Arhivi Kategorije: Lokalno.si

FOTO: Tabor za odrasle na Sedmerih jezerih

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

14.8.2022 | 16:00

FOTO: Tabor za odrasle na Sedmerih jezerih
FOTO: Tabor za odrasle na Sedmerih jezerih
FOTO: Tabor za odrasle na Sedmerih jezerih
FOTO: Tabor za odrasle na Sedmerih jezerih

Pohodniško društvo Novo mesto je letos prvič organiziralo tabor za odrasle v osrčju Triglavskega narodnega parka ali bolje, v biseru le-tega, v Dolini Triglavskih jezer, kjer smo bivali in od tam osvajali bližnje vrhove po zavarovanih plezalnih poteh in delno po brezpotjih. Tabora se je udeležilo 11 planincev. Zaradi napovedanega poslabšanja vremena smo morali tabor za en dan skrajšati.

Tabor je potekal od petka, 22. 7., do torka, 26. 7. 2022.

Akcije Pohodniškega društva Novo mesto podpira tudi Mestna občina Novo mesto.

PRVI DAN: Ob 5. uri smo se izpred OŠ Bršljin odpravili proti Koči pri Savici (653 m), od koder smo se čez temeljito obnovljeno Komarčo, kjer so nam bila na težjih mestih v pomoč varovala, povzpeli proti Dolini Triglavskih jezer. Vmes smo po nemarkirani poti pokukali do izvira Savice in se osvežili z ledeno hladno vodo. Pri Črnem jezeru (1294 m) smo naredili krajši postanek za malico, obšli jezero po desni strani in večinoma v senci dreves čez pol drugo uro prišli do Koče pri Triglavskih jezerih (1685 m), kjer smo imeli rezervirano prenočevanje.

Popoldne smo polnih želodcev in lažjih nahrbtnikov preko prevala Velika vrata (1924 m) in naprej po zahtevnem brezpotju osvojili dvatisočak Glava za bajto (2131 m). Vrha sicer niso osvojili vsi, smo bili pa nagrajeni z Zoisovimi zvončicami, neštetimi planikami in drugim planinskim cvetjem ter s čudovitimi razgledi na okoliške gore in kraškim svetom brezen in škrapelj. Sestopili smo po isti poti.

Po večerji in medsebojnem spoznavanju smo kaj kmalu utonili v spanec, saj nas je drugi dan čakala nova tura.

DRUGI DAN: Obetal se je še en vroč in sončen dan, ko smo po zajtrku zakorakali od koče proti Velikemu Špičju ali tudi Lepemu Špičju vse do Prehodavcev.

Sprva zložna pot je postopoma postajala tehnično zahtevna. V pomoč so nam bila varovala. Na vrhu Velikega Špičja (2398 m) smo bili nagrajeni z dih jemajočimi razgledi na vse strani. Po kratkem postanku smo pot nadaljevali po grebenu na Malo Špičje (2312 m). Pogled nam je uhajal tako na okoliške vršace, kot v dolino, na Ledvičko in ostala jezera ter na prepadno pot. Kot za stavo smo na Tinetovo prigovarjanje osvajali dvatisočake, ene z imenom druge brez. Videli smo veliko planinskih rožic, med njimi tudi triglavsko rožo, črno murko in planiko, naravni most in dva mladička kozoroga. Po osvojitvi zadnjega vrha Zadnja lopa (2115 m) je sledil še spust do Zasavske koče na Prehodavcih (2071 m) po zanimivi skalni gmoti, polni brezen in škrapelj.

Pozno popoldne sta se dva člana odločila osvojiti Vodnikov Vršac (2194 m). Preostali pa smo se prepustili sproščenemu druženju. Malo pred 22. uro so nas dežne kaplje prepodile na pograde. Z razposajenim vedenjem smo nasmejali skoraj ves bivak. Polni vtisov in novih prijateljstev smo hitro utonili v zaslužen spanec.

Tudi kratka nevihta okoli 3. ure, ki je (zaradi odprtega okna) premočila dva naša člana, ni pokvarila veselega vzdušja prejšnjih dni.

TRETJI DAN: Zjutraj se je okrog koče potikal kozorog, ki se ob lizanju soli ni dal motiti. Mi pa smo zakorakali proti Kanjavčevim policam. V jutranji senci smo hodili po izpostavljeni, na ključnih mestih zavarovani poti. Tudi na neproblematično snežišče smo naleteli. S poti smo imeli ves čas lep razgled na gore nad dolino Zadnjice, ki je bila globoko pod nami. Čeprav smo imeli občutek, da je pot speljana naravnost, se je vseskozi spuščala in vzpenjala. Na koncu polic je sledil še kratek vzpon do razpotja, kjer smo se priključili mulatjeri in kmalu prišli do Koče na Doliču (2151 m), kjer smo imeli krajši postanek.

Od tod smo nadaljevali po kamniti poti navzgor čez zavarovan skalni skok in brez težav osvojili vrh Kanjavca (2568 m), Kanjavec (Zahodni vrh – 2569 m), Teme (2495 m) in Poprovec (2496 m). Tu smo se morali žal posloviti od enega člana zaradi drugih obveznosti.

Okoliški vršaci so se sicer poskrili za oblake, smo pa globoko spodaj videli Zasavsko kočo na Prehodavcih ter bližnja jezera in se čudili, kolikšen del poti smo prehodili. Po sitnem spustu se je na »magistrali« vrnil razposajen klepet, saj nas je do koče čakala lažja pot. Vmes smo imeli seveda tudi krajše postanke.

Po značilnih piskajočih žvižgih svizcev smo končno ugledali sviščevko z naraščajem, ki se kar ni dal motiti in se nam je prav pozersko nastavljal na skali tudi potem, ko je sviščevka poniknila v brlog. Žvižgi svizcev so nas spremljali še naprej, tudi ko smo obhodili Ledvičko, niso pojenjali. Nedaleč od koče pri Sedmerih Triglavskih jezerih smo bili spet nagrajeni s poziranjem svizcev in kozoroga.

Po skupni večerji je padla odločitev, da zaradi napovedanega poslabšanja vremena tabor skrajšamo za en dan. Greben Zelnaric in Tičaric ter Vogli bodo žal morali počakati za kdaj drugič.

ČETRTI DAN: Bogatejši za nove izkušnje, doživetja in prijateljstva smo po zajtrku koči pomahali v slovo. Vsak sam s svojimi mislimi smo zakorakali na prijetno pot, ki je potekala večinoma v senci, malce navzgor, malce navzdol, proti Koči pod Bogatinom. Pri koči smo imeli daljši postanek in (bojda tradicionalno) zarezali v salamo. Brez obveznega selfija kajpada ni šlo. Pot smo nadaljevali mimo Doma na Komni in kot bi mignil, prišli do označenih 48 serpentin. V dolino smo kar poleteli. Pri panoramski tabli je sledila še skupinska fotografija in kopanje v Bohinjskem jezeru.

Našo dogodivščino smo zapečatili v Srednji vasi v Gostilni Ema, kjer so nam postregli z odlično hrano in ustregli prav vsaki naši želji.

V Novo mesto smo se vrnili v večernih urah, kjer smo si segli v roke, se objeli, veseli za nova prijateljstva ter uspešno zaključen tabor. In si obljubili, da se kmalu spet srečamo.

Moja draga ekipca: Tine, Tanja, Igor, Dane, Dani, Marjeta, Robi, Melita, Aljoša, Tomaž in moja malenkost. NA ZDRAVJE!! (Pomen slogana pa naj ostane naša mala skrivnost.)

Napisala: Bernarda Batista
vir: Facebook – Pohodniško društvo Novo mesto

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Festival Seviqc Brežice 2022: Bil je en sam glasbeni užitek

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

14.8.2022 | 09:50

Andrej Jovanić v Hudičevem turnu ...

Andrej Jovanić v Hudičevem turnu …

… in na festivalskem predtaktu v topliškem KKC.

Začeli so se med ljubitelji te zvrsti glasbe težko pričakovani znameniti večeri stare glasbe v režiji festivala Seviqc Brežice – Hudičev turn je imenitna lokacija

Če so se iz Dolenjcem dobro znanega Hudičevega turna pred stoletji slišali nenavadni zvoki – grajska gospoda naj bi tam prirejala radožive zabave z mladimi in lepimi dekleti -, so v petek, 12. avgusta, v turnu obledele freske in okoli 50 poslušalcev pozno zvečer božali prenežni toni francoske teorbe in baročne kitare. Začeli so se namreč med ljubitelji te zvrsti težko pričakovani znameniti večeri stare glasbe v režiji festivala Seviqc -, naziv Seviqc je skovanka iz latinščine semper vita quam creata in označuje glasbo večno živo, kot je bila ustvarjena, – ki so ga zasnovali leta 1982.

Letošnji Festival stare glasbe se bo zaključil 20. avgusta, ljubitelji te zvrsti umetnosti pa bodo lahko poslušali še pet koncertov, in sicer v starih imenitnih objektih, kot je Hudičev turn: v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah, na Gradu Bogenšperk, v dvorani gradu Brežice in na gradu Snežnik.

Niz koncertov je letos začel lutnjist Andrej Jovanić. Koncert je bil sestavljen iz dveh delov, podobno bo tudi z ostalimi koncerti. Uro pred začetkom je namreč v Kulturnem centru v Dolenjskih Toplicah v moderatorstvu Klemna Ramoša potekal tako imenovani festivalski predtakt s klepetom z izvajalcem, v katerem so poslušalci v pičlih 30 minutah zvedeli veliko zanimivih podatkov o tem uglednem srbskem lutnijstu, ki je vrsto let preživel v Londonu.

Andrej Jovanić je tako festival začel z večerom Robert de Visee – Nekega večera v Versaillesu, 1686. Najbrž si organizatorji niti umetnik sam niso predstavljali, da bo s svojo izvedbo poslušalce tako navdušil, da je bilo ob koncu koncerta močan in dolgotrajen aplavz možno slišati tudi izven sten mogočnega Hudičevega turna, prvič po v uvodu omenjenih dogodkih v srednjem veku.

Da, bil je prijeten večer. En sam čisti glasbeni užitek, ki so ga s pogostitvijo popestrile marljive članice Društva podeželskih žena iz Dolenjskih Toplic.

J. P.

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Rudolf Gas – Nikoli se ne more upreti …

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

13.8.2022 | 14:40

Fotografiji: Luka Rudman

Fotografiji: Luka Rudman

Poklepetali smo z odličnim in priznanim posavskim glasbenikom, ki poleg glasbe obožuje tudi kulinariko in dobro družbo. To pa ni vse, kar mu nariše nasmeh na obraz. Več vam zaupamo tukaj …

Kaj najprej naredite, ko zjutraj odprete oči?

Srečen, da sem zdrav, naredim raztezne vaje na postelji in hkrati pomislim, kakšen dan me čaka.

Vaša priljubljena televizijska oddaja je …

Nimam priljubljene oddaje, ne gledam programa na televiziji.

Katera slovenska in katera tuja skladba sta zaznamovali vaša najstniška leta?

Zelo težko se je opredeliti … Martin Krpan: Od višine se zvrti, Led Zepelin: Stairway to heaven.

Katera skladba pa vas danes spravi v dobro voljo?

Moja zadnja, So Crazy.

Kaj vas najhitreje spravi v smeh?

Inteligentno duhovit komedijant.

Če bi lahko potovali v času, v katero leto bi šli in zakaj?

Sredi šestdesetih, zaradi glasbe, stilov, kot so rokenrol, soul, jazz, funk in seveda The Beatles! V čas lepih oblek in revolucije v glasbi.

Kateri hrani se nikakor ne morete upreti?

Hladnim predjedem, hobotnici v solati.

Vaša najljubša pijača je …

Šampanjec, seveda.

Kaj je za vas sanjski dopust?

Ob meni družina, tu in tam lahko tudi malce dobre družbe, čisto morje, brez gneče, bogata kulinarika, počivati in hkrati biti aktiven …

Kaj si radi privoščite za popolno sprostitev?

Da si v miru, brez nekih misli v ozadju, kaj vse moram narediti, pogledam serijo ali film.

Kakšni filmi so vam najbolj všeč?

Všeč so mi misteriozne zgodbe z vrhunskim scenarijem, odlično glasbo in super igro.

Kateri film ste pogledali več kot dvakrat?

Neslavne barabe, Matrica 1.

Katera knjiga vam je za vedno ostala v spominu?

Elif Shafak: Štirideset pravil ljubezni.

T. F.; odkrito.si

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

DL: Zakaj se gradi še eno trgovsko središče in kaj je z objektom nekdanje Blagovnice Brežice?

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

11.8.2022 | 13:50

Blagovnica Brežice je že vrsto let zapuščena. (Foto: arhiv DL; M. L.)

Občanko iz Brežic zanima, zakaj se bo v Brežicah gradilo še eno trgovsko središče, ki bo poseglo v kmetijska zemljišča. Meni, da je trgovin dovolj. Sicer pa jo zanima, koliko je občina dejavna pri reševanju oz. vsaj opozarjanju lastnika objekta nekdanje Blagovnice Brežice, da se ta končno reši in spravi v življenje. Občanka še dodaja, da je tak propadajoč objekt ob vstopu v mesto sramota za tako lepo mesto, kot so Brežice.

V zvezi z bralkinim prvim vprašanjem so nam z Občine Brežice odgovorili: »Občina Brežice na podlagi podane pobude zasebnega investitorja pripravlja Občinski podrobni prostorski načrt za območje Trgovskega centra Brežice ob Cesti svobode – vzhod (v nadaljevanju OPPN). Predmet prostorskega akta se nanaša na gradnjo trgovskega središča, ki ga v osnovi tvorijo trije objekti, na prometno ureditev z vzpostavitvijo povezovalne ceste, urbano ureditev pasu ob Cesti svobode in gradnjo potrebne infrastrukture. OPPN se nanaša na nepozidana stavbna zemljišča, katerih namembnost za gradnjo določa že veljavni občinski prostorski načrt (OPN) – občina je temu področju določila namembnost z OPN že v 2014.« Kot so še zapisali, občina nima pravice izbirati, kateremu investitorju bo na katerem prostorsko primernem področju omogočila naložbo in kateremu ne, saj gre za zasebne pobude in zemljišča v zasebni lasti. »Zasebni investitor je prepoznal razvojni potencial občine in tudi navedel, da mu obstoječe kapacitete za oskrbovalno dejavnost ne zadoščajo več, zato se je odločil za naložbo,« so pojasnili in dodali, da občina Brežice postaja vse bolj zanimiva za naložbe na področjih od gospodarstva in proizvodnih dejavnosti do oskrbovalnih dejavnosti in stanovanjske gradnje ter da načrtuje širitev obrtnih in poslovnih območij, saj so obstoječa že zapolnjena. »Z razvojem gospodarstva, kmetijstva in turizma se razvija tudi stanovanjska dejavnost – trenutno imajo trije investitorji v načrtu gradnjo treh novih sosesk. S tem pa je povezana potreba po širitvi drugih dejavnosti – od zdravstvene in lekarniške do šol in vrtcev ter socialnih in varovanih stanovanj,« so še zapisali in pojasnili, da občina vodi OPPN za območje Trgovskega centra Brežice.

Glede reševanja objekta nekdanje Blagovnice Brežice pa so povedali, da je občina na lastnike naslovila več prošenj in pobud ter imela tudi razgovore na temo za ureditev stanja, saj je želja občine, da sta objekt in zemljišče na vhodu v mesto primerno urejena. »Za urejanje okolice so lastniki poskrbeli, na pobude glede vsebine objekta pa je lastnik Mercator, d. d., odgovarjal, da objekta ne želi prodati, ampak urediti, vendar pa da tega ne more uresničiti, ker z zasebnima lastnikoma objektov ob Blagovnici ne uspe doseči dogovora,« so še zapisali.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 30. junija 2022 v rubriki HALO, tukaj bralec Dolenjca!

Na telefonski številki 07/ 39 30 500 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro.

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

DL: Zakaj se gradi še eno trgovsko središče; kaj je z bivšo Blagovnico?

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

11.8.2022 | 13:50

Blagovnica Brežice je že vrsto let zapuščena. (Foto: arhiv DL; M. L.)

Občanko iz Brežic zanima, zakaj se bo v Brežicah gradilo še eno trgovsko središče, ki bo poseglo v kmetijska zemljišča. Meni, da je trgovin dovolj. Sicer pa jo zanima, koliko je občina dejavna pri reševanju oz. vsaj opozarjanju lastnika objekta nekdanje Blagovnice Brežice, da se ta končno reši in spravi v življenje. Občanka še dodaja, da je tak propadajoč objekt ob vstopu v mesto sramota za tako lepo mesto, kot so Brežice.

V zvezi z bralkinim prvim vprašanjem so nam z Občine Brežice odgovorili: »Občina Brežice na podlagi podane pobude zasebnega investitorja pripravlja Občinski podrobni prostorski načrt za območje Trgovskega centra Brežice ob Cesti svobode – vzhod (v nadaljevanju OPPN). Predmet prostorskega akta se nanaša na gradnjo trgovskega središča, ki ga v osnovi tvorijo trije objekti, na prometno ureditev z vzpostavitvijo povezovalne ceste, urbano ureditev pasu ob Cesti svobode in gradnjo potrebne infrastrukture. OPPN se nanaša na nepozidana stavbna zemljišča, katerih namembnost za gradnjo določa že veljavni občinski prostorski načrt (OPN) – občina je temu področju določila namembnost z OPN že v 2014.« Kot so še zapisali, občina nima pravice izbirati, kateremu investitorju bo na katerem prostorsko primernem področju omogočila naložbo in kateremu ne, saj gre za zasebne pobude in zemljišča v zasebni lasti. »Zasebni investitor je prepoznal razvojni potencial občine in tudi navedel, da mu obstoječe kapacitete za oskrbovalno dejavnost ne zadoščajo več, zato se je odločil za naložbo,« so pojasnili in dodali, da občina Brežice postaja vse bolj zanimiva za naložbe na področjih od gospodarstva in proizvodnih dejavnosti do oskrbovalnih dejavnosti in stanovanjske gradnje ter da načrtuje širitev obrtnih in poslovnih območij, saj so obstoječa že zapolnjena. »Z razvojem gospodarstva, kmetijstva in turizma se razvija tudi stanovanjska dejavnost – trenutno imajo trije investitorji v načrtu gradnjo treh novih sosesk. S tem pa je povezana potreba po širitvi drugih dejavnosti – od zdravstvene in lekarniške do šol in vrtcev ter socialnih in varovanih stanovanj,« so še zapisali in pojasnili, da občina vodi OPPN za območje Trgovskega centra Brežice.

Glede reševanja objekta nekdanje Blagovnice Brežice pa so povedali, da je občina na lastnike naslovila več prošenj in pobud ter imela tudi razgovore na temo za ureditev stanja, saj je želja občine, da sta objekt in zemljišče na vhodu v mesto primerno urejena. »Za urejanje okolice so lastniki poskrbeli, na pobude glede vsebine objekta pa je lastnik Mercator, d. d., odgovarjal, da objekta ne želi prodati, ampak urediti, vendar pa da tega ne more uresničiti, ker z zasebnima lastnikoma objektov ob Blagovnici ne uspe doseči dogovora,« so še zapisali.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 30. junija 2022 v rubriki HALO, tukaj bralec Dolenjca!

Na telefonski številki 07/ 39 30 500 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro.

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Festival Dojiva se 2022 v Brežicah

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

11.8.2022 | 11:40

Festival Dojiva se 2022 v Brežicah

Geslo »Zaupam si.« je bilo vodilo sobotnega dopoldneva, 6. avgusta 2022, v Brežicah. V prijetni senci dreves v parku pri osrednji knjižnici se je odvijal dogodek s še prijetnejšo vsebino. To je bil Festival Dojiva se, ki je v različnih krajih po Sloveniji tokrat potekal že devetič. V Knjižnici Brežice smo se tudi letos z veseljem odzvali na povabilo gostiteljic brežiškega dogajanja, Veronike Fabeković in Maje Trupi, sicer pa je vseslovenski dogodek potekal pod okriljem spletne šole za starše Veva.

Medtem ko so malce starejši otroci uživali na igralih, pihali milne mehurčke, risali s kredami in ustvarjali zapestnice, so njihovi mlajši sorojenci s starši prisluhnili Špeli Zorič, ki je predstavila različne pralne pleničke, nosilke in trakove za nošenje dojenčkov. Maja Trupi, certificirana inštruktorica masaže dojenčkov, pa je zbranim predstavila masažo dojenčkov po metodi IAIM. Kot svetovalka za dojenje je bila na voljo tudi za vsa vprašanja o dojenju.

Organizatorke so za udeležence pripravile še lepe misli in tatuje ter jim razdelile čisto sveže vodnike Zaupam si. Vsebina slednjega je raznolika in podporna v obdobju nosečnosti, dojenja ter starševstva.

Z raznolikim gradivom pa sva zbrane nagovorili tudi knjižničarki. Mamina bralna zakladnica je tako otrokom kot staršem na vpogled in v uporabo nudila knjige o dojenčkih, prihodu novega člana ali članice v družino, nosečnosti, dojenju, starševstvu in vzgoji. Tudi sicer knjižničarji pri svojem delu spodbujamo družinsko branje, saj menimo, da je slednje dejanje in dajanje ljubezni. Vsak nov član in uporabnik knjižnice pa je nadvse dobrodošel.

Misel iz uvoda letošnjega zbornika festivala pa naj bo vodilo na naših vsakdanjih poteh. Glasi se tako: »Nihče ne zna prvič. Vsak pa se lahko nauči. Vsak lahko poišče znanje. In vsak se lahko z znanjem podpre, da začne zaupati vase.«

Andreja Dvornik in Mateja Kus,
Knjižnica Brežice

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Seviqc Brežice v nedeljo v brežiški cerkvi

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

11.8.2022 | 08:30

Brežice, Župnijska cerkev Sv. Lovrenca

Drugi koncert kletošnjega festivala Seviqc Brežice (prvi je na sporedu jutri, v petek, v Hudičevem turnu v Soteski) bo v nedeljo v brežiški cerkvi sv. Lovrenca.

Nedelja, 14.8.2022 ob 20:00

Koncert: OperArija (SI): Petra Vrh Vrezec (sopran), Al Vrezec (bariton), Gregor Klančič (orgle)

Prva omemba župnijske cerkve Svetega Lovrenca v Brežicah sega v leto 1328. Za cerkev Svetega Lovrenca je bila usodna povodenj narasle reke Save 25. januarja 1781, saj je voda spodjedla temelje cerkve in zraven odnesla tudi pokopališče ob cerkvi.

Leta 1760, ko je bila vizitacija goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa, je imela stara cerkev šest oltarjev, ki so bili posvečeni Svetemu Lovrencu, kot glavni oltar, in stranski oltarji posvečeni Svetemu Fabjanu in Boštjanu, Svetemu Rešnjemu Telesu, Svetemu Janezu Evangelistu, Rožnovenski Materi Božji in Svetemu Frančišku Ksaveriju.

Sedanjo cerkev Svetega Lovrenca, ki stoji skoraj nasproti stari cerkvi, so začeli graditi 8. julija 1781. Kot vodja novogradnje je v brežiški kroniki omenjen mariborski zidarski mojster Janez Nepomuk Fushs (1727-1804). Do leta 1782 je bila cerkev delno zgrajena in pokrita, zvonik pa je dobil začasno streho. Streha na zvoniku je bila dokončana šele leta 1814. Mestna župnija je bila ustanovljena leta 1803, ko je bil imenovan za župnijskega upravitelja Jožef Pelc.

Že leta 1782 so verjetno v cerkev postavili pet oltarjev in to glavni oltar Svetega Lovrenca in stranske oltarje posvečene Materi Božji, Svetemu Florjanu, Svetemu Nikolaju in Svetemu Janezu. Enoladijska cerkev s prezbiterijem kaže poznobaročne poteze. Leta 1840 so bili prenovljeni glavni oltarji Svetega Lovrenca, Svetega Florjana in Svetega Nikolaja. Leta 1876 je bila izdelana fasada v korintskem slogu, zvonik pa je bil povišan in preoblikovan v neoromanskem slogu. Iz frančiškanske cerkve Svetega Antona Padovanskega sta bila na pročelje cekve v niše umeščena dva kipa svetnikov Svetega Janeza Nepomuka in Svetega Karla Boromejskega. V stoletjih po izgradnji sama cerkev ni bila bistveno preoblikovana, v 19. in 20. stoletju pa je nova oprema notranjost temeljito preoblikovala. Stari oltarji so bili odstranjeni in nekateri nadomeščeni z novimi, notranjost cerkve pa je bila bogato poslikana s freskami. Poslikava ladje in prezbiterijskega stropa je bila narejena približno leta 1861 in sicer kot delo Tomaža Fantonija (1822-1892) in Jakoba Brolla (1834-1918).

Pred prenovo v 60 letih 20. stoletja so bili v cerkvi trije oltarji, poleg glavnega oltarja Svetega Lovrenca še oltar posvečen Srcu Jezusovemu in oltar posvečen Mariji. V letih 1962 do 1966 je bila cerkev temeljito prenovljena po načrtih arhitekta Cirila Zazule. Glavni stari oltar Svetega Lovrenca je bil nadomeščen z oltarjem iz marmorja in s tabernakljem v ozadju ter ambonom ob strani in s stensko fresko Staneta Kregarja (1905-1973). Novi oltar je bil posvečen 18. septembra 1966. Marijin oltar je bil ravno tako zamenjan z marmornatim in s sliko Marije, ki jo je izdelal Kregar. Oltar Jezusovega Srca je bil spremenjen v krstilnik iz marmorja s sliko krsta Jezusa Kristusa v reki Jordan, ki jo je ravno tako naslikal Stane Kregar. Pri prenovi je bilo v letih 1967 do 1972 vstavleno tudi osem novih poslikanih oken, ki jih je zasnoval Kregar.

V spomin na misjon iz leta 1961 je v prezbiteriju na steni veliko razpelo s Križanim Kristusom. Na stenah po cerkvi so slike Križevega pota iz leta 1883, ki jih je izdelalo podjetje Johanna Heindla iz Dunaja. Na mestu bivših stranskih oltarjev Svetega Florjana in Nikolaja sta nad spovednico ostali sliki Svetega Florjana, ki je upodobljen kot Rimski vojščak s čelado in Sveti Nikolaj, ki v škofovski opravi, kot zavetnik mornarjev, blagoslavlja ljudi na ladji na razburkanem morju in tiste na kopnu. Obe sliki sta označeni kot poznobaročni deli in izvirata najverjetneje iz leta 1850 in sta delo enega od slikarjev kranjske družine Goetzl (Gašper Goetzl 1782-1857).

Seviqc Brežice

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Simpozij ICTM Študijske skupine za etnokoreologijo v Posavskem muzeju Brežice

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

10.8.2022 | 08:30

Ekskurzija

Ekskurzija

Ekskurzija

Ekskurzija

Zaključna slovesnost

ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut v soorganizaciji s Posavskim muzejem Brežice in Slovenskim etnološkim društvom, je med 29. julijem in 5. avgustom 2022 v Posavskem muzeju Brežice izvedel 32. bienalni simpozij študijske skupine za etnokoreologijo.

Študijska skupina za etnokoreologijo (https://www.ictmusic.org/group/ethnochoreology) je najstarejša študijska skupina v ICTM – International Council for Traditional Music (Mednarodno združenje za tradicijsko glasbo, https://www.ictmusic.org/) in je bila ustanovljena že leta 1962. Danes je ta študijska skupina največja skupina znotraj ICTM in ima več kot 250 članov iz 58 držav po vsem svetu. Člani se kritično ukvarjajo z raziskavami na specifičnih področjih plesa, gibalnih praks in plesne kulture. Študijska skupina za etnokoreologijo predstavlja pomemben forum in mrežo za vse raziskovalce, ki delujejo in raziskujejo na tem interdisciplinarnem področju, ter se redno srečujejo na mednarodnih bienalnih simpozijih.

Simpozij etnokoreološke študijske skupine je bil tokrat prvič izveden v Sloveniji, prav ob šestdesetletnici delovanja etnokoreološke skupine. Zaradi sorazmerno velikega števila udeležencev – prijavljenih je bilo več kot 100 udeležencev iz prav vseh celin sveta, od tega jih je več kot 80 sodelovalo s prispevki, paneli ali posterji – in negotovih epidemičnih razmer v času priprav na simpozij so organizatorji našli ustrezen prostor za izvedbo ravno v gradu Brežice. V Viteški dvorani je potekal teoretični in strokovni del simpozija: predavanja in predstavitve prispevkov, na grajskem dvorišču pa so potekale slovesnosti odprtja in zaključka ter plesne delavnice ter družabni plesno glasbeni večer.

Knjižica povzetkov in programa dosegljiva na: https://ictm-ethnochor2022.zrc-sazu.si/abstracts/

Daljša obvestilo o simpoziju (pripravila Agata Tomažič) dosegljivo na spletni strani ZRC:

https://www.zrc-sazu.si/sl/novice/32-simpozij-ictm-studijske-skupine-za-etnokoreologijo

Simpozij se je pričel 29. julija s slavnostnim odprtjem na grajskem dvorišču. S programom sta se predstavila dva pihalna orkestra iz Občine Brežice, oba vpisana v Register nesnovne dediščine: Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi. Pred slovesnostjo pa so v prvem prostoru Galerije odprli še gostujočo razstavo Rokodelskega centra Ribnica in Glasbeno narodopisnega inštituta ZRC SAZU Matt Hoyer: Amerikanec na obisku v stari domovini. Razstava predstavlja slovenskega glasbenika Matijo Arka (1891–1960), po domače Hojer, ki se je kot mladenič izselil v Ameriko. S svojo skupino Hoyer trio je postavil temelje t. i. »polka glasbe«, ki je zaradi privlačnosti prestopila etnične meje in pozneje dosegla vsesplošno popularnost.

30. julija so se udeleženci simpozija po predavanjih udeležili še gasilske veselice v Bukošku.

1. avgusta so se udeleženci simpozija, kakor tudi ostali obiskovalci muzeja udeležili plesne delavnice, ki jo je spremljala glasbena zasedba Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc.

2. avgusta je Posavski muzej Brežice udeležence simpozija popeljal na poldnevno ekskurzijo na ogled broda na Mostecu, repnic v Brezovici na Bizeljskem in Banove domačije v Artičah s Sadjarsko zbirko. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Artiče in artiškima glasbenikoma Damjanom in Matejem Žerjavom je muzej udeležencem pripravil prijeten glasbeno-plesni večer.

4. avgusta zvečer pa so udeleženci simpozija na družabno-plesnem večeru prisluhnili skladbam brežiškega kantavtorja Roberta Petana ter zaplesali ob melodijah iz zakladnice skladb Ansambla bratov Avsenik ter Alpskega kvinteta v izvedbi zasedbe izvrstnih posavskih glasbenikov, ki so se v Grajskem kvintetu zbrali prav za to priložnost: Robert Petan na kitari, Uroš Polanec na harmoniki, Tilen Klavžar na baritoni in bas kitari, Žan Vranetič na trobenti, Tomaž Zevnik na klarinetu ter vokalista Marko Feguš in Maja Weiss.

Simpozij se je zaključil 5. avgusta s slovesnostjo na grajskem dvorišču in z nastopom Folklorne skupine KUD Oton Župančič Artiče.

Udeleženci simpozija so se v Brežicah imeli odlično in odšli domov polni pozitivnih vtisov in lepih spominov tako na druženje s kolegi etnokoreologi kakor tudi na gostoljubje organizatorjev in domačinov. Posavski muzej Brežice je kot gostitelj poskrbel, da so začutili utrip življenja v Brežicah in okolici ter da so uživali v domačih kulinaričnih dobrotah. V času celotnega simpozija je bil z odličnimi vini prisoten bizeljski vinar Blaž Zagmajster iz Hiše pesmi in vina Sagmeister.

Posavski muzej Brežice in ZRC SAZU

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

DL: ePosavje TV z deseto svečko

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

7.8.2022 | 12:15

Sodelavci edine posavske televizije ePosavje TV z direktorjem Tomijem Horvatom na čelu so potegnili pravo potezo, ko so ob 10-letnici delovanja v Krško povabili ekipo Radia Gaga, v kateri so bili Sašo Hribar, Tilen Artač in Jure Mastnak. Odlični imitatorji znanih osebnosti in izmišljenih naturščikov so v poldrugi uri dolgem programu do solz nasmejali polno dvorano povabljenih gostov v krškem kulturnem domu. Med njimi so bili številni pomembni gospodarstveniki in politiki – od županov do poslancev, tudi nekdanjih. Čestitke kolegom za zadetek v polno in uspešno nadaljnje desetletje! Na fotografiji, ki je nastala po predstavi, sta Tilen Artač (levo) in Jure Mastnak, v ozadju na stopnicah pa se skriva Sašo Hribar, menda s svojo sestrično z Zdol nad Krškim.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 23. junija 2022

Foto: Pavel Perc

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

DL: Poletna osvežitev v bazenih – Koliko vas bo stalo ohlajanje v kopališčih

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

6.8.2022 | 19:00

V poletni vročini po osvežitev tudi v bazen (Foto: Terme Paradiso Dobova)

V poletni vročini po osvežitev tudi v bazen (Foto: Terme Paradiso Dobova)

Za celodnevno kopanje bodo odrasli med tednom v kopališčih na našem koncu Slovenije odšteli od 6 evrov na bazenu Sevnica do 15 v Termah Čatež, otroci pa od 3,50 do 12,50 evra – Ponekod tudi jutranje, popoldansko, triurno, večerno in nočno kopanje ter popusti za študente, dijake, upokojence in invalide

Vsi smo v teh dneh željni osvežitve, ena od najbolj priljubljenih in ne nazadnje tudi najučinkovitejših pa je kopanje. Nekateri so že na morju, drugi se hladijo v bližnji reki ali jezeru, tretji so si bazen postavili doma, četrti se odpravijo v urejena kopališča. Pozanimali smo se, koliko vas bo stalo kopanje v bazenih na našem koncu Slovenije.

Možnosti imamo kar nekaj, od manjših bazenov oz. občinskih kopališč v Sevnici in Brestanici pa do dobro poznane poletne termalne riviere Term Čatež, največjega vodnega parka v Sloveniji. Kot so pojasnili upravljavci kopališč, so morali cene vstopnic zaradi vsesplošnega povečanja stroškov nekoliko zvišati, ceniki pa se seveda od kopališča do kopališča razlikujejo. Ponekod ponujajo vrsto možnosti, denimo jutranje, popoldansko, triurno, večerno in nočno kopanje, poleg otrok, pri katerih je zgornja starostna meja postavljena različno, pa imajo popuste tudi študentje, dijaki, upokojenci in invalidi. V tabeli smo za lažjo primerjavo navedli cene celodnevnih vstopnic za odrasle in otroke ter družinskih vstopnic (dva odrasla in dva otroka).

KAJ PONUJAJO?

DL: Poletna osvežitev v bazenih - Koliko vas bo stalo ohlajanje v kopališčih

Bazen Brestanica, ki ga obišče okrog 10.000 kopalcev na sezono, ima bazen olimpijskih mer in za najmlajše še čofotalnik. V neposredni bližini so igrišča za odbojko, tenis in nogomet, ravnokar pa so obnovili tudi postajališče za avtodome. Kot je povedala Manuela Bojnec, direktorica MC Krško, so letos bazen za kopalce odprli že 5. junija, takrat po skrajšanem obratovalnem času, obratoval pa bo do 4. septembra. V sezoni je delovni čas sicer od 9. do 19. ure. Ugodnosti imajo za dijake, študente in upokojence, na voljo so tudi popoldanske vstopnice. Poudarila je ugodno ceno sezonskih vstopnic, ta je v predprodaji (od 1. do 20. junija) znašala 42 evrov, v redni prodaji pa 60 evrov. »Poleg tega je vstop predzadnjo uro resnično ugoden, zadnjo uro pa brezplačen, s čimer želimo rekreacijo omogočiti vsakemu prebivalcu občine,« je še poudarila.

V Sevnici so sezono začeli 18. junija in jo bodo predvidoma končali v začetku septembra. Kopališče ima dva bazena – večjega in manjšega, od 25. junija pa je vsak dan odprto od 8. do 19. ure, v bolj vročih dneh bodo kopanje podaljšali še za uro. »V Sevnici ponujamo dnevne vstopnice, vstopnice za jutranje in večerno plavanje ter tudi sezonske vstopnice. Imamo tudi otroške in študentske vstopnice ter ugodnosti za upokojence in invalide. Pred leti smo se odločili prodajati družinske vstopnice, za katere je večje povpraševanje. Za skupine, to predvsem uporabljajo društva in klubi, prodajamo tudi prenosne vstopnice, kar pomeni, da lahko z eno vstopnico na dan bazen obišče en član društva oziroma kluba,« je povedala direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek. Ob bazenu lahko gostje igrajo tudi odbojko na travi, namizni tenis, za otroke je postavljeno igralo, sicer pa v glavni sezoni za najmlajše pripravljajo razne delavnice in igre. Lani so imeli skoraj 18.000 obiskovalcev, kar je približno 3.000 več kot leto prej.

V Termah Paradiso v Dobovi sta notranji in zunanji bazen medsebojno povezana in delujeta vse leto, poleti pa so zunaj še hitra reka, otroški bazen in trije različni tobogani. Od jeseni do začetka poletja v notranjem delu kopališča deluje tudi Panorama – gre za velik otroški bazen in džakuzi v prvem nadstropju nad velikim bazenom. Kot so pojasnili, trenutno končujejo gradnjo novih pridobitev v kopališču – to bosta velik plavalni bazen s tremi plavalnimi progami in velik tobogan, ki bo deloval vse leto. Novosti naj bi odprli v začetku septembra. Bazeni sicer delujejo vsak dan od 9. do 22. ure, gostje lahko izbirajo med celodnevnimi, triurnimi vstopnicami, ki jih je mogoče kupiti do 15. ure, popoldanskimi vstopnicami in vstopnicami za večerno kopanje, celodnevno vstopnico pa je mogoče kupiti tudi z dodatkom kosila. Povečan obisk na bazenih imajo seveda poleti, njihovo kopališče pa lahko sprejme 767 gostov hkrati.

Otroci so navdušeni nad tobogani. (Foto: Terme Krka)

Kopališča Term Krka v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah v vročih dneh tradicionalno privabljajo kopalce, poleg hotelskih gostov so med njimi tudi enodnevni obiskovalci. V Dolenjskih Toplicah Laguno velneškega centra – kopališče je od ponedeljka do četrtka ter ob nedeljah in praznikih odprto od 9. do 21 ure, v petek in soboto pa uro dlje – sestavljajo notranji in zunanji bazeni. Otroci se zabavajo na zunanjem gusarskem bazenu in notranjem čofotalniku, pred tremi leti pa so ponudbi dodali še štiri tobogane in termalni bazen ob njih. Balnea Fun je nekoliko odmaknjena od preostalih termalnih bazenov, tako da lahko drugi obiskovalci mirno uživajo v plavanju in sončenju. Dva od treh termalnih izvirov sta neposredno pod notranjima zdraviliškima bazenoma, pod Knežjo in Jamsko kopeljo v hotelu Vital.

Šmarješki svet termalnih bazenov pa sestavljajo dva notranja bazena z izplavnim bazenom, zunanji športni in otroški bazen ter sloviti zunanji leseni bazen prav nad termalnim vrelcem v parku Term Šmarješke Toplice. Je eden zaščitnih znakov zdravilišča in najstarejši bazen v odprtem kopališču. Notranji bazeni so od ponedeljka do četrtka odprti od 9. do 21. ure, v petek in soboto od 9. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 21. ure. Zunanje kopališče v parku vse dni v tednu deluje od 8. do 20. ure.

Na kopališčih Term Krka so od letos na voljo le celodnevne vstopnice, vstopnico za kopanje po 15. uri so ohranili le na zunanjih bazenih v Šmarjeških Toplicah.

V poletni rivieri Term Čatež poleg celodnevnih vstopnic ponujajo tudi popoldansko in večerno vstopnico.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 30. junija 2022

M. Žnidaršič

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.