Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Evropska unija v petek začenja izvajati novi pakt o migracijah in azilu, ki prinaša strožji nadzor na zunanjih mejah, hitrejše azilne postopke in učinkovitejše vračanje migrantov, medtem ko Slovenija zakonodajo novim pravilom še prilagaja.

Evropska unija bo 12. junija začela uporabljati novi Pakt o migracijah in azilu, najobsežnejšo reformo evropske migracijske politike po migrantski krizi leta 2015. Po več letih političnih sporov in usklajevanj bo v vseh državah članicah začel veljati nov sistem, ki naj bi okrepil nadzor na zunanjih mejah EU, pospešil obravnavo prošenj za azil ter izboljšal vračanje oseb, ki nimajo pravice do mednarodne zaščite.

Reforma je bila sprejeta leta 2024, države članice pa so imele dve leti časa za pripravo zakonodaje, infrastrukture in informacijskih sistemov. A, kljub temu zaradi stagnacije prejšnje vlade, Slovenija po neuradnih informacijah, kot poroča Večer, svojo zakonodajo še prilagaja novim pravilom. Evropska komisija je namreč od držav zahtevala pripravo nacionalnih izvedbenih načrtov, saj je za učinkovito izvajanje novega sistema potrebna tudi prilagoditev nacionalne zakonodaje.

Strožji postopki in “solidarni” mehanizmi

Ena najpomembnejših novosti je uvedba obveznega predhodnega pregleda vseh oseb, ki nezakonito vstopijo na ozemlje Evropske unije. Preden bo posamezniku dovoljen vstop v državo članico, bodo pristojni organi opravili identifikacijo, preverjanje identitete, varnostno preverjanje in osnovni zdravstveni pregled. Namen ukrepa je hitrejše odkrivanje varnostnih tveganj in preprečevanje zlorab azilnega sistema. Za določene prosilce bodo uvedeni tudi pospešeni mejni postopki. Ti bodo veljali predvsem za državljane držav, katerih prosilci za azil imajo v EU zelo nizko stopnjo priznanja zaščite. O njihovih prošnjah bo treba odločiti v nekaj tednih, zavrnjene osebe pa bo mogoče hitreje vrniti v izvorne države oziroma tretje države.

Posebej občutljiv del reforme je t. i. obvezni solidarnostni mehanizem. Države, ki so zaradi geografskega položaja pod največjim migracijskim pritiskom, predvsem sredozemske članice, ne bodo več same nosile celotnega bremena. Druge članice bodo morale prispevati bodisi s sprejemom določenega števila prosilcev za azil bodisi s finančnimi prispevki oziroma operativno pomočjo.

Pomembno vlogo bo imel tudi prenovljeni sistem Eurodac, evropska podatkovna baza za zbiranje prstnih odtisov in drugih biometričnih podatkov migrantov. Novi sistem bo omogočal podrobnejše spremljanje gibanja oseb med državami članicami in lažje ugotavljanje, katera država je odgovorna za obravnavo posamezne prošnje za azil.

Pakt uvaja tudi poseben krizni mehanizem za primere množičnih migracijskih valov ali drugih izrednih okoliščin. V takšnih primerih bodo države članice lahko uporabile posebne postopke in začasna odstopanja od običajnih pravil za hitrejše ukrepanje.

Bolj učinkovito vračanje?

Sočasno z začetkom izvajanja pakta EU zaključuje še sprejem nove uredbe o vračanju migrantov brez pravice do bivanja. Namen nove zakonodaje je povečati učinkovitost deportacij, saj je po ocenah Evropske komisije trenutno izvršenih le okoli 30 odstotkov odločb o vrnitvi.

Nova pravila predvidevajo tesnejše sodelovanje med državami članicami, strožje obveznosti migrantov pri sodelovanju v postopkih vračanja ter možnost vzpostavitve posebnih centrov za vračanje zunaj Evropske unije. Del določb je še v postopku dokončnega uveljavljanja, vendar predstavljajo pomemben del širšega zaostrovanja evropske migracijske politike.

Slovenija stagnira zaradi Golobove vlade?

Slovenija novih pravil še ni v celoti prenesla v nacionalno zakonodajo. Še vedno je v fazi prilagajanja zakonov, organizacijskih postopkov in informacijskih sistemov zahtevam novega evropskega okvira. Vlada je v zadnjih mesecih sicer govorila o pripravah na izvajanje pakta, predstavniki notranjega ministrstva pa so napovedali okrepljene postopke registracije in obravnave migrantov v skladu z novimi evropskimi pravili. Čeprav Slovenija zaradi svoje lege ni med najbolj obremenjenimi državami na zunanjih mejah EU, bo morala sodelovati v novem sistemu solidarnosti ter zagotoviti izvajanje vseh postopkov, ki jih predvideva evropska zakonodaja.

Zaostanek pri prilagajanju slovenske zakonodaje odraža večletno stagnacijo na področju migracijske politike. Po njihovem mnenju prejšnja vlada ni pravočasno pripravila potrebnih zakonskih sprememb in administrativnih rešitev, čeprav je bilo sprejetje evropskega pakta napovedano že več let. Posledice takšne neodzivnosti se zdaj kažejo v naglici pri prilagajanju pravil tik pred začetkom izvajanja reforme.

The post EU v petek začenja izvajati migracijski pakt: kaj se spreminja in kaj to pomeni za Slovenijo? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom EU v petek začenja izvajati migracijski pakt: kaj se spreminja in kaj to pomeni za Slovenijo? z dne, 2026-06-09 16:15:31, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/eu-v-petek-zacenja-izvajati-migracijski-pakt-kaj-se-spreminja-in-kaj-to-pomeni-za-slovenijo/