti dajanja podatkov po tem zakonu ali zakonu o obdavčenju, na podlagi njenega obrazloženega pisnega zahtevka, v katerem morajo biti navedeni tudi podatki, ki davčnemu organu omogočajo enolično identifikacijo fizične osebe, in sicer:

  • poleg osebnega imena še ali datum rojstva in naslov prebivališča ali enotno matično številko občana, razkriti podatek o davčni številki zavezanca za davek,
  • davčna številka ali enotna matična številka občana, razkriti podatek o osebnem imenu zavezanca za davek,
  • osebno ime in davčna številka ali enotna matična številka občana, razkriti podatek o rezidentskem statusu zavezanca za davek.«.

Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) Davčni organ sme delodajalcu zaradi obračuna nadomestila plače med začasno zadržanostjo delavca od dela zaradi zdravstvenih razlogov razkriti podatke o osnovi za to nadomestilo in številu ur, na katere se ta osnova nanaša. Delodajalec pridobi podatke iz prejšnjega stavka prek informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom na osnovi dokazila o delavčevi začasni zadržanosti od dela.«.

Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(8) Davčni organ na podlagi drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena upravičeni osebi razkrije podatke brez soglasja oziroma brez predhodnega obvestila zavezancu za davek, na katerega se podatki nanašajo.«.

     Dosedanja osmi in deveti odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.«

Gre za spremembe, ki bodo davčnim zavezancem, predvsem računovodskim servisom omogočili pridobivanje podatkov o višini bruto plače zaposlenih pri prejšnjem delodajalcu, katere sedanji delodajalec nima in zaradi tega prihaja do težav pri obračunavanju nadomestila za bolniški stalež.

4. Predlog novele Zakona o finančni upravi (ZFU)

S predlogom zakona se odpravljajo določbe, uvedene z zadnjo novelo Zakona o finančni upravi, predvsem v delu, ki predstavlja odstop od sistemske ureditve, za katerega ni izkazan utemeljen razlog.

  • Ukinja se poseben položaj direktorjev finančnih uradov, ki predstavlja t. i. »lex specialis« ureditev sklenitve delovnega razmerja za vodje notranjih organizacijskih enot za določen čas, in odstopa od sistemske ureditve javnih uslužbencev, ki jih ureja Zakon o javnih uslužbencih;

Nepotreben ukrep, ki je posledica nerazumevanja in nepoznavanja vloge direktorjev finančnih uradov. Le-ti morajo biti managerji na finančnih uradih, ki jih vodijo in morajo sprejemati določene odločitve. To se lahko doseže s tem, da imajo mandat in se vsakih pet let morajo ponovno prijaviti in predstaviti svojo vizijo poslovanja finančnega urada. Nesprejemljivo je, da so nekateri direktorji finančnih uradov več kot deset ali več kot petnajst let. Podobno kot ima mandat generlani direktor Fursa, bi ga morali imeti tudi direktorji finančnih uradov. S predlagano spremembo se ponovno onemogoča drugim, to je novim kandidatom, da se prijavijo na razpise ob izteku mandatov direktorjev finančnih uradov. Zato predlagam, da ministrstvo za finance objavi koliko časa posamezni direktorji finančnih uradov opravljajo to funkcijo.

  • Ukinja se kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka, ki se razlikuje od temeljne sistemske ureditve monokratičnega vodenja in odločanja v upravnih postopkih, urejenega v Zakonu o splošnem upravnem postopku;

Škodljiv ukrep, ki na finančne inšpektorje prelaga preveliko obveznost. Poleg tega nekateri finančni inšpektorji pri vodenju postopkov, ko gre tudi za zneske v višini več sto tisoč evrov ali za milijon evrov ali več, niso kos tej nalogi. Tako imamo kar nekaj odločitev iz preteklosti, ko so finančni inšpektorji spisali nezakonite odločbe, s katerimi so nekatere davčne zavezance pahnili v stečaje ali osebne stečaje, na koncu pa je ugotovljeno, da ni davčne obveznosti. Ali to pomeni, da bo odgovornost za napačno oziroma nezakonito odločitev nosil finančni inšpektor?

  • Odpravljajo se ukrep dodelitve zadeve drugemu inšpektorju in posebna ureditev odvzema pooblastil uradni osebi s strani predstojnika zaradi ponavljajočih se nepravilnosti pri odločanju, s čimer se zagotavlja, da tudi za davčno inšpekcijo veljajo sistemske določbe iz Zakona o inšpekcijskem nadzoru;

To spremembo bom komentiral, ko bo znan tekst spremembe zakona.

  • Pri finančni preiskavi se vzpostavi stanje določbe, kot je veljalo pred zadnjo spremembo s ciljem hkratnega zagotavljanja učinkovitosti pri pobiranju davkov in pravne varnosti davčnih zavezancev.

Tudi to spremembo bom komentiral, ko bo znan tekst spremembe zakona.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Slovenci med najbolj obdavčenimi – 182

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Slovenska dohodninska lestvica velja za zelo progresivno. O primerjavi z dohodninskimi lestvicami nekaterih drugih držav sem pisal v reviji Denar septembra 2011 in maja 2012, kar lahko preberete v nadaljevanju.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Golobovi ustavili kriptozakon in davčni postopek

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Poslanci SDS so maja v postopek sprejemanja v državnem zboru vložili predlog zakona o debirokratizaciji obdavčenja unovčenja virtualnih valut in predlog sprememb in dopolnitev zakona o davčnem postopku. Gre za dva zakona, ki sta bila usklajena s strokovno javnostjo in za sprejem katerih je zmanjkalo časa v mandatu prejšnje vlade. Predlog zakona o debirokratizaciji obdavčenja unovčenja virtualnih valut smo že predstavili v reviji Denar septembra 2021 in februarja 2022. 

Obdavčitev unovčenja virtualnih valut

Ta predlog zakona je eden od krajših in zelo enostavnih predlogov zakona, ki uvaja administrativno enostavno napoved in plačilo davka od unovčenja virtualnih valut. Gre za moderen zakon, kakršnega verjetno nima nobena druga država in ravno zaradi tega je bil to velik izziv za vse nas, da postavimo smernice za enostavno obdavčitev in da bomo enkrat prvi pri neki vrsti obdavčitve. V nadaljevanju bom predstavil del razprav nekaterih poslancev in svoje mnenje o njihovi razpravi, vi pa si ga ustvarite sami.  

Razpravo je odprl poslanec SDS Franc Breznik, ki je med drugim povedal:

»Torej pred nami je predlog zakona o debirokratizaciji obdavčitve, vnovčenje virtualnih valut, ki ga dajemo v prvo obravnavo. Predlog zakona o debirokratizaciji obdavčitve vnovčenja virtualnih valut, ki je v prvi obravnavi, torej je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim kolegom Danijelom Krivcem. Kot predlagatelj lahko pojasnimo, da se s tem zakonom uvaja obveznost plačevanja davka od vrednosti vnovčenja virtualnih valut na administrativno enostaven in seveda tudi razumljiv način ter zagotovitev javnofinančnih prihodkov iz naslova take obdavčitve. Finančna uprava bi lahko z naknadnimi nadzori preverjala pravilnost obračunov in ali so zavezanci prijavili vnovčenje virtualnih valut. Z navedenimi cilji se predlaga obdavčiti znesek vnovčene virtualne valute z davčno stopnjo v višini pet odstotkov ter oprostitve davka od zneska vnovčenja virtualnih valut v višini deset tisoč evrov na leto. Če zavezanec za davek pri vnovčenju virtualne valute ustvari izgubo, mora to izgubo v davčnem obračunu, ki ga predloži davčnemu organu, tudi seveda dokazati. Zanimivo, da gre za zgodovinske spremembe. Sprejem predloga zakona bi pozitivno vplival na prepoznavnost Republike Slovenije kot države, ki ima področje virtualnih valut regulirano, saj večina držav Evropske unije in sveta tega področja še nima sistemsko urejenega.«

Komentar Ivana Simiča

Vse, kar je navedel poslanec Franc Breznik, drži, saj je bi namen tega zakona uvesti enostavno obdavčitev vnovčenja virtualnih valut in ob tem ne maltretirati davčnih zavezancev. Ugotavljanje kapitalskega dobička pri trgovanju z virtualnimi valutami je zelo težavno. Glavni razlog je ta, da gre pri trgovanju z virtualnimi valutami za več tisoč transakcij letno. Lahko govorimo tudi o deset tisoč transakcij letno. To pomeni, da bi, ko se ugotavlja zaslužek, to je kapitalski dobiček, morali ugotavljati vse nabavne in vse prodajne vrednosti vseh transakcij. To pomeni, da bi morali v eDavke fizično vnesti vseh deset tisoč transakcij. Če gre za različne valute, je treba opraviti še preračunavanje. Vse to zahteva veliko nepotrebnega dela. 

Naslednji je svoje stališče predstavil poslanec Andrej Hoivik (SDS), ki je med drugim povedal:

»Predlog zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, ki je danes pred vami, uvaja drugačen pristop in drugačno razmišljanje, ki je bližje virtualnemu svetu kot togim pravnim normam, kot jih poznamo. Cilj predloga zakona je področje unovčevanja virtualnih valut urediti na zelo enostaven način, tako da se po nizki stopnji obdavčuje tisto, kar se vidi in je zapisano, to je unovčeni znesek. Poleg tega pa bi Slovenija s takšno zakonodajo postala prepoznavna svetu, saj bi bili med prvimi, ki bi uvedli tovrstni način obdavčitve unovčenja virtualnih valut. Republika Slovenija bi obdavčitev virtualnih valut zakonsko morala urediti že tam okoli leta 2017. Po petih letih menimo, da je na naših klopeh prvi zakon, ki bi to obdavčitev smiselno opredelil, tudi s togim pravniškim jezikom. Za zdaj ne razpolagamo s podatkom, ali na svetu obstaja država, ki se je na tako enostaven način lotila obdavčitve dobičkov, ustvarjenih z virtualnimi valutami.«

Komentar Ivana Simiča

Tudi iz razprave poslanca Andreja Hoivika so razvidne prednosti predloga zakona, katere pa je večina poslancev ob glasovanju, ali naj se navedeni predlog zakona obravnava ali ne, ignorirala. 

Naslednji je svoje stališče predstavil poslanec Jonas Žnidaršič (SD), ki je med drugim povedal:

»Popolnoma enak zakon je ob koncu prejšnjega sklica državnega zbora vložila vlada Janeza Janše, a do njegove obravnave ni prišlo zaradi izteka mandata. Čeprav je takrat zakonski predlog podpisala vlada, je javnost kmalu izvedela, da gre pravzaprav za predloge takratnega direktorja Finančne uprave, s katerimi naj bi uvedli obdavčitev za tiste, ki virtualno oziroma kriptovaluto unovčijo ali jo zamenjajo v denar. Predlog, ki ga imamo na mizi danes, je vsebinsko popolnoma enak. Predlog tega zakona je že, ko ga je predlagala vlada, doživel negativen sprejem, predvsem iz strokovnih krogov. Kot njegovo največjo pomanjkljivost so strokovnjaki izpostavili predvsem načrtovani izbirni način obdavčitve. Zavezanci naj bi tako sami izbrali način, na katerega bi bili obdavčeni, in višino obdavčitve. To je, kot opozarjajo davčni strokovnjaki, v grobem nasprotju z načelom davčne enakosti, ki zahteva, da se zavezanci, ki so v enakem položaju, tudi obravnavajo na enak način. Kot drugo bistveno pomanjkljivost predlaganega sistema strokovnjaki izpostavljajo visok prag za začetek obdavčevanja. Davek naj bi posameznik začel plačevati šele, če bi v enem letu vnovčil za več kot deset tisoč evrov kriptovalut. Tudi to je kršitev davčne enakosti, če to mejo primerjamo s splošnimi olajšavami iz dohodninskih predpisov. V državi, kjer letni dohodki mnogih zaposlenih ne dosežejo deset tisočakov, se zdi slovenski desnici povsem ustrezno, če mejo za obdavčitev kriptovalut dvignejo krepko nad že zvišano splošno davčno olajšavo in nad zneske, za katere delavci plačujejo tako davke kot prispevke. Tako postavljena meja obdavčitve zato pomeni tudi veliko motivacijo za davčno izmikanje, saj je obdavčitev predvidena šele po prestopu visokega letnega praga. Predlog pred nami torej služi predvsem politični promociji in zavajanju. Ob prvi vložitvi ga je za lastno promocijo zlorabljal takratni direktor Finančne uprave, danes pa z istim predlogom vpletajo poslanke in poslanci SDS. V zasnovo sistema obdavčitve dobičkov iz naslova virtualnih valut moramo vložiti več truda in premisleka, pa tudi več sodelovanja, da bi lahko vzpostavili enostaven in hkrati pravičen način obdavčevanja.«

Komentar Ivana Simiča

Navedba poslanca, da je predlog zakona doživel negativen sprejem predvsem iz strokovnih krogov, ne drži, saj smo tekst zakona usklajevali z več društvi in strokovnjaki na področju virtualnih valut. Poleg tega je bil predlog zakona dvakrat javno objavljen in smo upoštevali skoraj vse pripombe. Škoda je le, da poslanec v politični razpravi ni navedel imena in priimke predstavnikov strokovnih krogov ali pa davčnih strokovnjakov, da bi se lahko z njimi pogovoril in jim pojasnil, zakaj takšna odločitev. Verjetno je dejstvu, da je izpustil njihova imena, pripisati zgodnji uri seje državnega zbora.

Meja 10.000,00 evrov je bila izbrana zaradi tega, da se davčni zavezanci in finančna uprava ne ukvarjajo z majhnimi zneski vnovčenja ali nakupi raznih stvari nižje vrednosti, kar bi bilo nerentabilno in birokratsko. Poleg tega se na ta način vlaganja napovedi razbremeni množico majhnih vlagateljev, saj pri 10.000,00 evrov bi davek znašal le 500,00 evrov. Namen predloga zakona je bil zajeti domače vlagatelje z visokimi zneski in privabiti tuje vlagatelje, ki bi, če bi želeli unovčenje opraviti v Sloveniji, morali predhodno postati davčni rezidenti Republike Slovenije. S tem bi v Sloveniji pridobivali nove davčne rezidente in nove davkoplačevalce, ne pa da je tako, kot je danes, ko nekateri naši davčni rezidenti odhajajo na Portugalsko in tam unovčujejo virtualne valute.

Glede ostalih komentarjev poslanca se bom vzdržal, saj ne zaslužijo resne razprave.

Naslednji je svoje stališče predstavil poslanec Milan Jakopovič (Levica), ki je med drugim povedal:

»V Levici ne želimo legitimirati finančnega okvirja, ki je škodljiv za okolje, in ki je v svojem bistvu špekulativen. Obdavčitev je nujna, a pet odstotkov je bistveno prenizka, poleg že omenjene zgornje meje obdavčitve deset tisoč evrov. Kapital, predvsem tak, ki je v svojem bistvu špekulativen, ne more biti obdavčen nižje kot delo, zato v poslanski skupini Levica tega zakona ne moremo podpreti.«

Komentar Ivana Simiča

Ne vem, kako je ta predlog zakona škodljiv za okolje in zakaj je špekulativen, saj se z njim ureja področje, ki je trenutno neurejeno. Preseneča me navedba poslanca, da gre za prenizko obdavčitev, saj imam občutek, da poslanec ni prebral predloga zakona. Petodstotni davek se plača od celotnega unovčenega zneska virtualne valute in ne le od morebiti ustvarjenega dobička. Glede meje obdavčitve, ki je postavljena na 10.000 evrov, pa sem že odgovoril predhodno.

Naslednji je svoje stališče predstavil poslanec Tine Novak (Svoboda), ki je med drugim povedal:

»Zaradi hitenja smo v zakonu zaznali številne pomanjkljivosti. Naj izpostavim naslednje. Osnovni elementi sistema obdavčitve so nejasni in nedoločno opredeljeni, kar je z vidika gotovosti in predvidljivosti neprimerno. Bode tudi v oči, da ni jasno razmejeno med aktualnim dohodninskim zakonom in predlogom zakona, ki ga obravnavamo. V posledici ni jasno, ali se predlaga, da posamezniki, ki so doslej trgovali z virtualnimi valutami v takem obsegu, da se je štelo, da opravljajo dejavnost in s tem dosegajo dohodke od dejavnosti po Zakonu o dohodnini, po novem ne bodo več plačevali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, temveč le predlagani novi davek.«

Komentar Ivana Simiča

Ne drži navedba, da so osnovni sistemi obdavčitve nejasni in nedoločno opredeljeni. Gre za novi, to je drugačen način obdavčitve unovčenja virtualnih valut. Gre za neke vrste izum nove vrste obdavčitve. Razmejitve med dohodninskim zakonom in predlogom zakona pa je opredeljena v 5. členu predloga zakona. Glede navedbe poslanca, da se je dosedanje trgovanje z virtualnimi valutami štelo za opravljanje dejavnosti, pa je moje vprašanje, v katerem zakonu je določeno, kdaj gre pri nakupu in prodaji virtualnih valut, katere fizična oseba opravlja izključno v svojem imenu in za svoj račun, za opravljanje dejavnosti.

Ni mi jasno, zakaj bi se dvajset nakupov in prodaj virtualnih valut štelo za opravljanje dejavnosti, več sto nakupov in prodaj vrednostnih papirjev pa se nikoli ni štelo in se ne šteje za opravljanje dejavnosti. Zakaj dvojna merila? A zato, ker nekdo meni, da so pri virtualnih valutah mogoče višji zaslužki in bi bilo treba te zavezance kaznovati z izmišljenim opravljanjem dejavnosti in jih obdavčiti po danes veljavni 45-odstotni stopnji. Poslancu predlagam, da preveri, koliko davčnih zavezancev je do zdaj plačalo dohodnino od dohodka iz dejavnosti in šele potem komentira.

Naslednji je svoje stališče predstavil poslanec Martin Marzidovšek (Svoboda), ki je med drugim povedal:

»Potrebno je več razprave z deležniki, s strokovno javnostjo in treba je pripraviti celovit zakon, ki bo pokril vse aspekte te industrije, tega sektorja, ki niso samo valute, temveč tudi raznorazni derivati in aplikacije, ki so vezane na to tehnologijo. Tudi vidim problem, da ni popolnoma jasno, kakšna vrsta davka to sploh je, ali je to transakcijski davek ali davek na dohodek. Na primer, zdi se mi popolnoma nesmiselno, zakaj ta zakon predvideva davek na nakup blaga. Če so kriptovalute valute, s katerimi bi naj kupovali raznorazno blago in storitve, potem ne razumem, kako bi naj ob vsaki takšni transakciji potem tudi plačevali davek. Če gre za neke trgovanja recimo s kriptovalutami, je to smiselno, pri samih transakcijah, nakupih, pa to se mi ne zdi smiselno.«

Komentar Ivana Simiča

Razprava s strokovno javnostjo in vsemi deležniki je bila obširna, zato je ta očitek brezpredmeten. Nemogoče je z zakonom zajeti vse možne variante, derivate ali aplikacije, saj se dnevno pojavljajo nove oblike. Zato je treba najprej urediti tisto, kar se da, nato pa se ukvarjati z novitetami. Tako je do zdaj bilo pri vseh davčnih zakonih. 

Preseneča me dejstvo, da poslanec meni, da pri nakupu blaga in storitev gre za dodatno plačilo davka. To ne drži. Poskušal bom poslancu pojasniti in upam, da bo razumel. Na primer: odločil sem se, da kupim osebni avtomobil, ki stane 19.000,00 evrov. Imam dve možnosti. Prva je, da opravim unovčenje virtualne valute in na moj transakcijski račun prejmem toliko evrov, da mi po plačilu davka ostane 19.000,00 evrov. V tem primeru opravim unovčenje 20.000,00 evrov, plačam 5-odstotni davek v znesku 1000,00 evrov in ostane mi 19.000,00 evrov. Kolikor razumem, s to transakcijo poslanec nima težave.

Zdaj pa prehajamo na direktno plačilo tega osebnega avtomobila z virtualno valuto. To pomeni, da sem se odločil, da ne bom virtualne valute unovčil na svoj transakcijski račun, ampak bom z virtualno valuto direktno plačal osebni avtomobil. Ne vem, zakaj bi v tem primeru bilo drugače, kot pri unovčenja virtualne valute. Tudi v tem primeru potrebujem 20.000,00 evrov. 19.000,00 evrov za direktno plačilo osebnega avtomobila v virtualni valuti in 1000,00 evrov za plačilo davka. Podobno bi bilo, če bi si za plačilo kupnine za osebni avtomobil izplačal dividende. Izplačal bi si 19.000,00 evrov neto dividend, toda če bi želel prejeti 19.000,00 neto dividend, bi moral plačati tudi 25-odstotni davek od izplačanih dividend. Bruto znesek dividend za neto 19.000,00 dividend pa znaša 25.333,34 evrov. Tako deluje ta zadeva. Upam, da je poslancu zdaj jasno.  

Naslednji je svoje stališče predstavil minister za finance Klemen Boštjančič, ki je med drugim povedal:

»Torej MF se nagiba v smer, da to ne gre v obdavčitev v smeri transakcijskega davka, ampak v smeri obdavčitve po principu kapitalskih dobičkov. Dejstvo je, da tovrstnega davka po meni znanih podatkih ni še nobena evropska država sprejela. Še ena precej pomembna nevarnost tega zakona, tako kot je zapisan, je, mislim, eno je, da bi bil nadzor izjemno težak, v resnici praktično zelo otežen. V določenih delih, ko smo mi to pregledovali, se tudi pojavlja vprašanje ali pa nevarnost, da bi se celo skozi sprejetje takega zakona določene transakcije pranja denarja lahko legalizirale.«

Komentar Ivana Simiča

Razmišljanje ministra za finance, ki pravi, da se ministrstvo za finance nagiba v smer obdavčitve po principu kapitalskih dobičkov, kaže na nerazumevanje zadeve. Kapitalski dobiček pri vrednostnih papirjih se ugotavlja tako, da je v eDavke treba vnesti vse nabave in vse prodaje vrednostnih papirjev. Pri virtualnih valutah je teh transakcij v enem letu lahko več tisoč ali več deset tisoč. Ne predstavljam si, da bi se to fizično vnašalo v eDavke. Elektronski prenos teh podatkov iz raznih platform v eDavke pa ni možen. Torej, ostane le ročni vnos. Ta rešitev je prav gotovo dobra za računovodje in davčne svetovalce, ki bodo te podatke vnašali v eDavke, ki bodo to zaračunali, nikakor pa ni dobra za imetnike virtualnih valut, saj bodo s tem imeli zelo visoke stroške.

Kot vidimo, bo nadzor zelo težek tudi pri ugotavljanju kapitalskega dobička, poleg tega pa Furs nima dovolj kadra, da bi te nadzore opravljal. Zato je treba biti realen in razmišljati digitalno, saj bo prihodnost pobiranja davkov morala biti narejena tako, da pobiranje davkov poteka samo od sebe, kar je danes že v veliki meri. Ministru za finance predlagam, da preveri, koliko davkov in prispevkov, katere finančni inšpektorji odmerijo v postopkih davčnoinšpekcijskega nadzora, je dejansko plačano. Prav gotovo bo presenečen. Če k temu dodamo še ponovne postopke zaradi nezakonitih odločb iz preteklosti in vračila davka ter zamudnih obresti, bo neto znesek pobranih davkov še nižji.

Davčni postopek

Predloga sprememb in dopolnitev Zakona o davčnem postopku je v državni zbor vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim poslancem Danijelom Krivcem, ki je zdaj podpredsednik državnega zbora. Predlagali oziroma zahtevali so, da se v zvezi s tem predlogom opravi splošna razprava. Kot je že znano, je državni zbor oziroma koalicija obravnavo zakona zavrnil. 

Predlagane spremembe je državnemu zboru predstavila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko, ki je povedala:

»Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku je namenjen izboljšavi veljavnega zakona v smeri lažjega, učinkovitejšega in hitrejšega uveljavljanja pravic in koristi davčnih zavezancev. Poglavitne rešitve, ki jih zakon prinaša, lahko strnemo v več vsebinskih sklopov:

  • prvi sklop se nanaša na rešitve, ki davčnemu zavezancu omogočajo lažje uveljavljanje pravic, in sicer s skrajšanem roka za odločitev o obvezujoči informaciji, podaljšanjem roka za vložitev predloga davčnega obračuna in napovedi po izteku roka, elektronska predložitev zahtevkov glede davčnega odtegljaja, prevzem dokumentov iz e-davkov brez kvalificiranega digitalnega potrdila; 
  • drugi sklop so rešitve, ki zavezancem omogočajo lažje plačilo davčnega dolga: povečanje število obrokov plačila davka fizični osebi brez dokazovanja, možnost šestmesečnega obročnega plačila davka brez dokazovanja za pravne osebe, davčni organ dovoli odlog izvršbe do vročitve akta o pritožbi na zahtevo davčnega zavezanca, če le-ta predloži instrument zavarovanja; 
  • tretji sklop se nanaša na dodatne možnosti za izpolnitev davčne obveznosti po roku brez kaznovanja tako, da se predloži davčni obračun na podlagi samoprijave in to izključuje pregon za kaznivo dejanje davčne zatajitve in pa predložitev davčnega obračuna na podlagi ugotovitev iz zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru izključuje pregon za kaznivo dejanje davčne zatajitve; 
  • četrti sklop so ukrepi za utrditev pravne varnosti in predvidljivosti: obveznost predložitve podatkov in dokumentacije tudi za namene izpolnitev obveznosti, ki so povezane z mednarodnim sodelovanjem; 
  • peti sklop so ukrepi za preglednost, učinkovitost in pravilno izvajanje zakona, med drugim tudi kolegijsko odločanje organa druge stopnje; 
  • šesti sklop se nanaša na zagotovitev odločanja v predpisanem roku in določitev učinkov, če Finančna uprava ne odloči v roku, in sicer tako, da se postopek ustavi, če davčni organ ne odloči v predpisanem roku in da se davčni inšpekcijski nadzor ne more ponoviti; 
  • sedmi sklop se nanaša na odpravo administrativnih ovir za davčne zavezance: poenotenje roka za plačilo predhodne akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost, plačilo z enim plačilnim nalogom; 
  • osmi sklop se nanaša na znižanje pri oblikovanju obrestnih mer; 
  • deveti sklop predvideva spremembe davčnega inšpekcijskega nadzora, in sicer tako, da se določi rok, v katerem mora Finančna uprava sestaviti zapisnik, in da obstaja možnost vložitve davčne napovedi brez kaznovanja v postopku začetega davčnega nadzora. Deveti sklop, ki se dotika zavarovanj, uvaja možnost ugovora zavezanca tudi v postopkih zavarovanja. Druge rešitve prinašajo spremembo, da se davka, ki se ugotavlja z odločbo, ne odmeri, če le-ta ne presega 20 evrov.

Predlog zakona sledi načelom, ki jim v Slovenski demokratski stranki vseskozi zagovarjamo. Sledi debirokratizaciji in poenostavitvi upravnih postopkov ob hkratnem zasledovanju povečanja pravnega varstva in tako koristi za davčne zavezance kot tudi za državo. Predlagane rešitve skupaj z že sprejetim Zakonom o Finančni upravi pomenijo pomembno spremembo pri delovanju Finančne uprave in izboljšavo njenega odnosa do davčnih zavezancev. Zato v Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da je sprejem tega zakona za zavezance pomemben.«

Komentar Ivana Simiča

Poslanka je na enostaven način predstavila vse bistvene prednosti predlaganih sprememb zakona o davčnem postopku in je velika škoda, da poslanci niso sledili njeni razlagi.

Po uvodni predstavitvi predloga zakona je svoje videnje, videnje ministrstva za finance in seveda celotne vlade, podal Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za finance, ki je povedal:

»Predlagatelj predloga novele zakona o davčnem postopku navaja, da se s predlogom zakona predlagajo izboljšave veljavne ureditve davčnega postopka v smeri lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek. Cilj predlaganih sprememb in dopolnitev tega naj bi bil zagotoviti transparentno, učinkovito in pravilno izvajanje v praksi, utrditi pravno varnost in predvidljivost zavezancem za davek, olajšati izpolnjevanje obveznosti in znižati stroške ter zagotoviti odločanje v predpisanem roku. To zagotovo velja za določene zadeve, ki so vključene v ta zakon. Vlada seveda pri tem poudarja, da so navedeni cilji predloga zakona sicer dobrodošli, vendar hkrati meni, da nekatere predlagane spremembe, ki naj bi zagotovile lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti, zagotavljanje pravne varnosti in varstvo pravic zavezancev, ravno temu cilju ne sledijo. Tako se predlaga, da se postopek ustavi, kadar davčni organ ne odloči v predpisanem roku, davčni inšpekcijski nadzor, v katerem bi davčni organ lahko ugotovil premalo odmerjen in plačan davek, pa se ne glede na to, da pravica do odmere še ni zastarala, ne more več ponoviti. Gre za specialno rešitev oziroma lex specialis inšpekcijskega nadzora in ureditev upravnega postopka. Takšna določba bi povzročila, da bi lahko določeni zavezanci za davek postali prosti svojih davčnih obveznosti, kar je v nasprotju z javnim interesom in enako obravnavo zavezancev za davek. Vlada meni, da je takšna ureditev popolnoma neprimerna, saj onemogoča davčni organ pri opravljanju svojega dela, učinkovitost pa se lahko doseže na druge načine. Vlada tako nasprotuje predlagani ureditvi, da se po poteku roka postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ustavi in da se ne more več ponoviti. Cilj hitrega zaključka postopka je po mnenju vlade ustrezneje reševati z organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi. Kot posebej problematične rešitve vlada izpostavlja izključitev kazenskega pregona, če je vložena samoprijava. Po mnenju vlade takšna ureditev, ki se razlikuje od primerljivih tujih ureditev, spodbuja utajevanje davkov, saj davčnega zavezanca, ki se sam prijavi, vnaprej oprošča kaznivega dejanja davčne zatajitve, kot ga opredeljuje kazenska zakonodaja. Utaja davkov tako ne bi bila več kaznivo dejanje. Zaradi navedenega vlada predloga novele Zakona o davčnem postopku ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Potrebne izboljšave za zagotovitev pravne varnosti in lažjega izpolnjevanja davčnih obveznosti bodo naslovljene na sistematičen in celovit način, kot je predvideno v programu za delo koalicije 2022 do 2026. Zato vlada predlaga, da predloga zakona ne podprete.«

Komentar Ivana Simiča

Preden odgovorim na navedbe državnega sekretarja, je treba prebrati tekst veljavnega 141. člena Zakona o davčnem postopku in predlog spremembe istega člena. Tekst veljavnega 141. člena glasi:

»141. člen

(izdaja odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru)

(1) Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru davčni organ izda odločbo o odmeri po 84. členu tega zakona oziroma odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti.

(2) Od dneva začetka davčnega inšpekcijskega nadzora do izdaje odločbe ne sme preteči več kot šest mesecev, razen v primerih:

  • inšpiciranja povezanih oseb,
  • inšpiciranja zavezancev za davek, ki so zavezani k reviziji letnih poročil oziroma,
  • ugotavljanja davčne osnove z oceno,
  • ko zavezanec za davek davčnemu organu ne predloži dokumentacije, ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega inšpekcijskega nadzora ali ovira davčni inšpekcijski nadzor,
  • sočasnega davčnega nadzora, ki hkrati poteka v več državah članicah EU.

(3) Iz razlogov iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena, od dneva začetka davčnega inšpekcijskega nadzora, do izdaje odločbe ne sme preteči več kot devet mesecev.

(4) Iz razlogov iz 4. in 5. točke drugega odstavka tega člena, omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo.

(5) Glede ugotovitev in dejanj, opravljenih v davčnem inšpekcijskem nadzoru, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, se nadzor ne more ponoviti.«

Tekst predlaganih sprememb 141. člena Zakona o davčnem postopku, ki ga je v državni zbor vložila skupina poslancev, je zapisan v 34. členu na 17. strani, predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku, ki se glasijo:

»V 141, členu se v drugem odstavku v napovedanem stavku besedilo »šest mesecev« nadomesti z besedilom »devet mesecev«.

V 4. točki se za besedilom »davčnemu organu« doda besedilo »v določenem roku«.

Za 5. točko, na koncu katere se pika nadomesti z vejico, se doda nova 6. točka, ki se glasi:

»6. pridobivanje podatkov na podlagi mednarodne izmenjave podatkov.«

V tretjem odstavku se besedilo »devet mesecev« nadomesti z besedilom »dvanajst mesecev«.

Za tretjim odstavkom se doda novi četrti odstavek, ki se glasi

»Če davčni organ v roku iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ne izda odločbe o odmeri po 84. členu tega zakona oziroma odločbe o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti, se postopek s sklepom ustavi. Če je izdan sklep o ustavitvi, ker davčni organ ni izdal odločbe v zakonsko določenem roku, se nadzor ne more ponoviti.«

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »iz 4. in 5. točke« nadomesti z besedilom  »iz 4., 5. in 6. točke«, besedilo »iz drugega in tretjega odstavka« pa se nadomesti z besedilom »iz drugega, tretjega in četrtega odstavka«.

Za novim petim odstavkom se doda nov, šesti odstavek , ki se glasi:

»(6) Če organ prve stopnje prejme zadevo v ponovni postopek, začnejo roki iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ponovno teči.«

Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.« 

Čistopis 141. člena bi tako glasil:

»141. člen

(izdaja odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru)

(1) Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru davčni organ izda odločbo o odmeri po 84. členu tega zakona oziroma odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti.

(2) Od dneva začetka davčnega inšpekcijskega nadzora do izdaje odločbe ne sme preteči več kot devet mesecev, razen v primerih:

  • inšpiciranja povezanih oseb,
  • inšpiciranja zavezancev za davek, ki so zavezani k reviziji letnih poročil oziroma,
  • ugotavljanja davčne osnove z oceno,
  • ko zavezanec za davek davčnemu organu v določenem roku ne predloži dokumentacije, ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega inšpekcijskega nadzora ali ovira davčni inšpekcijski nadzor,
  • sočasnega davčnega nadzora, ki hkrati poteka v več državah članicah EU,
  • pridobivanje podatkov na podlagi mednarodne izmenjave podatkov.

(3) Iz razlogov iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena, od dneva začetka davčnega inšpekcijskega nadzora, do izdaje odločbe ne sme preteči več kot dvanajst mesecev.

»Če davčni organ v roku iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ne izda odločbe o odmeri po 84. členu tega zakona oziroma odločbe o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti, se postopek s sklepom ustavi. Če je izdan sklep o ustavitvi, ker davčni organ ni izdal odločbe v zakonsko določenem roku, se nadzor ne more ponoviti.«

(5) Iz razlogov iz 4. 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena, omejitve iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ne veljajo.

»(6) Če organ prve stopnje prejme zadevo v ponovni postopek, začnejo roki iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ponovno teči.«

(7) Glede ugotovitev in dejanj, opravljenih v davčnem inšpekcijskem nadzoru, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, se nadzor ne more ponoviti.«

Kot je razvidno iz priloženega teksta, ne drži to, kar trdi državni sekretar. Namen sprememb in dopolnitev tega člena je bil predvsem v tem, da bo zadeva bolj transparentna. Kot prvo je rok za zaključek davčnega inšpekcijskega nadzora podaljšan s šest mesecev na devet mesecev. Poleg se ta določba ne nanaša na vse primere inšpiciranja, temveč le na enostavnejše, saj so vsi ostali, to je zahtevnejši davčni inšpekcijski nadzori, našteti v drugem odstavku tega člena. Bodimo realni. Davčni zavezanci pričakujejo, da če se pri njih opravlja davčni inšpekcijski nadzor, da se to dogaja kontinuirano in se čim prej konča. Ni nobenega razloga, da bi davčni inšpekcijski nadzor trajal več kot devet mesecev. Imamo primere, ko finančni inšpektor od davčnega zavezanca zahteva določeno dokumentacijo, potem pa se ne oglasi več mesecev. Davčni zavezanec meni, da to pomeni, da je pri njem vse v redu in si niti slučajno ne predstavlja, da davčni inšpekcijski nadzor še poteka. Ni malo primerov, ko se finančni inšpektor pri davčnem zavezancu ne oglasi tudi po eno leto, davčni zavezanec meni, da je vse v redu, potem pa se kar naenkrat davčni inšpekcijski nadzor nadaljuje. Zato je to zadevo treba urediti tako, da se davčni inšpekcijski nadzor mora zaključiti v devetih mesecih oziroma v določenih primerih, 1. do 3. točka drugega odstavka tega člena, v dvanajstih mesecih.

Zavedati se moramo dejstva, da se davčni inšpekcijski nadzor lahko opravlja pri več kot 200.000 davčnih zavezancih, aktivnih pa je le okoli dvesto finančnih inšpektorjev. Poleg tega so njihov obseg, način in hitrost  dela različni. Državnemu sekretarju predlagam, da na Fursu preveri, koliko davčnih inšpekcijskih nadzorov opravi posamezen finančni inšpektor in šele potem komentira predlagano rešitev. Vprašanje pa je tudi, koliko izkušenj državni sekretar sploh ima z davčnimi inšpekcijskimi nadzori. Sam v teh nadzorih (več 1500) sodelujem več kot 30 let in imam dober pregled nad dejanskim stanjem.

V zvezi z navedbo državnega sekretarja, da je cilj hitrega zaključka postopka po mnenju vlade ustrezneje reševati z organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi, mu sporočam, da je enkrat že bil državni sekretar na ministrstvu za finance in zakaj tega ni rešil takrat. Še več, po informacijah, ki jih imam, je bilo takrat in je tudi zdaj prepovedano oziroma omejeno zaposlovanje novih finančnih inšpektorjev. Zato tega problema ne bo mogel reševati z organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi. To so bile le lepe besede v državnem zboru. Poleg tega upam, da državni sekretar na ministrstvu za finance, ki je pristojen za Furs in davke, ve, da šolanje enega finančnega inšpektorja traja pet let. Poleg tega v Fursu že dolga leta velja pravilo, da se inšpektorji, ki se upokojijo, ne nadomeščajo v celoti. Poleg tega je dejansko stanje takšno, da se finančni inšpektor najprej upokoji in šele potem se išče, če se išče, kdo ga bo nadomestil. Zato menim, da državnemu sekretarju ne bi škodil kakšen daljši obisk na Finančni upravi.

Glede navedbe državnega sekretarja, da je posebej problematična rešitev, s katero se izključi kazenski pregon, če je vložena samoprijava, je moje mnenje naslednje. Tudi v tem delu je opaziti, da državnemu sekretarju in kritikom tega predloga manjka izkušenj. Dejstvo je, da finančni inšpektorji množično pripravljajo kazenske ovadbe oziroma naznanitve suma storitve kaznivega dejanja, če gre za neplačilo davka v znesku nad 50.000,00 evrov, čeprav vedo, da v mnogih primerih ni bilo naklepa. Zato državnem sekretarju predlagam, da si tudi v zvezi s to zadevo pridobi osnovne informacije in to, koliko kazenski ovadb oziroma naznanitev suma storitve kaznivega dejanja Furs vloži letno in koliko jih je vložil v zadnjih desetih leti. Nadalje koliko od teh vloženih kazenskih ovadb oziroma naznanitev se je zaključilo z obsodilno sodbo. Ne bom omenjal zavrženih, kaj šele oprostilnih sodb, ki zasejejo veliki dvom o pravilnosti in zakonitosti odločitev nekaterih finančnih inšpektorjev. Ne bi škodilo, če bi se državni sekretar pozanimal kaj o množičnem vlaganju kazenskih ovadb in naznanil Fursa in kaj o tem menijo na policiji in tožilstvu. Kaj storiti v primerih, ko so na podlagi nezakonitih odločb in krivih kazenskih ovadb davčni zavezanci oproščeni, ko so zaradi tega imeli po sedem in več let blokirano svoje življenje, ko jih je Finančna uprava na podlagi takšnih aktov rubila stotisoče evrov, na koncu pa je ugotovljeno, da ni bilo nič narobe. Kaj v takšnih primerih poreče državni sekretar?

Namesto da bi državni sekretar in njemu podobni ta predlog gledali s stališča poenostavitve in razbremenitve policije in tožilstva, državni sekretar navaja, da se s tem spodbuja utajevanje davkov. To ne drži. Zame bi bilo veliko bolje, če bi državni sekretar ta predlog nadgradil, kar je zelo enostavno. Moj predlog, ki sem ga ustno že podal pri pripravi tega predloga, je bil, da se samoprijava v primeru kaznivega dejanja omogoči le do določenega zneska, na primer 200.000,00 evrov. Nad tem zneskom pa samoprijava ne bi bil možna. Policija in tožilstvo pa naj se ukvarjata z večjimi primeri. Torej, spoštovani državni sekretar, pridobite podatek, koliko vloženih ovadb in naznanil suma storitve kaznivega dejanja dočaka obsodilno sodbo. Presenečeni boste.

Naslednji je svoje stališče predstavil poslanec Bojan Čebela (Svoboda), ki je med drugim povedal:

»Poleg tega, da je od takrat v povezavi z zakonom prišlo do nekaj bistvenih sprememb, komaj nekaj dni je stara novica, da je del Zakona o davčnem postopku po oceni ustavnega sodišča v neskladju z Ustavo. Gre za del, ki navaja, da se davek lahko izterja tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnost dolžnika zunaj statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se dolžnik izognil plačilu davka. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Že zaradi naštetega bomo v poslanski skupini Svoboda glasovali proti temu, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, saj želimo, da se vseh odprtih vprašanj, izboljšav, protiustavnosti lotijo na finančnem ministrstvu celovito in sistemsko. A naj vseeno omenimo še problematičnost samega predloga. Izjemno problematične so namreč rešitve, ki naj bi zagotovile odločanje v najzahtevnejših postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora v predpisanem roku. Predlaga se, da če davčni organ ne določi v predpisanem roku, se ustavi davčni inšpekcijski nadzor, v katerem bi davčni organ lahko ugotovil premalo odmerjen in plačan davek, pa se ne glede na to, da pravica do odmere še ni zastarala, ne more več ponoviti.«

Komentar Ivana Simiča

Glede navedbe poslanca, da je ustavno sodišče pred kratkim odločilo, da je del zakona o davčnem postopku, ki se nanaša na izterjavo davka od druge osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje dejavnosti, pa poslancu predlagam, da najprej preveri, za kaj gre in v katerem obdobju je bila sprejeta ta ureditev. Ustavno sodišče je odločilo, da je sporen drugi stavek prvega odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku. Kolikor vem, je ta tekst prvega odstavka 148. člena bil sprejet v državnem zboru 18. 12. 2013 in objavljen v Uradnem listu RS številka 111/2013 z dne 27. 12. 2013. Takrat je bila predsednica vlade Alenka Bratušek in v istem Uradnem listu je bil objavljen tudi takrat novi 68. a člen, za katerega je ustavno sodišče 30. 9. 2020 ravno tako ugotovilo, da v njegovem bistvenem delu ni v skladu z Ustavo.

Na koncu razprave je svoje videnje predlagani sprememb še enkrat podal Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za finance, ki je povedal:

»Zagotovo v predlogu obstajajo določene rešitve, ki jih bomo preučili, morda kakšno od njih tudi vnesli v predloge, ki jih bo pred vas prinesla oziroma jih predlagala vlada. Težava se je pa seveda pojavila s tem, da je prišlo, lahko rečemo, pri prebiranju teh gradiv, do neke rdeče zastave, ki se je pojavila pri par zadevah in to dejansko potem zasenči vse tisto, kar bi bilo morda zanimivega in potem navaja na to, da je res potreben podroben pregled teh rešitev, podrobna preučitev, kaj lahko to prinese, posebna previdnost, da neka izkazana dobra namernost ne skriva še kaj drugega. To sem jaz pred časom zaznal, že takrat, ko se je spreminjala dohodnina, ko se je brisal šesti odstavek 90. člena. Temu se reče dekapitalizacija malega gospodarstva, ampak znašlo se je notri kot nedolžno brisanje in zaradi tega je pri /nerazumljivo/ zadevah nujno zelo podrobno branje. Ker če sta notri že dve taki zadevi, kot je dekriminalizacija davčnih utaj, kar štejemo za popolnoma nesprejemljivo, pa tudi samostojno prenehanje določenih postopkov oziroma se postopki ustavijo, posebej v najkompleksnejših primerih, v nekem tandemu, ki se je prej začel dogajati, se pravi predvsem politizacija Finančne uprave Republike Slovenije, začnejo misli bežati v neko smer, ko se začnemo ukvarjati s tem, ali je bila pošta prevzeta, ali ni bila, ali je morda kaj ostalo v kakšnem predalu, ker bo samo to odločalo, dejansko o pravicah in dolžnostih nekaterih. Iz tega razloga je za zaupanje v davčni sistem, tudi v davčni postopek, se pravi, njegovo pravičnost, delovanje, ključnega pomena, da so vse te rešitve dobro pretehtane, preučene, in seveda tudi vpeljane v pravni red s ciljem, da se res debirokratizira, da se res digitalizira, da se tudi res naredi sistem bolj pravičen, bolj učinkovit, hitrejši do zavezancev, bolj, če se tako izrazim, uporabniku prijazen, brez da se notri v rešitve vnese kakšna izmed takšnih neprimernosti, kot je dekriminalizacija davčnih utaj, in nekakšno prisilno prenehanje postopkov v najkompleksnejših primerih. Tako da, kot že rečeno, vlada tega predloga ne podpira in v tem duhu tudi nagovarjam poslanke in poslance.«

Komentar Ivana Simiča

Državni sekretar Tilen Božič je v imenu vlade poslancem predlagal, naj zavrnejo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku, kar se je pozneje tudi zgodilo. Na ta način je bistveno vplival na uvajanje poenostavitev v delo davčnih zavezancev in finančne uprave. Ena od takšnih poenostavitev, ki že dalj časa mori predvsem računovodje, je zastoj pri izplačilu nadomestila za bolniško, saj novi delodajalci nimajo na voljo podatkov o izplačanih plačah delavcev, ki so k njim prišli na novo. Ker jim manjka ta podatek, ki ga ne morejo pridobiti na noben drugi način, smo v predlogu zakona pripravili rešitev, po kateri bi se ti podatki pridobivali avtomatsko in bi ta težava bila rešena. Namesto, da bi se ukvarjali s pozitivni spremembami, so se nekateri poslanci in seveda državni sekretar ukvarjali s prirejanjem podatkov in ustvarjanjem strahu tam, kjer ga ni. Neresnice okrog omejitve časa trajanja davčnega inšpekcijskega nadzora, ki velja le v majhnem številu primerov, ki so enostavnejši, sem vam že predstavil predhodno. 

Svojo nastrojenost, lahko bi rekli sovražnost do davčnih zavezancev je v najboljši meri pokazal s komentiranjem črtanja šeste točke četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini, ki določa, kateri dohodki se v skladu z Zakonom o dohodnini obdavčujejo kot dividende. Tekst šeste  točke četrtega odstavka Zakona o dohodnini, ki se je nanašal na obdavčitev nakupa lastnega poslovnega deleža, se je glasil:

»6. izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki ne šteje za odsvojitev kapitala po poglavju III.6.3. tega zakona.«

Ta določba je bila dodana v Zakon v dohodnini oktobra 2019, to je takrat, ko so bile zvišane stopnje za cedularno obdavčitev dohodkov iz kapitala in ko je obdavčitev najvišjega dohodninskega razreda zvišana na 50 odstotkov. Vlada Janeza Janše je letos to določbo črtala, kar je pravilno, sploh ob dejstvu, da je Furs več let kupnine, prejete za prodajo lastnih poslovnih deležev gospodarskim družbam kot dividende, čeprav temu ni bilo tako, o čemur je odločalo vrhovno sodišče, ki je odločilo, da je bilo postopanje Fursa napačno. Zanimivo je, da je očitno do odločitve za tovrstno obdavčitev kupnine, prejete ob prodaji lastnega poslovnega deleža, prišlo v času, ko je bil Tilen Božič državni sekretar na ministrstvu za finance. Zato je tudi razumljivo, da se zdaj tako razburja zaradi črtanja te določbe. Ni mi pa jasno, zakaj želi to obdavčevati kot dividendo, če prodajalci deleža oziroma prejemniki kupnine to prodajo prijavijo v  okviru napovedi dohodkov iz kapitala (kapitalski dobiček). Nekateri lahko tudi ustvarijo izgubo in bodo po logiki državnega sekretarja plačevali davek od dividend, ki jih sploh niso prejeli. Prodaja deleža se lahko obdavčuje le v okviru kapitalskega dobička.

Zdaj veljavni 90. člen Zakona o dohodnini  se glasi:

»(1) Dividende po tem poglavju so dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža.

(2) Za lastniški delež po prvem odstavku tega člena se šteje vsak delež, ki ga ima fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: imetnik deleža) na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, zadrugi in drugih oblikah organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe in premoženjskim vložkom fizične osebe v katerokoli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala (v nadaljnjem besedilu: plačnik).

(3) Kot dividenda se po tem poglavju obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane osebe (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb) plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic ter pripisom dobička kapitalskemu deležu družbenika. (delno razveljavljen)

(4) Kot dividende se po tem poglavju obdavčuje tudi:

  • prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb;
  • dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku plačnika;
  • dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkov investicijskega sklada, ki niso zajeti z 81. členom tega zakona;
  • vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, ki ga je vplačal po ustanovitvi družbe v skladu z določili družbene pogodbe, v delu, ki presega vplačano vrednost. Če naknadnega vplačila družbenik ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža, se obdavčuje vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, v delu, ki presega:
  • vplačano vrednost naknadnega vplačila ali
  • nabavno vrednost pridobljenega deleža, kadar je ta manjša od vplačane vrednosti naknadnega vplačila;
  • dodatno naknadno izplačilo zavezancu, ki je odsvojil delež iz III.6.3. poglavja tega zakona, v zvezi z odsvojitvijo deleža, ki ga izplača pridobitelj deleža in je odvisno od meril uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti.«

Zaključek

Lepo je, če v državnem zboru imaš večino in s takšno lahkoto onemogočiš javno razpravo o dveh pomembnih zakonih za davčne zavezance in tudi za finančno upravo. Priznam, da sem pričakoval kakovostnejšo razpravo koalicijskih poslancev. Zgolj nestrinjanje ni dovolj, treba je tudi podati argumentirane in logične rešitve. Če jih že niso podali v tej razpravi, jo pričakujem, ko bodo pripravili svoji verziji obeh zakonov. 

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

UKC in bodimo prijazni – 180

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Tri črke, ki nekaterim ne pomenijo nič, drugim pa skoraj vse. So tri črke, ki nas spremljajo od našega rojstva do smrti. V UKC mnogi ugledajo luč sveta. Tam se zasliši prvi jok, prvi objem novorojenega bitja in največja sreča, ki te lahko doleti. Nato se življenje odvija naprej. Sledijo prvi koraki, prve besede, pa osnovna in srednja šola. Nekateri gredo v službo, drugi na študij. Vsak si izbira svojo pot. Na tej življenjski poti lahko imaš srečo, da nikoli več ne prideš v UKC, lahko pa postaneš pogost gost stavb v sistemu teh treh črk. Edino, kar drži, je, da se nikoli več ne vrneš v tisto stavbo, v kateri si ugledal luč sveta.

Bolezni so lahko lažje ali težje, lahko so kratkotrajne ali dolgotrajne, toda verjemite mi, ne glede za katero gre, ni lepo. Vsak odhod v UKC, vsak poseg v naše telo, pomeni določeno vznemirjenost. To vedo tudi tam zaposleni in zato vas znajo z lepi besedami pripraviti na tisto, kar vi štejete za hudo. Vsak bolnik ima svojo zgodbo, vsak ima svoj potek bolezni in vsak zapušča UKC z določeno stopnjo optimizma. Tudi sam sem pred kratkim preživel tri dni v UKC. Manjši poseg na srcu se je ob vrhunskem zdravniku končal uspešno. Moja ugotovitev je, da ne glede na vse, je treba občudovati prav vse, ki so tam. Tako bolnike kot zaposlene, ki so zelo prijazni, ustrežljivi in čeprav imajo verjetno tudi svoje težave, so pripravljeni pomagati vsak trenutek. Moja ugotovitev je, da je najtežji del dneva noč. Vsako noč imaš občutek, da se je čas ustavil. Kazalci na uri se pomikajo počasi in nikakor se ne prične daniti. Ni težav takrat, ko lahko vstaneš iz postelje in se sprehodiš po 170 korakov dolgem hodniku sedmega nadstropja našega UKC, težava je takrat, ko ne smeš vstati iz postelje. Ko moraš počivati in ko račka postane tvoja spremljevalka. Šele takrat se zaveš, kakšen privilegij je zdravje ali manjša bolezen. Zato občudujem tiste, ki tam preživijo in preležijo dneve, tedne ali mesece. Ko te boli vsak košček telesa in ko so ti medicinske sestre največja opora. Kot majhen otrok se veseliš vsakega jutra, saj si preživel še eno noč. Ena redkih opor so obiski najbližjih in tistim, ki tam preživijo dalj časa, so ti obiski vzpodbuda za vztrajanje. Najhuje pa je, predvsem za domače, ko se teh obiskov ne zavedaš več.

Življenje je le eno in res bi bilo lepo, da bi ga preživeli brez prerekanj, obtoževanj in podtikanj. Zato ne razumem posameznikov, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih. Za podtikanja in širjenje neresnic. Za pripravo raznih seznamov za odstrel. Kot da se ne zavedajo, da tudi oni lahko enkrat končajo v UKC. Ko si enkrat tam, je vse predhodno navedeno nepomembno.

Žal ti posamezniki gredo še dalje. Da lažje odstranijo določene posameznike, si izmišljujejo neresnične zgodbe in najhuje od vsega je dejstvo, da mnogi izrečene neresnice sprejmejo kot resnico in jih širijo naprej. Ko naknadno dokažeš, da gre za neresnico, temu le redki verjamejo. Zato menim, da se je proti tem neresnicam in proti tem podtikanjem treba bojevati, tudi če zaradi tega moraš povedati in zapisati tisto, kar drugače ne bi.

Upam, da še veste, da sem bil zadnje leto generalni direktor Fursa. Funkcijo sem, čeprav nerad, prevzel predvsem zaradi tega, ker sem želel, da se preneha izdajanje nezakonitih odločb in da se preneha maltretiranje davčnih zavezancev. Temu sem tudi prilagodil ekipo svojih odličnih sodelavcev, s katerimi nam je v kratkem času uspelo doseči ta cilj. Po mojem takratnem prihodu na Furs in analizi stanja smo si kot cilj zastavili tudi posodobitev strojne opreme, saj so zaposleni veliko časa preživeli v čakanju na odzivnost le-te. Tako nam je v tem času uspelo zamenjali skoraj tri tisoč računalnikov, to je vse, ki so bili potrebni zamenjave.

Nato letos pride nova vlada in v skladu z znanimi razlogi sem odstopil in novem ministru za finance omogočil, da si izbere svojega kandidata. Minister si ga je izbral in že v prvem nastopu novi predstojnik Fursa udari po prejšnjem, to je po meni. Če je to politično sprejemljivo, je človeško popolnoma nekorektno, sploh ob dejstvu, da sem sedanjega predstojnik Fursa pred šestnajstimi leti na takratni generalni davčni urad pripeljal jaz.

Zato ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo nadgrajevali na delu predhodnika, vse rušijo in ponovno gradijo tisto, kar se ni obneslo. Ne po strokovni in ne po človeški plati.

Glede na to, da je poletje čas dopustov, je to pravi trenutek za počitek. Srčno upam, da boste te dneve preživeli tako, kot si želite. Pri vašem prihodnjem delu pa naj vas vodita strokovnost in predvsem spoštovanje drugih. Z eno besedo, bodite prijazni do drugih.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Davčno drobnjakarstvo – 179

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Državni zbor Republike Slovenije je v četrtek, 14. 07. 2020 sprejel Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP). S tem zakonom, katerega predlog naj bi na 79 straneh pripravil Zavod raziskovalni inštitut 8. marec in ga v Državni zbor Republike Slovenije vložil 25. 04. 2022, to je naslednji dan po volitvah, so se predlagale spremembe v 11 zakonih. Med njimi tudi v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).

Ta zakon je lep primer dvoličnosti slovenske politike. Zakaj? Ko je predhodna vlada, ki jo je vodil g. Janez Janša, z zunanjimi svetovalci pred dvema letoma pričela s pripravami PKP zakonov, jih je takratna opozicija, od katerih jih je danes kar nekaj v koaliciji, opozarjala, da sprejemanje tako imenovanih omnibus zakonov, to je, ko se z enim zakonom spreminja več zakonov, neprimerno, nezakonito in ne spomnim se, ali so tudi omenjali, da je neustavno. Na vse možne načine jim je bilo pojasnjeno, da je to najboljši in najhitrejši način za spremembo več zakonov naenkrat, saj bi sprememba vsakega zakona posebej trajala predolgo. Njihovi napadi takrat niso pojenjali in besede, ki so jih takrat uporabljali, niso primerne za ta blog. Danes pa se na identičen način izvedejo spremembe enajstih zakonov. Ne bi verjel, če ne bi videl in prebral. Torej, v slovenski politiki skoraj vse možno in moralne vrednote so očitno zadnje, kar obstaja.

Zato še enkrat poudarjam, da je v Sloveniji težko biti vizionar, saj ko predlagaš kaj novega, dobrega, enostavnega in naprednega te nasprotniki napadajo, čez nekaj časa pa sami naredijo podobno. Pričakujem, da se bo podobno zgodilo tudi s Predlogom zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, saj ko bodo pristojni oziroma odgovorni ugotovili, kako je težko prijaviti več deset tisoč transakcij, se bodo odločili za obdavčitev unovčenja.

V tem blogu se bom omejil na spremembo edinega davčnega zakona, ki je zajet z uvodoma navedenim zakonom in to Zakona davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Prav gotovo vas zanima, katera določba ZDDPO-2 je pomenila neenakost in škodljiv poseg politike in s katero je sedaj, na predlog prej navedenega inštituta, oziroma Vlade Republike Slovenije, oziroma odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije, zagotovljeno spoštovanje pravne države. Predlagatelj, ki je pripravil predlog zakona, ki je bil pozneje sprejet, je očitno ocenil, da na neenakost in škodljivi poseg politike, s katero se preprečuje  spoštovanje pravne države, vpliva prvi odstavek 31. člena ZDDPO-2, ki je do sprejema spremembe v Državnem zboru glasil:

»31. člen

(delno priznani odhodki)

(1) Kot odhodki se priznajo v višini 60%:

  1. stroški reprezentance;
  2. stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.«

po sprejemu spremembe v Državnem zboru pa glasi:

»31. člen

(delno priznani odhodki)

(1) Kot odhodki se priznajo v višini 50%:

  1. stroški reprezentance;
  2. stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.«

Kot ste verjetno opazili, je škodljiva posledica posega politike bila ta, da se je z zadnjimi spremembami ZDDPO-2 zvišal odstotek davčno priznanih stroškov za reprezentanco iz 50 odstotkov na 60 odstotkov, čeprav ne vem zakaj se ti odhodki, če so potrebni za poslovanje subjektov in ustvarjanje prihodkov, ne bi priznali v celoti, to je 100 odstotkov. Zaradi tega je ta Vlada in ta Državni zbor odpravil to škodljivo posledico ter odstotek vrnil na 50 odstotkov. Če ne bi videl in prebral, bi mislil, da sanjam.

Zato se upravičeno sprašujem, kaj vse nas lahko še čaka pri spremembah ostalih davčnih zakonov. Predlagatelj je v predlogu zakona zapisal, da je bila takšna, na videz malenkostna sprememba, precejšnja za državni proračun. Po navedbah Vlade kot predlagatelja dvig priznanih stroškov reprezentance in nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja funkcijo nadzora, s 50 odstotkov na 60 odstotkov pomeni letno 2,6 milijona evrov nižje prihodke državnega proračuna iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. Po mnenju sedanje Vlade je bila sprememba uvedena brez kakršnekoli obrazložitve, mimo Ekonomsko-socialnega sveta in ob nasprotovanju Zveze svobodnih sindikatov. Sam jim ne verjamem ničesar. Gre za igro številk.

Ko to preberem, se vprašam, ali Zavod 8. marec, Vlada in Državni zbor res sovražita podjetnike. Ta zakon, ki zmanjšuje odstotek priznavanja stroškov reprezentance in stroške organov nadzora iz 60 odstotkov na 50 odstotkov, je sprejel Državni zbor, ki je sebe, to je poslance, 27.09.2016 oprostil plačila dohodnine od mesečnega pavšalnega zneska za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance. Ti mesečni pavšalni zneski se gibljejo nekje med 500,00 in 800,00 evri na mesec. Sprememba 44. člena Zakona o dohodnini, ki ureja to področje, je bila objavljena v Uradnem listu RS, številka 63/2016 z dne 07.10.2016. Ta oprostitev poslancev, da ne plačajo dohodnino od tega mesečnega poslanskega pavšala, je na leto identičen znesku, katerega so navedli zaradi dviga odstotka priznavanja stroškov reprezentance in 50 na 60 odstotkov.

O tej, za mene neustavni oprostitvi sem pisal v mojem blogu, ki ga lahko preberete na https://simic-partnerji.si/2016/10/04/neustavna-davcna-oprostitev/. Zanima me, ali je Ministrstvo za finance takrat izračunalo, kolikšen izpad je pomenila ta oprostitev, da ne omenjam poceni pijače in hrane v Državnem zboru ali nizkih najemnin za državna stanovanja. Ko bi nam pripravili kakšno drugačno obrazložitev, bi še razumel. Z obrazložitvijo Vlade, da zaradi dviga odstotka priznavanja stroškov reprezentance prihaja do 2,6 milijona evrov nižjih davčnih prilivov in to v času, ko so bili v prvih šestih mesecih letošnjega leta davčni prihodki višji za 500 milijonov evrov, se nikakor ne morem strinjati. Očitno nam želijo povedati, da mi tega pač ne razumemo, ker nismo dovolj inteligentni, da bi razumeli njihove obrazložitve. In  res, tudi nikdar ne bomo razumeli. Razumem le, da ne marajo podjetnikov.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Odgovori Petru Grumu – 178

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Naša življenja so splet različnih dogodkov in okoliščin. Na nekatere lahko vplivamo, kar nekaj pa je takih, na katere je naš vpliv omejen. Mnogim se življenje ne izide tako, kot bi želeli. Včasih je dovolj le trenutek, ki vam spremeni celoten tok življenja. Takrat iščemo razloge, zakaj se nam je to zgodilo. Tako se mi že 30 let zastavlja vprašanje, kaj je bil razlog, da sem se pred prometno nesrečo zbudil zadnji trenutek in sem pred usodnim trkom zaviral 22 metrov. Očitno se je nekdo ali nekaj odločilo, da še ni prišel moj čas, da grem. Zaradi tega sem v življenju hvaležen in ne želim prizadeti drugih. Res je, da če imaš vodstveno funkcijo, se kdaj moraš komu tudi zameriti, toda to sem zmeraj počel na način, da ni bil nihče prikrajšan. Vsakomur lahko pogledam v oči in mu še enkrat povem, zakaj sem se tako odločil.

V ponedeljek, 11. 7. 2022, mi je znanec posredoval intervju v. d. generalnega direktorja Fursa Petra Gruma za časnik Finance. Čeprav sem Petru Grumu že enkrat povedal, da je najbolje, da me pusti pri miru, ne more mimo tega, da ne bi ocenjeval mojega dela, čeprav o tem ne ve veliko. Poudarjam, da Peter Grum ni primeren, da ocenjuje moje delo. Tega lahko ocenjujejo le davčni zavezanci in zaposleni v finančni upravi, ki so delali z mano.

Dejstvo je, da sem pri vodenju finančne uprave – dvakrat v Sloveniji in enkrat v Srbiji – kljub visoki funkciji zmeraj imel dober odnos z zaposlenimi. Zavedal sem se dejstva, da se je z nastopom funkcije začelo odštevanje do trenutka mojega odhoda. Tako je lahko vsak, ki je želel, prišel do mene. Lahko mi je povedal svoje želje, pripombe in predloge. Zmeraj sem bil vesel tudi kritike, saj je to pomenilo, da lahko zadeve še izboljšamo.

Izjavo Petra Gruma, ki se nanaša name, da zdaj upa, da je po njegovi vrnitvi ozračje na Fursu boljše, štejem za prvo v vrsti neresnic. Resnica je, da je v času, ko sem bil generalni direktor Fursa, do mene lahko prišel vsak zaposleni, lahko je povedal, kar je želel, lahko je izpostavil, kaj ni v redu, in z veseljem sem ga poslušal. Moja vrata so bila zmeraj odprta. V delo finančne uprave sem uvedel sproščenost, kar so mi potrdili mnogi zaposleni in davčni zavezanci, ki so zaznali to spremembo. Trditev Petra Gruma, da si zaposleni takrat niso upali povedati vsega, ne drži.

O odnosu Petra Gruma do zaposlenih, še posebej do finančnih inšpektorjev, kaže tudi njegova reakcija na dokaj ostro pismo Sindikata državnih organov Slovenije z dne 29. 11. 2019. Predsednik sindikata Frančišek Verk je na tedanjega ministra za finance dr. Andreja Bertonclja in državno sekretarko Natalijo Kovač Jereb naslovil dolgo pismo, v katerem so nazorno navedeni in opisani večletni in stopnjujoči nedopustni pritiski na zaposlene v finančni upravi, še posebej na finančne inšpektorje. To pismo so prejeli tudi na Fursu. Tedanje vodstvo Fursa, katerega del je bil tudi Peter Grum, se na pismo ni odzvalo. Finančni inšpektorji so s sindikatom tedaj zapisali še, da bodo, če se pritiski ne prenehajo in siceršnje razmere ne uredijo, vložili celo kazensko ovadbo zoper tedanje vodstvo. K pogovorom s sindikati in inšpektorji sem pristopil takoj ob nastopu mandata, to je 1. 6. 2021 ter izvedel niz ukrepov za izboljšanje stanja. Tako sta Finančni urad Dravograd in Finančni urad Ptuj ponovno pridobila inšpekcijo, poleg tega sem zahteval, da so finančni inšpektorji samostojni pri svojem delu. Prav tako sem zahteval, da se jim zagotovijo čim boljši pogoji za delo.

Eni redkih, ki so zdaj na Fursu zadovoljni, so verjetno tisti, ki jih je Peter Grum postavil na vodilne funkcije in predstavljajo obroč okoli njega. Gre v glavnem za ekipo, ki je bila na teh ali podobnih položajih že v času, ko je bil Peter Grum namestnik generalne direktorice Fursa. V njegovi letih je bilo izdanih veliko število nezakonitih in neustavnih odločb, kar so potrdila sodišča – tako upravno, vrhovno, ustavno in evropsko. V nekaterih primerih pa je že druga stopnja, to je ministrstvo za finance, odpravilo nezakonite odločbe Fursa. Pomembne oziroma sistemsko nezakonite odločitve, ki so padle na sodiščih od 2012 do 20. 3. 2021, sem objavil v reviji Denar, ki je izšla 20. 3. 2021. Konec lanskega leta smo dočakali še sodbo vrhovnega sodišča o nezakonitih obdavčitvah kupnin za lastne poslovne deleže, kar je bila še ena sistemska nezakonitost v takratnem delovanju Fursa.

Glede njegove izjave, ki se nanaša na mojo izjavo o nezakonitih odločbah, in njegov odgovor, da ga moje besede spominjajo na sicer bolj grobe, zaradi katerih sem se javno opravičil finančni inšpektorici, ki sem jo označeval celo za članico hudodelske združbe, je moj odgovor naslednji.

Upal sem, da Peter Grum ne bo odpiral te teme, saj se je v tem primeru v najhujši možni obliki pokazalo, kako lahko posamezniki na Fursu odločajo, koga bodo obdavčili, in to mimo zakona. Ne vem, ali se temu reče sistemska nezakonitost ali kaj drugega, prav gotovo pa to početje lahko imenujemo kriminal. Žal zaletavost in vzvišenost Petra Gruma očitno mu nista dovolila, da bi se vzdržal komentarja o mojem opravičilu finančni inšpektorici, ki sem  ga izrekel kot novinar in odgovorni urednik revije Denar in sem vesel, da sem lahko to storil. Peter Grum je s tem Fursu povzročil veliko škodo in to je še en razlog, zakaj ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa. Veliko bolje bi bilo, če bi bil tiho. Toda ker je odprl to temo, bom odgovoril, zakaj sem se opravičil finančni inšpektorici.

O davčnem postopku in finančni inšpektorici sem že pisal v reviji Denar. V trenutku pisanja članka, sem na podlagi informacij, ki sem jih takrat imel, in na podlagi odločbe druge stopnje iz leta 2020, ki je bila ugodna za davčnega zavezanca, menil, da je tudi ta finančna inšpektorica sodelovala pri maltretiranju davčnega zavezanca. Ko je bilo naknadno ugotovljeno, kako je celotna zadeva potekala, in ko sem videl, da finančna inšpektorica ni sodelovala pri nepravilnostih, ki so bile ugotovljene, sem se odločil, da se ji opravičim. Za ta korak sem se odločil, ker vem, kakšen vpliv imajo zapisane neresnice na posameznika. To sem sam že velikokrat doživel.

Treba je poudariti, da je davčni zavezanec na koncu prejel vrnjen ves denar, ki mu ga je iz naslova DDV zadrževal Furs, in da je zadeva na koncu zaključena tako, kot bi morala biti že od vsega začetka, to je od decembra 2011, kar je tudi zapisano v zadnji odločbi drugostopnega organa, to je ministrstva za finance iz leta 2020.

Ko sem ugotovil, da konkretna finančna inšpektorica ni bila del te združbe, in ko sem izvedel, da obravnave na sodišču za njo predstavljajo določeno breme, sem jo poklical. Povedal sem ji, da ne želim, da trpi in da sem se ji pripravljen javno opravičiti, saj sem šele naknadno ugotovil, da so za maltretiranje davčnega zavezanca odgovorni drugi. Tako sva se dogovorila, da ona umakne obtožnico, jaz pa se ji bom javno opravičil v reviji Denar in v mojem blogu na spletni strani.

Drugi razlog, ki je bil glavni, pa je bil ta, da nisem želel, da javnost na sodišču izve, kaj se je dejansko dogajalo v tem davčnem postopku in to v času, ko je bil namestnik generalne direktorice Fursa ravno Peter Grum. Bil je v vodstvu Fursa in težko je verjeti, da ni bil seznanjen s tem. Zato bi bilo res veliko bolje, če bi Peter Grum bil tiho in ne bi odpiral te teme, tako pa zdaj moram odgovarjati na njegove navedbe, ki so bile nepotrebne. Včasih je bolje, da je jezik počasnejši od možganov. Za kaj je šlo v tem primeru?

Ko je davčni zavezanec zahteval zamudne obresti od prepozno vrnjenega DDV, so se na Fursu odločili, da mu ne bodo ugodili in da bodo šli še enkrat v davčni nadzor in mu bodo še enkrat odvzeli DDV, ki  so mu ga predhodno že vrnili.  Finančni inšpektor, ki je vodil davčni postopek, je pregledal celotno zadevo in je pripravil osnutek zapisnika, v katerem je ugotovil, da je vse v redu. To pomeni, da je davčni zavezanec postopal v skladu z veljavno zakonodajo in da ni razloga, da se mu še enkrat odvzame pravica do vračila DDV. Njegov predlog odločitve, zapisan v osnutku zapisnika, očitno ni bil pogodu nekaterim na Generalnem finančnem uradu. Tako so nekateri na Generalnem finančnem uradu začeli izvajati pritisk na finančnega inšpektorja, da spremeni svojo odločitev. To so počeli toliko časa, da je le-ta končno spremenil svojo določitev in to iz odločitve, da je vse v redu, v odločitev, da je vse narobe. Davčni zavezanec je nato leta 2018 pripravil pripombe na zapisnik in pozneje pritožbo zoper nezakonito odločbo. Po dveh letih, to je 2020, je drugostopni organ, to je ministrstvo za finance, odločil, da je bila odločitev finančnega inšpektorja napačna. Finančni inšpektor je v ponovnem postopku brez pritiskov posameznikov na Generalnem finančnem uradu izdal pravilno in zakonito odločbo.

Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da zakonito odločitev spremeni v nezakonito. Namestnik generalne direktorice Fursa je v tem času bil ravno Peter Grum. Težko verjamem, da ni bil seznanjen s celoto zadevo in če je bil, ne bi smel nikoli postati v. d. generalnega direktorja Fursa. Če pa ni bil seznanjen, potem je nekaj šepalo v organizaciji dela. Šlo je za nedovoljene aktivnosti nekaterih posameznikov na Fursu in ko se več posameznikov združi za izvajanje nezakonite zadeve, lahko govorimo o združbi.

Velika škoda je, da je Peter Grum odprl temo o mojem opravičilu finančni inšpektorici, kajti moje opravičilo je bilo povezano tudi s tem, da javnost ne bi bila seznanjena, kako lahko potekajo zadeve, če vam nekdo ne želi vrniti davka ali če vas želi uničiti.

Smiselno bi bilo, da finančni minister razmisli o zamenjavi v. d. generalnega direktorja Fursa, kajti oseba, ki daje take zaletave izjave v svojem intervjuju, ne more in ne sme biti na vrhu najpomembnejšega državnega organa.

Nadalje ne drži trditev Petra Gruma, da Furs v času njegovega namestništva ni izdajal sistemsko nezakonitih odločb. Ne vem zakaj goivori o sistemskih nezakonitih odločbah, saj je dovolj, da je Furs izdajal nezakonite odločbe. Naštel bom le tri primere sistemskih nezakonitih odločb, ki so se izdajale v času njegovega namestništva. Več jih je objavljenih v reviji Denar, ki je izšla 20. 3. 2021. Gre za naslednje sistemske nezakonite odločbe:

  • Čeprav sem Furs opozoril, da nezakonito in neustavno izvajajo osebne davčne preglede po 68. a členu Zakona o davčnem postopku, in to za obdobja pred 1. 1. 2009, kar ne bi smeli početi, so to počeli od leta 2014 do 2017. Tako je pozneje Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo številka U-I-113/17-40 z dne 30. 9. 2020 odločilo, da je bilo postopanje Fursa nezakonito in neustavno. Sledili so ponovni postopki, vračilo denarja in plačilo zamudnih obresti davčnim zavezancem.
  • Pri prodajah poslovnih deležev Furs ni želel kot nabavno vrednost kapitala upoštevati naknadna vplačila kapitala, kar je bilo napačno in je pozneje Vrhovno sodišče Republike Slovenije s svojo sodbo številka X Ips 23/2018 z dne 10. 10. 2018 odločilo, da je bilo postopanje Fursa nezakonito.
  • Pri prodajah lastnih poslovnih deležev je Furs prejeto kupnino obdavčeval kot prikrito izplačilo dobička in ne kot dohodek iz kapitala (kapitalski dobiček), kar je bilo nepravilno. S tem početjem so mnoge davčne zavezance spravili v težke finančne situacije. Mnoge so prisilili v vlaganje samoprijav. Naknadno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s svojo sodbo številka X Ips 61/2021 z dne 15. 12. 2021 tudi v tem primeru odločilo, da je bilo postopanje Fursa nezakonito.

Glede na to, da je v vsakem od treh naštetih primerov šlo za večje število nezakonitih odločb, lahko govorimo o sistemski nezakonitosti.

Ne drži navedba Petra Gruma, da Furs takrat ni mogel odločati drugače in da je zakon takrat še veljal. Pri osebnih davčnih pregledih sem Furs že leta 2014 opozoril na retroaktivno inšpiciranje, pa mi je Peter Grum odgovoril, da če mi kaj ne ustreza, naj se obrnem na upravno inšpekcijo. Njegov takratni odgovor sem štel za odgovor prepotentnega državnega uradnika. Več o tem si lahko preberete v reviji Denar, številka 513, ki je izšla 20. 10. 2020, in to na straneh 26 do 35.

V primeru naknadnih vplačil kapitala ni zakonske določbe, ki bi določala, da se naknadno vplačilo kapitala ne šteje v nabavno vrednost kapitala. Tako je odločilo tudi sodišče.

Pri prodajah lastnih poslovnih deležev prav tako ni bilo zakonske določbe, da gre v primeru prodaje lastnih poslovnih deležev za prikrito izplačilo dobička. Ponovno je o tem odločilo sodišče in ker to ni bilo urejeno z nobenim zakonom, so naknadno spremenili zakon, da je potem šlo za prikrito izplačilo dobička, in to v času od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2021.

Zato bi bilo dobro, da bi Peter Grum, če že to omenja v svojem intervjuju, javnosti vsaj v teh treh primerih citiral določbe zakona, v katerih je bilo določeno, da so te zadeve obdavčene oziroma kot je povedal za Finance: »A v tistem trenutku se Furs ni mogel odločiti drugače, ker je zakon še veljal.« Zanima me, kateri zakon je veljal in katera določba zakona je določala, da je to obdavčeno, glede da to, da je sodišče naknadno odločilo drugače.

Na koncu še predlog predsedniku vlade in finančnemu ministru. Bodita pozorna na izjave in početje v. d. generalnega direktorja Fursa Petra Gruma, saj se lahko zgodi, da bosta ravno zaradi Petra Gruma in njegovega zaletavega delovanja imela težave z davkoplačevalci. Še boljša rešitev bi bila, da najdeta novega v. d. generalnega direktorja Fursa.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Spoštovani Predsednik Vlade dr. Robert Golob – 177

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Spoštovani Predsednik Vlade dr. Robert Golob

 

V časopisu Primorske novice sem zasledil vaš intervju z naslovom:

»Sprejemali bomo ne leve in ne desne, temveč najboljše rešitve«.

Na vprašanje novinarjev:

»Na primer na Fursu. No, Ivan Simič vas je sicer prehitel z odstopom, vendar bi ga v nasprotnem razrešili.«

ste odgovorili:

»To je odličen primer, ki kaže, kako zelo smo v resnici drugačni od prejšnje vlade. Gospod Simič je prišel na položaj po osebnem dogovoru z bivšim predsednikom vlade. Ne glede na to, kakšen davčni strokovnjak je, je bilo to politično imenovanje. Mi smo za vršilca dolžnosti imenovali Petra Gruma. Prihaja iz sistema, je karierni fursovec, ki se je izkazal kot strokovnjak v javni upravi in je zdaj, ko se je nekdo politično poslovil, prevzel funkcijo direktorja. To je popolna razlika. Namesto mojega prijatelja smo imenovali človeka iz javne uprave, ki ga prej sploh nisem poznal, je pa imel najboljše strokovne reference. In ta isti vzorec skušamo uporabiti povsod.«

Že takoj na začetku izjave ste izrekli neresnični podatek, kar si kot predsednik Vlade ne bi smeli dovoliti. Dejstvo je, da funkcijo v.d. generalnega direktorja Fursa nisem nastopil po osebnem dogovoru z bivšim predsednikom vlade, temveč po več razgovorih s takratnim ministrom za finance mag. Andrejem Šircljem,

Za ponovni prevzem vodenje finančne uprave sem se odločil zelo težko, saj sem vedel, da se bodo pojavljali takšni kot ste vi, ki bodo o meni širili neresnice in podtikali tisto, kar ni res. Toda želja, da se stvari uredijo, da se preneha z uničevanjem davčnih zavezancev, katerega je bilo največ v času, ko je bil v vodstvu Fursa ravno vaš Peter Grum in del ekipe, katero je sedaj nastavil, sem se odločil za prevzem funkcije in to le za šest mesecev. Ker smo bili sredi projektov, ki so bili v teku, poleg tega pa so me davčni zavezanci, strokovna javnost in nekateri zaposleni na Fursu prosili, da še ostanem, sem ostal še dodatnih šest mesecev. Drugače je bil moj odhod iz Fursa predviden 30.09.2022. V zvezi z mojim vodenjem Fursa sem prejel pohvale z vseh strani, tako s strani davčnih zavezancev in strokovne javnosti, kot tudi s strani politike, koalicije in opozicije.

Zato vas prosim, da se drugič vzdržite komentiranja mojega dela, ker o tem, kako je bilo na Fursu pred mojim prihodom in kako v času mojega vodenja Fursa, kot nekdanji odlično preplačani manager državnega podjetja, nimate dovolj informacij ali pa nimate nobenih informacij.

Odstopil sem po imenovanju ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli zaničuje moje delo, me razglaša za nekompetentnega in napoveduje mojo menjavo, kar ste počeli vi. Dobro veste, da bi lahko ostal na funkciji, vaša vlada bi me zamenjala in prejel bi sorazmerno visoko odpravnino. Ker tega ne potrebujem, sem odstopil in vam olajšal pot do izbire novega generalnega direktorja. To bi morali ceniti. Sploh pa, ker nisem postopal tako kot vi, ko ste po izteku mandata v GEN-i, na vse možne načine želeli novi mandat.

Vem, da ste vi predsednik Vlade, da ste najvišja oblast v Republiki Sloveniji, toda to vam ne daje pravice, da me kot državljana Republike Slovenije zaničujete in v zvezi z mojim imenovanjem širite neresnice. Nisem kot ostali, ki so tiho. Zmeraj bom reagiral na vaše izjave ali zapise, katerih namen bo moja diskreditacija. Poleg tega pa ste nam vi obljubili, da bomo živeli v svobodi in da nihče ne bo deležen maltretiranja. Žal prvi tedni ne kažejo tega.

Dejstvo je, da v mojem primeru ni šlo za politično, temveč za strokovno imenovanje. V trenutku imenovanja sem imel za seboj več kot 30 let prakse kot davčni svetovalec in to v lastnem zasebnem podjetju in več kot 3,5 leta vodenja dveh davčnih uprav (2.700 in 6.500 zaposlenih), v dveh različnih državah. To pomeni, da o davkih, davčnih postopkih in vodenjih davčnih uprav vem več kot kdor koli drugi v Sloveniji. Poleg tega nisem član nobene politične stranke in zaradi tega mi ne morete pripisovati političnega imenovanja. Sploh pa ne kot predsednik Vlade Republike Slovenije.

Ne bom se opredeljeval do vaših besed o Petru Grumu, katerega imenujete karierni fursovec, saj ga zelo dobro poznam. Na takratni Generalni davčni urad (mislim 2006) sem ga pripeljal jaz. Poleg tega je bilo v času, ko je bil on namestnik generalne direktorice, izdanih veliko nezakonitih in neustavnih odločb, kar so naknadno potrdila sodišča in so zadeve bile vrnjene v ponovne postopke. Vaš kandidat Peter Grum nima izkušenj z vodenjem finančne uprave, saj je do sedaj ni vodil, ampak je bil le namestnik. Poleg tega je njegov prvi nastop, ki je bil političen, izžareval preveliko sovražnost do mene kot predhodnika, saj je med drugim izjavil, da bo pod njegovim vodstvom finančna uprava delovala strokovno, učinkovito in nepolitično. Ne vem ali je nenamerno ali namerno izpustil, da bo finančna uprava delovala tudi zakonito, saj do sedaj, ko je on bil namestnik temu ni bilo tako v celoti. Zato menim, da je Peter Grum slaba izbira za davčne zavezance in odlična izbira za davčne svetovalce.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Robertu Pavšiču in medijem spodrsnilo na kosilu – 176

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

KONČNO SMO DOČAKALI ODLOČITEV INFORMACIJSKE POOBLAŠČENKE O SIMIČEVEM KOSILU Z NAJBOLJŠIM PLAČNIKOM DOHODNINE

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pod pojmom vizionar navedeno, da je to tisti, ki je sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo. Tako obstajajo tudi reformatorski vizionarji. Iz lastnih izkušenj vam lahko potrdim, da ti niso imeli težav le v srednjem veku, ko so jih celo sežigali, temveč tudi v 21. stoletju, le da te danes uničujejo s pomočjo politike in medijev. Velikokrat imam težave zaradi svojih idej, kaj bi bilo treba narediti na področju davkov in davčnih postopkov, debirokratizacije in odnosa do davčnih zavezancev. Priznam, da takratnim vizionarjem ne sežem niti do gležnja, toda posledice so podobne.

Že 2006 in 2007

Znan sem po tem, da imam do davčnih zavezancev, sploh tistih, ki plačajo veliko davka, drugačen pristop kot drugi državni uradniki. Tako sem že leta 2006 in 2007, ko sem bil direktor Dursa, na kosilo povabil davčnega zavezanca, ki je plačal najvišji znesek dohodnine v predhodnem letu. Že takrat sem ocenil, da je bogatim posameznikom treba nameniti posebno pozornost, toda nisem bil razumljen, saj je v Sloveniji politično nezaželeno biti bogat posameznik in plačevati visoke davke. V Sloveniji predvsem leva politika nenehno vzpostavlja, da ima majhen odstotek bogatih v rokah velik odstotek premoženja in da jim je to premoženje treba obdavčiti, če že ne nacionalizirati. Ob tem pa se ta politika ne vpraša, kako je nekdo postal bogat:

  • ali je postal bogat zaradi trdega dela in odpovedovanja lepotam življenja, ki jih z veliko žlico zajemajo ta isti politiki,
  • ali je postal bogat na podlagi dedovanja oziroma
  • ali je postal bogat zaradi kriminala.

Zaradi tega se potem nekateri bogati posamezniki odločijo, da se preselijo v drugo državo, kjer jih nihče ne obtožuje, da so bogati, temveč se mu zahvalijo za visoke zneska plačanega davka.

OECD je v letih 2008 in 2009, to je po tistem, ko sem davčnega zavezanca povabil na kosilo,  izvedel obširen projekt na temo sodelovanja davčnih uprav z bogatimi posamezniki, v okviru katerih je oblikoval priporočila s ciljem vzpostavitve ustrezne strukture za pobiranje davkov od bogatih posameznikov. Tako je OECD med drugim predlagal, da morajo davčne uprave za spodbujanje prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti bogatih posameznikov določiti in objaviti kontaktne točke, kjer ti zavezanci pridobijo vse potrebne informacije o vložitvi davčne napovedi ali o pridobitvi zavezujočih informacij o posameznih davčnih vprašanjih, vključevati davčne svetovalce bogatih posameznikov v razvoj zakonodaje, ki posebej vpliva na njihove stranke, opravljati aktivnosti, ki bodo spodbujale zavedanje o pomembnosti prostovoljnega plačevanja davkov.

V Sloveniji že vsa leta bogate posameznike, ki živijo v Sloveniji in v Sloveniji plačujejo visoke davke, in seveda tudi njihove davčne svetovalce predvsem levi politiki razglašajo za nezaželene. Nenehno se jih napada in se govori o tem, da imajo veliko premoženja, nikoli pa se ne izpostavlja, koliko davka plačajo in da v proračun prispevajo visoke zneske. Takšno zaostalost pri razumevanju obravnave bogatih posameznikov v Sloveniji ne nadoknadijo niti ugotovitve OECD in zaradi tega sem imel sam konec leta 2021, to je trinajst let po izvedenem prej omenjenem projektu OECD glede bogatih posameznikov, neverjetne težave z delom politike in mediji, katerih stopnja znanja o teh zadevah je res na nizkem nivoju, o čemer več v nadaljevanju.

Povabilo na kosilo sem leta 2013 ponovil tudi v Srbiji, ko sem bil direktor njihove davčne uprave in ni bilo nobenih težav. Ko sem leta 2021 ponovno postal direktor Fursa, sem prav tako na kosilo povabil davčnega zavezanca, ki je plačal najvišji znesek dohodnine v predhodnem letu. Ob tem bi še poudaril, da sem vsa tri leta, ko sem bil direktor slovenske davčne/finančne uprave, na kosilo povabil istega davčnega zavezanca. V letih 2006 in 2007 s tem nisem imel nobenih težav, leta 2021 pa je nastal velik problem, ki ga je kot predsednik preiskovalne komisije ustvaril poslanec Robert Pavšič, ki je, to je moje mnenje, iskal predvsem pozornost javnosti. Mogoče je upal, da bo še enkrat izvoljen za poslanca, na srečo pa so ga volivci spregledali in ni bil izvoljen. Še več, njegova stranka sploh ni prišla v državni zbor. Pomanjkanje znanja na področju davčne tajnosti in varovanja podatkov ne more in ne sme biti razlog izvedbe njegovega napada name.

Velikokrat sem razočaran, ko vidim, da v Sloveniji ni možno uvesti novosti na področju davkov, saj jim nasprotujejo tisti, ki teh sprememb ne razumejo. Praviloma je njihov odgovor, da tega nima še nihče, zakaj bi to uvajali, kaj pravita OECD ali IMF in podobno. Vsa ta vprašanja me motijo, saj se z njimi dokazuje, da nimamo dovolj hrabrosti in zaupanja v lastno znanje.

Ko sem 7. decembra 2021 na zaslišanju pred parlamentarno komisijo, ki jo je vodil poslanec LMŠ Robert Pavšič, povedal, da sem na kosilo peljal davčnega zavezanca, ki je plačal največ dohodnine, sem na sami seji doživel najprej politični linč, nato pa še medijski linč. O tem več v nadaljevanju.

Odločitev informacijske pooblaščenke

Decembra 2021 je postopek zoper mene uvedla celo informacijska pooblaščenka. Postopek se je zaključil te dni oziroma točneje 9. junija 2021 (to je na dan moje razrešitve kot generalnega direktorja Fursa), ko je informacijska pooblaščenka izdala sklep, da se postopek inšpekcijskega nadzora ustavi. Ugotovljeno je bilo, da to, kar sem vedel in trdil ves čas, da s povabilom na kosilo ni bili nič narobe, oziroma da sem postopal zakonito. Glede na to, da so o mojem povabilu na kosilo in o zahtevi za mojo razrešitev, ki jo je zahteval takratni poslanec Robert Pavšič, poročali skoraj vsi mediji, nekateri tudi večkrat, sem pričakoval, da bodo z enako vnemo poročali tudi o ugotovitvi informacijske pooblaščenke, da sem postopal zakonito. Žal se to ni zgodilo in o odločitvi informacijske pooblaščenke je poročal le en medij in to N1, točneje novinar Marko Valadžija, ki je na spletni strani https://n1info.si/novice/slovenija/kaj-je-pooblascenka-ugotovila-o-simicevem-kosilu-z-davcnim-rekorderjem/ objavil članek, v katerem je svoje mnenje podala tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. V nadaljevanju povzemam celoten članek:

»Kaj je pooblaščenka ugotovila o Simičevem kosilu z davčnim rekorderjem?

Konec preteklega leta je politično in splošno javnost razburila informacija, ki jo je v državnem zboru podal zdaj že nekdanji generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije Ivan Simič, da največje plačnike dohodnine vsako leto pelje na kosilo. Takrat je pojasnjeval, da je informacijo, kdo je plačal največ dohodnine, dobil od strokovnih služb, očitali pa so mu, da gre pri takšnih podatkih za davčno tajnost. Primer je z vidika (ne)zakonitosti obdelave osebnih podatkov preverjala tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, danes je bil postopek tudi uradno končan. Kot je za N1 povedala Prelesnik, Simič sicer ni deloval v nasprotju z zakonom, a je praksa v dotičnem primeru precej neobičajna.

Kot smo poročali, je decembra 2021 takratni generalni direktor Finančne uprave RS (Furs) Ivan Simič med pričanjem pred preiskovalno komisijo državnega zbora o ukrepanju med epidemijo covida-19 razburil z izjavo, da največje plačnike dohodnine vsako leto pelje na kosilo. Takratni predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič je Simiču namreč očital, da je zlorabil položaj, saj gre pri takšnih podatkih za davčno tajnost. Zaradi nejasnosti, ali je res šlo za delovanje v nasprotju s splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, je primer pod drobnogled vzela tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Prelesnik je za N1 povedala, da je postopek danes tudi uradno zaključen. V dopisu, ki nam ga je posredovala, je zapisala, da niso našli dokazov, da bi generalni direktor Fursa osebne podatke največjega dohodninskega zavezanca, kljub za javni organ nenavadni izvedbi sestanka in brez kakršnegakoli uradnega zapisnika o sestanku, obdeloval v nasprotju s splošno uredbo o varstvu podatkov. Zapisala je še, da je Simič, glede na dostopnost podatkov, ravnal v okviru nalog, določenih v zakonu o finančni upravi, in pooblastil, ki jih ima generalni direktor Fursa po zakonu o davčnem postopku. V postopku je bilo ugotovljeno še, da je generalni direktor Fursa na podlagi zakona o davčnem postopku pooblaščen za dostop in obdelavo osebnih podatkov davčnih zavezancev, dokler je obdelava teh potrebna za opravljanje nalog njegovega delovnega mesta. Mednje pa poleg odločanja v upravnem postopku sodi tudi vodenje strokovnih nalog na področju dela organa.

Informacijska pooblaščenka je še sporočila, da so v inšpekcijskem postopku pridobili zelo obsežno dokumentacijo s priporočili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodnega denarnega sklada in Evropske komisije, na podlagi katerih je Furs izkazal zakonitost obdelave osebnih podatkov premožnejših posameznikov za namen obravnave tveganj, ki jih ti predstavljajo za davčni sistem. V Fursu namreč še vedno nimajo posebnega programa za premožne posameznike, ki ga je pred leti že predlagal Mednarodni denarni sklad.

Prelesnik je še dejala, da gre v primeru Simiča in povabila največjega plačnika dohodnine na kosilo za zelo neobičajno prakso upravljanja uradnih nalog generalnega direktorja Fursa. Poudarila je, da bi z obstojem uradnega dokumenta o takšnem sestanku preprečil dvom o zakonitosti njegovega ravnanja. Ta bi po njenem mnenju predstavljal transparentnost vsebine pogovora in poslovanja Fursa.«

Izjava informacijske pooblaščenke, da nisem deloval v nasprotju z zakonom, a je praksa v mojem primeru precej neobičajna, je zelo čudna. Razumel bi jo, če bi to izjavila leta 2006, ko sem prvič peljal davčnega zavezanca na kosilo, ne pa leta 2022, ko so že trinajst let znana stališča OECD in IMF glede obravnave bogatih posameznikov. Menim, da informacijska pooblaščenka mora ugotoviti le, ali je neko ravnanje v nasprotju z zakonom ali ne in le to sporočiti javnosti.

Njeni občutki ne morejo bil del odločanja ali pa del njene izjave za javnost. Zakoni so napisani zato, da se spoštujejo, in če nekdo postopa v skladu z zakonom, se mu ne more očitati, da je storil kar koli narobe.

Na drugi strani imamo primere, ko je veliko število posameznikov kršilo predpise, izrečene so jim bile globe, pred kratkim pa naj bi bili oproščeni plačila vseh izrečenih kazni. Bojim se, da prihajamo v čas, ko ne bo več pomembno, kaj določa zakon, temveč kdo je storil neko dejanje, kar pa po mojem mnenju lahko vodi v anarhijo.

Po objavi novice na N1 sem pričakoval, da jo bodo povzeli tudi drugi mediji, ki so decembra 2021 na veliko poročali o tem povabilu na kosilo, toda to se ni zgodilo. Za to v nadaljevanju povzemam poročanja nekaterih medijev iz decembra 2021, ko je medijski linč zaradi mojega povabila na kosilo dosegel višek.

POP TV in www.24ur.com

Decembra 2021 je bilo na POP TV in www.24ur.com objavljenih najmanj sedem prispevkov (Fotografija 1) o meni na temo povabila na kosilo in glede zahteve za moj odstop. Deset dni od objave novice na N1info.si, da nisem storil nič narobe in da je bilo vse zakonito, pa POP TV ni objavil nobene novice o tem. Prav tako na www.24ur.com ni objavljena nobena novica. Decembra 2021 so bili objavljeni naslednji prispevki:

  1. Dne 8. decembra 2021 ob 11.01 je bil objavljen članek z naslovom Simič kljub davčni tajnosti dostopa do podatkov o dohodnini. Pavšič ga bo naznanil tožilstvu. (Fotografija 2), katerega si lahko ogledate na https://www.24ur.com/novice/slovenija/simic.html

Na Fursu smo takrat trdili, da ni šlo za kršenje davčne tajnosti. Na zgoraj navedeni spletni strani so v članku med drugim zapisali:

»Na pojasnila Fursa se je odzval tudi Pavšič in dejal, da Simič ni imel utemeljenega razloga za vpogled v podatke, ki imajo oznako davčna tajnost, kar pa povabilo na kosilo zagotovo ni. Dodal je še, da Furs v tem primeru ni tisti, ki bi lahko sodil o zakonitosti dejanja, “za to so pristojne druge institucije”.

Pavšič bo zato državnemu tožilstvu naznanil sum kaznivega dejanja in meni, da je Simičevo ravnanje tako sporno, da bi moral odstopiti s položaja. Najbolj žalostno v tej zadevi je to, da takratni poslanec Robert Pavšič ne razlikuje med prekrškom in kaznivim dejanjem. Poleg tega se Robert Pavšič, ki je tedaj trdil, da so za ta primer pristojne druge ustanove, še zmeraj ni oglasil, da bi komentiral odločitev informacijske pooblaščenke.

  1. Dne 8. decembra 2021 ob 18.55 je bil objavljen članek z naslovom Ivan Simič največjega plačnika dohodnine vsako leto povabi na kosilo (fotografija 1), ki si ga lahko ogledate na https://www.24ur.com/novice/svet/ivan-simic-vsako-leto-najvecjega-placnika-dohodnine-povabi-na-kosilo.html
  1. Dne 9. decembra 2021 ob 11.41 je bil objavljen članek z naslovom Pavšič od Simiča zaradi zlorabe davčnih podatkov pričakuje odstop in opozarja: Ni zastonj kosila, ki si ga oglejte na https://www.24ur.com/novice/slovenija/simic_2.html (Fotografiji 1 in 3)

V članku je bilo med drugim zapisano: »Direktor Fursa Ivan Simič vsako leto na kosilo povabi najboljšega dohodninskega plačnika, s čimer se tudi javno hvali. Medtem ko na Fursu pravijo, da direktor z vpogledom v podatke ničesar ne krši, pa Pavšič opozarja, da ni problem vpogled v podatke, pač pa uporaba teh podatkov. Tudi odvetnica Nataša Pirc Musar poudarja, da je ključen namen obdelave podatka, pri čemer vabilo na kosilo ni ustrezen namen.«

 

                 Fotografija 1                                            Fotografija 2                                             Fotografija 3

Da smo v torek na zaslišanju preiskovalne komisije o ukrepanju v epidemiji covida-19 slišali “priznanje prvega moža Finančne uprave republike Slovenije, da je zlorabil podatke v neprofesionalne namene,” je v izjavi za medije danes poudaril predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič. Neustrezno ravnanje je prepoznala tudi informacijska pooblaščenka, ki je napovedala pregled. “Upam, da se bo ta zgodil čim prej in da ji bodo omogočili, da bo lahko delo opravila korektno,” je dejal Pavšič.

Pavšič je povedal še, da bi morali epilog doseči vsaj na nivoju ministra za finance Andreja Širclja, ki mu očita, da se še ni odzval niti na dogajanje niti na nadaljnji razvoj dogodkov. “V normalni državi bi minister zahteval vsaj pojasnila in se nato javno odzval. Še bolj ‘normalno’ pa bi bilo, če bi direktor finančne uprave zaradi takšne zlorabe podatkov takoj ponudil svoj odstop,” je prepričan Pavšič.

Gospodu Robertu Pavšiču sporočam, da je informacijska pooblaščenka opravila svoje delo in da zdaj pričakujem njegovo opravičilo.

  1. Prej navedena zahteva nekdanjega poslanca Roberta Pavšiča, da bi bilo še bolj normalno, da bi direktor finančne uprave zaradi takšne zlorabe podatkov ponudil svoj odstop, je očitno odgovorne na spletni strani 24ur.com spodbudila, da so na spletni strani objavili anketo, ki je bila aktivna od 9. do 17. decembra 2021. V anketi z naslovom Bi moral direktor Fursa zaradi domnevne zlorabe davčnih podatkov odstopiti? je sodelovalo 50.417 anketirancev. Rezultat ankete je bil naslednji:
DA, MORA ODSTOPITI32.33064,12
NE, NI TREBA ODSTOPITI14.30828,38
VSEENO MI JE3779  7,50
SKUPAJ50.417100,00

Moj zaključek je, da imam srečo, da ne živimo v srednjem veku, kajti po takšni anketi bi me že ubili oziroma zažgali na grmadi. Tisto, kar lahko zaključimo v tem primeru, je dejstvo, da se da ljudi zelo hitro zavesti in njihovo jezo s pomočjo medijev usmeriti v izbranega posameznika.

Si predstavljate, koliko posameznikov se zlomi pod takšnimi pritiski, nekateri pa so tudi zaradi tovrstnih medijskih linčev storili samomor. Sam se trden in se raje bojujem, toda groza je, v kakšnem času živimo in s kakšnimi posamezniki smo obkroženi. Vsak vam lahko podtakne, kar želi, najde novinarja in medij, ki to objavi, in že ste na poti uničenja ali samouničenja.

Finance

Časnik Finance je 18. decembra 2021 objavil članek z naslovom Ivan Simič, šef Fursa, je povabil največjega plačnika dohodnine na kosilo. Kaj bi lahko bilo s tem narobe?  https://www.finance.si/8984192/Ivan-Simic-sef-Fursa-je-povabil-najvecjega-placnika-dohodnine-na-kosilo-Kaj-bi-lahko-bilo-s-tem-narobe

V podnaslovu članka je bilo zapisano »Veliko.« in dodana je bila izjava nekdanje informacijske pooblaščenke, danes odvetnice Nataše Pirc Musar, ki se je glasila:

»Vsekakor vpogled v osebne podatke z namenom, da šef Fursa nekoga pelje na kosilo, ni zakonit.«

Zdaj je ugotovljeno, da nisem deloval v nasprotju z zakonom. Me zanima, kaj danes poreče odvetnica Nataša Pirs Musar.

Slovenske novice

Na spletni strani Slovenskih novic https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/pirc-musarjevo-na-nacionalki-cenzurirali-poslanka-sds-niso-vas-hoteli-osmesiti/ je bilo zapisano:

»O problematiki glede vpogleda Ivana Simiča v osebne podatke davkoplačevalcev naj bi v sredo dala daljšo izjavo tudi pravnica Nataša Pirc Musar, ki pa je na twitterju potožila, da je niso predvajali niti v Dnevniku niti v Odmevih. Prepričana je, da jo je nacionalka cenzurirala. Pravnica meni, da je Simič kršil zakon o varstvu osebnih podatkov.«

Nadalje je na spletni strani www.slovenskenovice.si avtor N. B. objavili članek z naslovom:

Zabava, ki je nočete: šef Fursa razkril, kdaj vas bo poimensko povabil na kosilo – predsedujočega v DZ je Ivan Simič šokiral z izjavo, da za nagrado pelje plačnika najvišje dohodnine na kosilo.

  1. decembra 2021 je bil v tiskani verziji Slovenskih novic v rubriki Črna kronika oziroma Črni scenarij objavljen članek z naslovom Na kosila vozil dohodninske plačnike (Fotografija 4). Naslov je zapisan v množini, čeprav sem na kosilo peljal samo enega davčnega zavezanca.

Zakaj so ta članek objavili v črni kroniki, ve najverjetneje le odgovorni urednik. Verjetno zaradi tega, da bi me prikazali kot kriminalca, kar pa se je na koncu izkazalo kot neresnično. S tem so se Slovenske novice na neki način osmešile, z njimi pa tudi odgovorni urednik, ki je takšno objavo dovolil. V podnaslovu članka pa je bilo zapisano: »Ivana Simiča bodo naznanili tožilstvu zaradi vpogleda v tajne podatke.«, kar nikakor ni bilo res. Kako se počuti novinar, ki zapisuje takšne neresnice? Predvidevam, da ga je vsaj malo sram.

               Fotografija 4

Novice Svet24

V časopisu Novice Svet24 so 9. decembra 2021 na prvi strani objavili mojo fotografijo in zapisali »Huda kršitev Ivana Simiča – Direktor Fursa zlorabil osebne podatke?!« (Fotografija 5). Nato pa so na 4. in 5. strani objavili obširni članek novinarja Antunasa Katalenića, katerega namen je bi prikazovanje kriminalnega dejanja, katerega naj bi storil s povabilom na kosilo. Nikogar ni zanimalo, da kot generalni direktor v okviru svojih pooblastil in izvrševanja nalog vodenja Fursa imam dostop do raznih podatkov in da zaradi tega s povabilom na kosilo ne more biti nič narobe.

                      Fotografija 5

Tako so v okvirju zapisali »ČUDAŠKA LOGIKA Zakaj prvi mož dacarjev misli, da je sprejemljiva praksa na lastne stroške plačati kosilo najvišjemu plačniki dohodnine.« (Fotografija 6)

                     Fotografija 6

V članku je zapisana izjava poslanca Roberta Pavšiča, ki je izjavil, da je prepričan, »da je Simič s svojim vedenjem prekoračil pooblastila in da je generalni direktor zaradi lastnega ega, lastne promocije pogledal evidence, zato da je nekoga povabil na kosilo – ne glede na dobrohotnost – je huda kršitev.«

Nadalje je povedal, » … da če je Simič tak poznavalec zakonodaje, kar nedvoumno je … bi moral točno vedeti, kaj sme in kaj ne sme.«

Spoštovanemu poslancu Robertu Pavšiču sporočam, da sem točno vedel, kaj smem in česa ne, toda v tistem času primitivnih napadov name, ko je nekdanji poslanec Robert Pavšič zoper mene zagnal takšno gonjo, da nihče ni poslušal mojih obrazložitev. Zato me zanima, kako se danes počuti nekdanji poslanec Robert Pavšič, ko je po odločitvi informacijske pooblaščenke izpadel kot popoln nesposobnež, ki se ne spozna na zakonodajo. Edino, kar je takrat obvladal, je bilo, da je v soju medijskih luči obtoževal izbrano tarčo. O njegovem znanju pa ne želim izgubljati časa. Kot poslanec, to je kot predstavnik zakonodajne veje oblasti, sploh ni želel počakati na ugotovitve ustreznih organov, temveč je še kar naprej vršil napade na mene, saj je verjetno pričakoval, da mu bo to prineslo glasove na volitvah, kjer pa je v celoti pogorel. Njegove napadalne izjave so povzeli skoraj vsi mediji in zato danes še zmeraj pričakujem njegovo opravičilo. Če pa opravičila ne bo, bom celotno zadevo prepustil usodi, saj kot pravijo, karma je …

Mladina

Mladina je 10. decembra 2021 objavila članek novinarke Monike Weiss z naslovom Kosilo direktorja Fursa – Koliko predpisov (ne)krši direktor Fursa Ivan Simič?

Nataša Pirc Musar

Tudi nekdanja informacijska pooblaščenka, danes odvetnica in po navedbah nekaterih prihodnja kandidatka za predsednico Republike Slovenije, je s svojimi posiljenimi zahtevami za objavo njenih izjav postajala vedno bolj smešna. Tako je med drugim na Facebooku navedla:

»Danes sem za RTVSLO.si dala daljšo izjavo o problemih z vpogledom Ivana Simiča v osebne podatke davkoplačevalcev na Furs. Z zanimanjem (ne pa tudi popolnim presenečenjem) opažam, da je ni bilo ne v Dnevniku, ne v Odmevih. Očitno jemlje Jadranka Rebernik svojo cenzorsko funkcijo resno. Naj najprej napišem, o čem sem govorila na RTVSLO. Gre za vprašanje nepooblaščenih vpogledov v osebne podatke.«

Zanima me, zakaj je Nataša Pirc Musar, čeprav ni imela nobenih informacij, tako ostro komentirala v tem primeru. Danes, ko je dokazano, da nisem kršil zakona, pa na Twitterju zapiše le »Se opravičujem.« To v nobenem primeru ni dovolj. Od nje pričakujem predvsem modre odgovore in pojasnilo, zakaj je bila tako zaletava. Nekateri govorijo, da je to počela, ker je potrebovala zbiranje medijske pozornosti, saj naj bi se odločala za kandidaturo za predsednico države. Že vnaprej ji lahko povem, da je ne bom podprl in da ne bo glasoval za njo. Če sem še bolj konkreten, glede na njeno zaletavost je ne bi najel niti kot odvetnico, pa če bi bila zadnja odvetnica na svetu. Od nekdanje informacijske pooblaščenke in danes odvetnice, ki zastopa posameznike zaradi medijskih napadov, bi morala biti pazljivejša pri podajanju svojih izjav.

Robert Pavšič

Nekdanji poslanec in predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič je ves čas od mojega zaslišanja zahteval od mene, da odstopim. Tako je bila v spletnem žurnalu24.si objavljena njegova izjava:»Še bolj normalno bi bilo, če bi direktor Fursa zaradi takšne zlorabe podatkov takoj ponudil svoj odstop.«

O njem je škoda izgubljati besed, saj človek, ki počne vse to, kar je on počel v tistem času glede mene, si tega ne zasluži. Za njega lahko uporabim le eno besedo, in to je beda. Ta beseda ga opiše najbolje. Kot predsednik preiskovalne komisije pa stopnjo bede še poveča, saj je pri mojem zaslišanju zlorabil svoj položaj, ker me je zasliševal zunaj časovnega območja, za katerega je bila komisija pristojna na podlagi vabila s prilogami, ki mi ga je poslala.

Predsednik LMŠ

Predsednik LMŠ Marjan Šarec, katere član je nekdanji poslanec Robert Pavšič, je takrat, točneje 11. decembra 2021, na spletni strani https://www.strankalms.si/marjan-sarec-prica-smo-zlorabi-davcnih-tajnih-podatkov-s-strani-prvega-moza-furs-a/ objavil naslednji zapis:

»Priča smo zlorabi davčnih tajnih podatkov s strani prvega moža Furs-a

V tem mandatu smo v LMŠ podali predlog za ustanovitev dveh parlamentarnih preiskovalnih komisij, ki ju vodita Rudi Medved in Robert Pavšič. Prva ugotavlja politične pritiske v Policiji, druga pa ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni COVID-19. Obe sta doslej opravili precej zaslišanj, ki počasi razkrivajo vse razsežnosti delovanja sedanjih oblastnikov.

V preteklem tednu je bil zaslišan direktor FURS-a, Ivan Simič. Iz njegovega opisovanja svojih kariernih uspehov je moč sklepati, da se ima za guruja davčnih postopkov in vsega, kar je s tem povezano. Da je velik strokovnjak in spremeni v zlato vse, česar se loti. Povedal je, da vsako leto pelje na kosilo davčnega zavezanca, ki plača največ dohodnine.


Ker ima dostop do podatkov, ki so opredeljeni kot davčna tajnost, seveda ve za vsakega izmed nas, kdo plača koliko dohodnine. Pravi, da to ni nič spornega, ne zna pa pojasniti, kje v zakonodaji je navedeno, da sme te podatke uporabljati za zasebne namene. Seveda ne, ker tega ne sme početi. Vpogled v podatke še ne pomeni, da lahko kontaktira katerega koli davčnega zavezanca in ga pelje na kosilo


Še večji problem pa je, da ima hkrati tudi zasebno podjetje, ki se ukvarja z davčnim svetovanjem. Skratka, lahko vpoglede v davčne evidence tudi locira potencialne stranke za zasebni posel. Mislim, da je popolnoma jasno, da je tako početje nedopustno, saj nihče, ki službeno obravnava tajne podatke, le teh ne sme nikakor uporabljati za kateri koli namen. To je jasno 
povedala tudi informacijska pooblaščenka: “Dejstvo, da nekdo ima dostop do nekega podatka še ne pomeni, da ga lahko uporabi za katerikoli namen. Informacijski pooblaščenec je doslej že v več postopkih obravnaval zaposlene pri različnih upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki so sicer imeli pravico dostopa, a so ta dostop zlorabili za nezakonite namene, dostikrat npr. tudi povsem zasebne narave.” Podobno tudi odvetnica Nataša Pirc Musar, ki pa jo je RTV Slovenija cenzurirala.

Vse pa je zlasti zanimivo, če se ozremo skoraj dve leti nazaj, ko se je poslanec NSi, Jožef Horvat napenjal, da policija po mojem naročilu nezakonito vpogleduje v evidence poslancev in drugih politikov. Izkazalo se je, da to ne drži. Tudi ni podatka, da bi kakšen policist Jožefa Horvata peljal na kosilo. Tokrat pa smo priča zlorabi davčnih tajnih podatkov s strani prvega moža FURS-a. Če dodamo zraven še Roka Snežiča in prijatelje, potem smo lahko v skrbeh.

Mimogrede, na začetku je trdil, da prihaja za pol leta in ne za poln mandat, ker nima tega namena. Kaj je tisto, kar ga je premamilo, da je nastopil poln mandat, lahko samo ugibamo…

Marjan Šarec, predsednik LMŠ«

Zapis takratnega predsednika LMŠ kaže, da gospod ne razume marsičesa. Upam, da je že prebral končno ugotovitev informacijske pooblaščenke in da je razumel, da ni bil kršen nobeden zakon. Tisto, kar me navdaja s strahom, je dejstvo, da je ta gospod predsednik politične stranke, da je bil predsednik vlade in da je zdaj minister za obrambo.

Glede na to, da je njegov zapis dokaj žaljiv do mene, kot so tudi kakšne njegove druge izjave žaljive do drugih posameznikov, mu predlagam, da postane strpnejši, da se pomiri in v določenih primerih poduči, kaj je prav in kaj ne, ter da ne obtožuje vse počez, saj bi mu potem lahko kdo povedal, da bi bilo veliko bolje, če bi ostal na gasilskih veselicah.

Zaključek

To je le del objavljenih člankov o kosilu, ki jih je zaradi politike, verjetno lastnega neznanja in verjetno tudi zaradi lastne promocije sprožil nekdanji poslanec LMŠ Robert Pavšič. Še enkrat poudarjam, da je o njem škoda izgubljati besed, saj je kot predsednik preiskovalne komisije zame predstavljal vse tisto, kar poslanec ne bi smel biti. Oseba, ki napada, ki zlorablja svoj položaj za zaslišanja zunaj pristojnosti preiskovalne komisije, oseba, ki posega v zadeve, ki nimajo zveze s preiskovalno komisijo, saj me je spraševal o strankah mojega podjetja in nakazilih teh mojih strank. Ti članki so tudi lep dokaz, kako se s pomočjo medijev in politike ustvarja negativno mnenje o določenem posamezniku, čeprav ni naredil ničesar narobe.

Glede medijev, novinarjev in odgovornih urednikov, seveda razen N1, ki so takrat med seboj tekmovali, kdo bo objavil napadalnejši članek o meni zaradi povabila na kosilo, danes ko je znana odločitev informacijske pooblaščenke, pa niso spisali nobenega članka, lahko povem le, da je to žalostno. Žal pa temu poklicu kot novinar in odgovorni urednik te revije pripadam tudi sam.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Popravek in opravičilo finančni inšpektorici mag. Majdi Kerec – 175

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V reviji Denar sem 20. avgusta 2020 objavil članek z naslovom Končano sedemletno maltretiranje davčnega zavezanca, 20. oktobra 2020 pa uvodnik z naslovom Sesuti Furs in 22. avgusta 2020 sem na spletni strani www.simic-partnerji.si objavil še blog z naslovom Sedemletni davčni linč inšpektorjev. V vseh teh zapisih sem navedel, da je ena od odgovornih za sedemletno maltretiranje davčnega zavezanca tudi finančna inšpektorica mag. Majda Kerec. Po vseh teh letih in informacijah, ki sem jih pridobil naknadno, sem ugotovil, da v tej zadevi finančna inšpektorica mag. Majda Kerec ni imela takšne vloge, kot sem bil takrat prepričan, da jo ima. Zato izjavljam:

»Mag. Majda Kerec je zoper zavezanca, ki sem ga zastopal, korektno vodila postopek davčnega inšpekcijskega nadzora davka na dodano vrednost za obdobje od 1. 12. 2011 do 31. 12. 2011 in njena odločitev v tem postopku je bila kot pravilna in zakonita potrjena tako s strani druge stopnje kot s strani Upravnega in Vrhovnega sodišča RS. Drugih postopkov zoper zavezanca ni vodila in v drugih postopkih, ki so jih kasneje vodili drugi finančni inšpektorji, ni sodelovala, na te postopke in odločitve, sprejete v teh postopkih, nikoli ni vplivala niti ni zahtevala njihove uvedbe.

Trditve, da je z nevestnim delom v službi želela škodovati davčnemu zavezancu in se skupaj z drugimi davčnimi inšpektorji združila v hudodelsko združbo, niso resnične. Davčnega zavezanca ni maltretirala in se nad njim ni izživljala, saj je postopek vodila pravilno in zakonito in je v tej zadevi postopala pravilno, vestno in profesionalno.

Trditve, da bi morala mag. Majda Kerec za kar koli odgovarjati v zvezi s tem postopkom, so napačne. Mag. Majda Kerec je svoje delo v tej zadevi pravilno in zakonito opravila in vse trditve v smislu, da predstavlja nevarnost za zakonito odločanje, da kvari ugled Fursa, da bi morala ostati brez službe v državni upravi in da bi se zoper njo moral uvesti še kazenski postopek, so neutemeljene.

Mag. Majda Kerec kot vodja ni osebno odgovorna »za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse solze, ki so bile potočene zaradi nemočnosti davčnih zavezancev in samovolje finančnih inšpektorjev«. Mag. Majda Kerec je pri nadzoru ravnala v skladu z navodili Furs in v skladu s takrat veljavno določbo 68. a člena ZDavP-2.

Žal mi je, da sem napisal neresnične in žaljive trditve o mag. Majdi Kerec kot uradni osebi in kot fizični osebi in jo neupravičeno obdolžil nezakonitega in celo kaznivega ravnanja, ji s tem kvaril njen ugled in dobro ime tako v splošni javnosti kot med kolegi v cehu. Za takšno ravnanje se ji opravičujem.«

Mag. Ivan Simič

Odgovorni urednik

 

 

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Furs, čas je za slovo – 174

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V začetku junija 2022 bomo dobili novo, že 15. vlado Republike Slovenije. Prišel bo novi finančni minister, ki si bo izbral svojo ekipo. Kot sem že napovedal, bom takrat odstopil. To pomeni, da se umikam z odhajajočo vlado, novemu finančnemu ministru pa omogočam, da si izbere novega direktorja, ki bo ustrezal njegovim kriterijem. Zame je to popolnoma normalna poteza ob zamenjavi vlade.

Prišel bo tudi novi predsednik vlade, ki je že pred volitvami napovedal, da bodo po volitvah zamenjali vse kadre sedanje vlade. Tudi to štejem za normalno potezo in nikakor ne razumem novinarjev in s tem seveda medijev, za katere delajo, da ob vsaki menjavi, ki jo izvede vlada ali odgovorni v vladi, iz tega ustvarjajo afere. Popolnoma normalno je, da si nova vlada izbere svoje kadre. To je moje mnenje. Mogoče tako razmišljam, ker nisem politik in ker zagovarjam stališče, naj si vsak minister izbere ekipo, s katero želi delati. Le tako bo lahko uspešen, saj bo ob sebi imel tiste, ki jim zaupa.

V državni upravi sem že tretjič na visokem uradniškem položaju in vem, da je na vodilnih položajih veliko sposobnih, zagnanih in pridnih uradnikov, ki tej državi želijo le najbolje. Zaradi tega ne razumem in se ne strinjam z drugim delom izjave prihodnjega predsednika vlade, da so dediščina odhajajoče vlade nekompetentni ljudje na vodstvenih položajih. Žal ta njegova trditev ne drži in menim, da bo sam imel kar nekaj težav, da bo našel kompetentne.

Tako je revija Mladina 17. 4. 2022 kot izjavo dneva objavila izjavo Roberta Goloba, prihodnjega predsednika vlade, ki jo je v soboto, 16. 4. 2022, podal v Dnevnikovem Objektivu. Izjava se glasi:

»Prizadevali si bomo, da v šestih mesecih po volitvah razčistimo z dediščino aktualne vlade. To je prvi pogoj, da bomo prišli do temeljev, na katerih bomo lahko gradili boljšo družbo.

Dediščina te vlade so nekompetentni ljudje na vodstvenih položajih, ne samo v državni upravi, tudi v javnih zavodih, agencijah, podjetjih v državni lasti. Dediščina so nesorazmerni in nezakoniti ukrepi, kaznovanje drugače mislečih, podrejanje družbenih podsistemov, vrsta zakonskih ukrepov.«

Glede na to, da sem tudi sam na vodstvenem položaju v državni upravi, saj zasedam mesto generalnega direktorja Finančne uprave Republike Slovenije, je popolnoma normalno, da je bila njegova izjava namenjena tudi meni. Mnogi me prepričujejo, da ni tako mislil, da je to bilo mišljeno na splošno in da ni razloga, da bi me menjali. Sam to izjavo razumem popolnoma drugače in na podlagi svojih izkušenj v državni upravi vem, kaj to pomeni. Dejstvo je, da ne moreš biti uspešen direktor davčne oziroma finančne uprave, če nimaš popolnega zaupanja finančnega ministra in predsednika vlade. Gre za preresno funkcijo, pri kateri bi si lahko dovolil, da nadrejeni dvomijo o tvojem delu.

Izjava Roberta Goloba je pokazala, da tega zaupanja ni. Nekateri mi pravijo, naj ne odstopim in počakam, da me razrešijo, saj naj bi mi na ta način pripadla odpravnina v višini štirih mesečnih plač, kar predstavlja okoli 12.000,00 evrov. Moj odgovor je, da je ponos več vreden kot teh 12.000,00 evrov in zaradi tega bom odstopil.

Tako s svojimi sodelavci v finančni upravi zaključujemo zadeve, na katerih smo delali zadnje leto, saj je do mojega odstopa ostalo le še nekaj dni. Kar nekaj zadev bo zaključenih tudi po mojem odhodu, toda ekipa, s katero sem delal zadnje leto, je odlična in bo vse projekte pripeljala uspešno do konca. Upam, da me bo nova vlada razrešila takoj po tem, ko bom podal svoj odstop finančnemu ministru. Moji ožji ekipi in vsem ostalim sodelavcem, brez katerih tega napredka ne bi bilo, se bom zahvalil za možnost, da sem lahko delal z njimi in odšel bom novim izzivom naproti. Vrnil se bom v svoje podjetje.

V zadnji dneh prejemam veliko pozivov, ustnih in pisnih, davčnih zavezancev, zaposlenih v finančni upravi, in znancev, ki me prosijo, naj še naprej ostanem v Fursu, saj si davčni zavezanci želijo takšen odnos, kot je zgrajen zdaj. Vsi mi priznajo, da na odmerne odločbe ni treba več čakati po 30 ali več dni, temveč jih prejmejo v nekaj dneh, zaposleni v finančni upravi so dosegljivi za razgovore, pripravljeni so pomagati davčnim zavezancem in vse je več ali manj tako, kot mora biti.

V nadaljevanju sem povzel izjave nekaterih davčnih zavezancev, zaposlenih v finančni upravi, in znancev, ki me pozivajo, naj še naprej ostanem generalni direktor.

»Ivan, lahko rečem, da malo gospodarstvo do zdaj ni imelo boljšega direktorja finančne uprave, to mi vsakodnevno povedo podjetniki.«

»Če bodo Golobovi menjavali Ivana Simiča (Furs), Boštjana Napasta (Luka Koper) in Blaža Košoroka (GEN energija), se bodo morali potruditi, da bodo našli boljše. Če jih bodo menjali kar tako, ne da bi našli dobre razloge in ustreznejše ljudi, pa bomo lahko sklepali, da so menjave politične oziroma posledica osebnih antipatij – s čimer smo se v Sloveniji sicer sprijaznili. Tako pač je.«

»Simič je kot direktor Fursa zelo dober. Poslovni svet razume in zelo ceni poenostavitve, ki jih je uvedel. Tudi posamezniki bi morali znati ceniti, da jim že dobrih 15 let ni treba izpolnjevati dohodninskih napovedi, pač pa jo dobijo izpolnjeno po pošti.«

»Gospod Ivan! Trideset let je Slovenija in več! Vsa leta so bili razni davčni strokovnjaki, strokovnjakinje. Za nobenega ne vem imena! Vašega pa vem, pomnimo ga že od prej, zapomnili si ga bomo pa tudi od sedaj. Zatorej srečno, pa upam, da še kdaj!«

»Škoda, da se umikate, čeprav vas razumem. Zame eden top sposobnih menedžerjev in finančnikov v RS.«

»Profesionalen. Visoko strokoven in etičen direktor. Skratka normalen in iskan za urejeno državo. Ne pa za našo, žal. Vse dobro, g. Ivan Simič.«

»Direktor Fursa mag. Ivan Simič napovedal svoj odstop ob imenovanju novega ministra. Kar koli, nova vlada bi se morala z vsemi močmi boriti, da Simiča prepriča ostati direktor Fursa vsaj še pet let. Drugače bomo davkoplačevalci ponovno žrtve izživljanja nestrokovnih davkarjev.«

»Ne, no. Žena računovodja je čisto zaprepadena, do zdaj je pod vašo roko res vse delovalo, kot mora. Težko si predstavljamo koga drugega na tej poziciji.«

»Razumem vas. Z novo garnituro niste kompatibilni. Imate moje globoko spoštovanje. Malo je tako poštenih ljudi, kot ste vi. Vse dobro vam želim.«

»G. Ivan! Bili ste najboljši direktor finančne uprave do zdaj! Vaša poteza je modra in logična. S svojim znanjem in strokovnostjo imate mnogo izzivov v prihodnosti. Po predčasnih volitvah jeseni 2022 pa spet nazaj, če se boste tako odločili.«

»Ne olajšujte jim stvari. Naj vas odstavijo in da potem vidimo, kako bodo neodvisni watchdogi pokrili to zamenjavo politično nastavljenega s strokovnim. Kdo ima več referenc od vas?«

»Nikoli si ne bi mislila, da bom z veseljem sledila direktorju finančne uprave. Bravo. Nekateri zelo cenimo vaš glas razuma.«

»Razumem pa našega direktorja, da kot izjemen, mednarodno uveljavljen strokovnjak, izjemni ustvarjalec, človek, ki je vedno pred časom, v katerem živi, kar ga, kot že dolga leta poudarjam, postavlja ob bok največjim mislecem v zgodovini ne le naše državice, se le stežka zadovolji s trenutnimi rezultati. Ko le-tega doseže, že vidi celo vrsto naslednjih izzivov. Res je užitek delati in živeti ob takšnem človeku, hkrati pa priznam, tudi naporno, saj gre za nenehno samorefleksijo vseh nas naokrog, stalno učenje, samoizpraševanje in iskanje izboljšav. A le takšen način vodi naprej. In kdo od zunaj je torej dovolj kompetenten, da sodi o kompetencah Ivana Simiča?«

»Spoštovani direktor! Ne glede na najino zgodovino osebno obžalujem vašo odločitev, da nas zapuščate. Kar nekaj rešitev je šlo v pravo smer in to ocenjujejo tudi sodelavci, ki jih osebno cenim po njihovi strokovnosti in lojalnosti službi. Prav včeraj sem govoril z eno naših starejših inšpektoric, ki je povedala, da je zdaj drugo vzdušje in so se na inšpekciji normalizirale razmere glede odnosov. Menim, da ne bi smelo biti potrebno toliko časa za njihovo ureditev in ste morali vi poseči, da se stvari uredijo. Upam, da si premislite in nadaljujemo po poti nujnih sprememb, ki se začnejo pri miselnosti in pravem dojemanju pomena davčnih zavezancev.«

»Katastrofa. Če pa ti nisi kompetenten, potem pa nihče v tej državi ni. Sramota.«

»Bil si odličen, umirjen, jasen s svojimi odgovori in vem, da vsi vedo, da si strokoven, ki bi se ga vsakdo želel imeti. Zakaj bi bili tako hudobni, da bi ti nekaj podtikali? Ivan, sigurno ne! Daj pogovori se z Golobom, preden ukrepaš. Res te je škoda, da se moraš ukvarjati s takimi stvarmi.«

»Takega strokovnjaka, kot ste vi, lahko iščejo z največjo lučjo, pa ga ne bodo našli.«

V življenju je za uspeh treba garati, toda garanje ni zmeraj dovolj. Moraš imeti srečo, da te kdo opazi in ti da možnost, da pokažeš, kaj znaš. Meni je vlada Janeza Janše po predhodnem predlogu dveh finančnih ministrov, dr. Andreja Bajuka in mag. Andreja Širclja, to možnost dala dvakrat. Če tega ne bi storila, ne bi nihče vedel, ali sem sposoben voditi Durs oziroma Furs. Zato je normalno, da funkcijo generalnega direktorja Fursa zapustim ob nastopu nove vlade. Več mi pomeni ponos in spoštovanje tistega, ki mi je namenil to funkcijo, kot funkcija sama. Res je, da tudi zaposleni na Fursu želijo, da ostanem, toda kot sem jim že povedal, je moja odločitev edina pravilna, predvsem pa poštena do tistih, ki so mi opravljanje te funkcije omogočili. Zaposleni v Fursu pa so dobro usposobljeni in bodo začete projekte zaključili brez težav.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.