Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Sodelujoči pri nastanku stripa in v programu ob odprtju razstave v predprostoru Viteške dvorane, kjer je razstava na ogled
Prvo letošnjo Prvo nedeljo v muzeju v Posavskem muzeju Brežice so včeraj namenili 450-letnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Odprli so razstavo »Trojno gorje« – kako nastane strip?, ki prikazuje nastajanje stripa Jakoba Klemenčiča o kmečkem uporu, in simbolno začasno zaprli razstavo o kmečkih uporih, ki jo čaka prenova.
V predprostoru Viteške dvorane je po novem v stekleni vitrini in na dveh stenskih panojih na ogled razstava »Trojno gorje« – kako nastane strip?, ki prikazuje nastajanje stripa, narisanega po širši javnosti dokaj nepoznani povesti iz tridesetih let 20. stoletja, v kateri je pisatelj Januš Golec poleg kmečkega upora opisal še epidemijo kuge in turške vpade. Po besedah direktorice PMB Alenke Černelič Krošelj je avtor stripa in razstave Jakob Klemenčič, ki je umetnostni zgodovinar in službuje v knjižnici oddelka za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, človek številnih talentov, med katerimi velja še posebej izpostaviti risanje stripov.
Jakob Klemenčič s svojim stripom
Večina zgodbe v omenjenem stripovskem albumu, ki je po enoletni pripravi konec leta 2022 nastal na pobudo TD Pilštanj in v sozaložništvu Foruma Ljubljana, se dogaja v Pilštanju in širši okolici: na Kozjanskem, v Posavju in Obsotelju, na koncu pa v opisu znamenite bitke seže vse do Siska. Klemenčič na razstavi predstavlja delovni postopek nastajanja stripa: od zbiranja dokumentacije, preko skic do načrtovanja s tušem na papirju narisane stripovske strani in nadrobi še kakšen utrinek svojih razmišljanj o stripu nasploh. Razstavo je pripravila Sanja Stepanović.
Dogodek je s kulturnim programom sooblikovala skupina pevcev Pilštanjski gospodarji, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Lesično-Pilštanj. Njihov član Alojz Slavko Toplišek je ob tej priložnosti recitiral tudi svojo pesem Kmetova poštenost.
Pilštanjski gospodarji med nastopom v muzejski »puntariji«
Še zadnjič na ogled stalna razstava o zgodovini kmečkih uporov …
Še prej so si obiskovalci še zadnjič pred njeno prenovo ogledali stalno razstavo o zgodovini kmečkih uporov. Kot je pojasnila Černelič Krošelj, so ena redkih kulturnih ustanov, ki imajo stalno razstavo posvečeno kmečkim uporom, zato bo jubilejno leto, ko se spominjamo 450-letnice enega največjih in najbolj pripravljenih kmečkih uporov na naših tleh, še toliko bolj posebno in slovesno. »To leto bomo skušali misli tistih, ki jim je mar za dediščino, usmeriti tudi v vse tisto, kar so si želeli naši predniki,« je dejala in dodala, da se bodo osredotočili tudi na dogajanje pred 50 leti, ko je bilo ob 400. obletnici upora le-temu na našem območju posvečenih veliko stvari in se je še bolj zgradila vez med stoletji. Najprej so se sicer navzoči zbrali v prostoru za Viteško dvorano, kjer je postavljena stalna razstava o zgodovini kmečkih uporov ter so si jo lahko še zadnjič ogledali in izvedeli zanimive informacije o njej, saj jo bodo za nekaj časa »zaprli«, ker tako razstavo kot sam prostor čaka prenova. Podrobnosti o razstavi in dogajanju, ki ga prikazuje, je poleg direktorice PMB predstavila muzejska zgodovinarka Mihaela Kovačič. Razstava je bila prvič postavljena leta 1957, njena današnja podoba pa je iz leta 1988.
Kustosinja zgodovinarka Mihaela Kovačič je predstavila ozadje stalne razstave o zgodovini kmečkih uporov v PMB.
… ki jo čaka prenova in jeseni ponovno odprtje
Tudi Posavski muzej je praktično že od vsega začetka delovanja (1949) zelo povezan z zgodbo kmečkih uporov, ki je že ves čas ena osrednjih tem muzeja. Po besedah kustosinje Mihaele Kovačič so bili kmečki upori praktično vse do druge svetovne vojne edini oboroženi boji, ki so nakazovali na junaštvo slovenskega naroda. Obstaja namreč povezava med narodnoosvobodilnim bojem in kmečkim uporništvom, kar je sprožilo tudi razcvet zgodovinopisja in umetnosti na to tematiko. Navedla je, da je bila prva razstava o dveh največjih kmečkih uporih, vseslovenskem leta 1515 in hrvaško-slovenskem leta 1573, postavljena že leta 1957 v Viteški dvorani, postavila sta jo takratna kustos Stanko Škaler in ravnatelj Franjo Stiplovšek, bila je občasna razstava ter je nato gostovala še v Kostanjevici na Krki, Trbovljah in Novem mestu. Leta 1960 je razstava o kmečkih uporih dobila večji prostor v severovzhodnem stolpu gradu, ob tej priložnosti je Stiplovšek naslikal tudi dve freski, ki sta še vedno na ogled. Leto 1973 je bilo namenjeno praznovanju in spominjanju na 400-letnico hrvaško-slovenskega kmečkega upora, takrat naj bi bila razstava tudi prenovljena, naslednje leto pa so v zvezi s tem na stopnišče gradu postavili reliefe Toneta Kralja. Na dan občinskega praznika leta 1988 je bila današnja razstava o kmečkih uporih v »puntariji«, kot pravijo temu prostoru, uradno odprta, pred tem pa kar štiri leta zaprta, saj je v tem času potekalo zahtevno poglabljanje tal v razstavnem prostoru. Kustosinja razstave je bila Vlasta Dejak, arhitekt pa Franc Filipčič, nekaj časa tudi ravnatelj muzeja. Stalno razstavo o kmečkih uporih, ki je 35 let služila svojemu namenu, nameravajo prenoviti, urediti predmete, ki so pri njih že od vsega začetka in zatorej še toliko bolj dragoceni, ter ji dati malce drugačno zgodbo, njeno ponovno odprtje pa načrtujejo v letošnji jeseni.
Glavni mejniki hrvaško-slovenskega kmečkega upora
Černelič Krošelj je omenila, da se je kmečki upor uradno začel 29. 1. 1573 na obeh straneh meje, na Hrvaškem v okolici Cesargrada, ki so se ga uporniki polastili, na slovenski strani pa na območju Kunšperka. Iz Cesargrada je potem 2. 2. Ilija Gregorić, vojaški poveljnik kmečke vojske, s cesargrajskimi, susedgrajskimi in bizeljskimi kmeti začel svoj pohod po slovenskih deželah mimo Kunšperka, Bizeljskega, Pišec do Dobove, z drugi strani Save so se mu priključili še uporniki z Mokric. Naslednji dan, 3. 2., je Gregorić napadel in zavzel Brežice, grad pa se je ubranil. Upornikom so se priključili tudi kmetje. 4. 2. je 2000 kmetov pri Krškem z brodovi prešlo Savo in so se združili z uporniki iz Šrajbarskega turna, Gregorić pa je šel naprej z okoli 600 kmeti. Obstajajo poročila, da je kar veliko število upornikov utonilo, ker niso znali plavati. 5. 2. so pod Kupinićevim poveljstvom na Krškem polju na poti proti Kostanjevici na Krki uporniki doživeli poraz s strani 500 Uskokov, ki jih je vodil poveljnik Jožef Thurn. Po boju so Uskoki Krško oplenili, požigali hiše, pobijali celo žene in otroke. Bitka pri Krškem je bil prvi pomembnejši spopad med uporniki in plemstvom. Medtem je 5. 2. Gregorić prodrl v Sevnico, kjer je izvedel za poraz pri Krškem. Svojim ljudem je zamolčal to novico, spremenil je prvotni načrt in krenil namesto proti Radečam čez Lisco v Jurklošter proti Planini v smeri Stubice proti jedru upornikov. 8. 2. je prišel do Kunšperka, kjer ga je napadla plemiška vojska in premagala. Gregorić je ušel, a je bil kasneje ujet na Hrvaškem, eno leto je bil zaprt na Dunaju in usmrčen v Zagrebu leta 1574. Kmečka vojska je doživela poraz 9. 2. še na Stubiškem polju. Po štiriurnem boju je plemiška vojska zmagala. Na bojišču je obležalo 4000 kmetov, ujetnike so pobesili, grajske ječe so napolnili z ujetimi uporniki, ki so jih zasliševali in kasneje na več krajih javno usmrtili. Drugega vodjo kmečkega upora Matijo Gubca so odpeljali v Zagreb, ga 15. 2. okronali z razbeljeno železno krono in razčetverili.
Z nedeljskim dogodkom so tudi pričeli projekt Upor / Buna / Revolt 1573–2023, v katerem so povezani slovenski in hrvaški muzeji: Posavski muzej Brežice, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Kulturni dom Krško, Muzej seljačkih buna Gornja Stubica, Muzej grada Zagreba in Muzej Brdovec. Na dogodku sta bili prisotni tudi direktorica KD Krško Darja Planinc in direktorica Muzeja Brdovec Silvija Limani.
[embedded content]
[embedded content]
R. R.
#povezujemoposavje
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
