Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Ko dobiček pade za več kot 75 odstotkov, delež slabih terjatev pa se skoraj podvoji, bi večina pričakovala strožji nadzor nad vodstvom in manj prostora za nagrajevanje. V primeru SID banke se je zgodilo ravno nasprotno. Predsednik uprave Borut Jamnik je lani prejel za 10 tisoč več nagrade kot leto prej, čeprav ključni poslovni kazalniki kažejo občutno poslabšanje poslovanja državne razvojne banke.
Primer ponovno odpira vprašanje, ki se v Sloveniji pojavlja že vrsto let: ali so vodilni kadri v državnih podjetjih dejansko nagrajeni za rezultate ali pa za položaj in vpliv, ki ga imajo v politično-gospodarskem omrežju?
Borut Jamnik je na čelo SID banke je prišel v času vlade Roberta Goloba, potem ko je pred tem vodil Modro zavarovalnico. Poznavalci opozarjajo, da se zgodba ponavlja: visoki prejemki vodstva tudi v obdobjih, ko poslovni rezultati ne sledijo pričakovanjem. Bojan Požar je komentiral: “Razkorak med plačo Boruta Jamnika in poslovnimi rezultati državnega podjetja, ki ga trenutno vodi (banka SID) ni ravno neka novost. Podobno je bilo tudi na Modri zavarovalnici. Kar pomeni, da gre prejkone za vzorec, ne za nek slučaj.”
Iz letnega poročila SID banke za leto 2025 namreč izhaja, da je Jamnik lani prejel 285.068 evrov prejemkov. Variabilni del nagrade je znašal 33 tisoč evrov, kar je približno deset tisoč evrov več kot leto prej. Povišale so se tudi bonitete.
Katastrofalni poslovni rezultati
Ob tem so poslovni rezultati banke šli v drugo smer. Čisti dobiček SID banke je leta 2023 znašal 15,6 milijona evrov. Leta 2024 se je znižal, lani pa je znašal le še 3,7 milijona evrov. To pomeni več kot 75-odstotni padec v primerjavi z letom 2023, poroča Info360. Še izrazitejši je padec donosnosti kapitala. Ta je upadla na vsega 0,7 odstotka, kar predstavlja približno 76-odstotno poslabšanje glede na predhodno obdobje. Obenem so oslabitve in rezervacije poskočile z 4,2 milijona evrov na 37,8 milijona evrov. V banki pojasnjujejo, da so razlog predvsem težave v jeklarski in avtomobilski industriji. Zaskbljujoč je tudi podatek o slabih terjatvah. Njihov delež se je v dveh letih povečal s petih na 9,9 odstotka, kar pomeni skoraj podvojitev.
Na podlagi česa si uprava zasluži nagrado?
Če bi poslovanje SID banke ocenjevali po kriterijih, ki veljajo za komercialne banke, bi bilo težko trditi, da je bilo lansko leto uspešno. Prav zato se postavlja vprašanje, na podlagi katerih meril je nadzorni svet ocenil, da si uprava zasluži višjo nagrado. Predsednik nadzornega sveta Matija Šenk odgovarja, da SID banka ni klasična komercialna banka, temveč razvojna institucija. Njena naloga ni maksimiranje dobička, ampak financiranje projektov, ki imajo širši razvojni pomen za slovensko gospodarstvo in jih trg pogosto ne bi financiral sam. Po njegovih besedah politika nagrajevanja temelji na kombinaciji finančnih in nefinančnih meril. Kar pa ne odgovori na vprašanje, zakaj se ob hkratni rasti slabih terjatev, povečanju oslabitev in padcu donosnosti kapitala variabilni del nagrade poveča.
Z vidika davkoplačevalcev je vprašanje še posebej pomembno. SID banka je namreč v državni lasti, ki jo prek Slovenskega državnega holdinga upravlja kot strateško državno naložbo. Čeprav gre za razvojno banko, ostaja odgovornost za učinkovito upravljanje javnega kapitala enako pomembna kot pri drugih državnih družbah.
Primer SID banke tako ponovno odpira staro vprašanje slovenskega državnega kapitalizma: kdo in po kakšnih merilih ocenjuje uspešnost vodilnih menedžerjev državnih podjetij ter ali so njihovi prejemki res povezani z rezultati, ki jih ustvarjajo.
The post Davkoplačevalci krijejo tveganja, Jamnik pa pobira nagrade first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Davkoplačevalci krijejo tveganja, Jamnik pa pobira nagrade z dne, 2026-06-09 17:15:16, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/davkoplacevalci-krijejo-tveganja-jamnik-pa-pobira-nagrade/
