Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Leta 1928 postavljen spomenik 113 leskovškim župljanom, padlim v 1. svetovni vojni (1914-1918), je bil temelj, da kraj vsa leta in desetletja ohranja in časti njihov spomin. Ob 100-letnici začetka te velike in smrtonosne vojne pa sta združili prizadevanja tedanja krajevna skupnost in župnija v skupni molitvi, responzumu in poklonu žrtvam prve in druge vojne. Od 2015 spominska slovesnost poteka za dan generala Maistra, 23. november. Letos je vgradnja spominske plošče na hišo Trg borcev 3 dodala novo noto domačijstva.
Slovesnost se je pričela v župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje. Ker je pri katolikih 22. november dan sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, je župnik Matej Gnidovec prepletel oba praznika v goreče prošnje za mir v svetu, ki je danes tako krhek in življenja znova nič med silami nasprotij. Pred spomenikom je potem vodil še molitve za pobite v obeh vojnah.
Kapitan fregate Vladimir Pfeifer
Drugi del je začel Mešani župnijski pevski zbor pod vodstvom Kristine Lovšin Salmič z domoljubno pesmijo »Rož, Podjuna, Zila«. Jože Olovec, predsednik Sveta Mestne četrti Leskovec, je množico prisotnih spomnil na pomen praznika generala Maistra, Janez Bizjak pa prebral utemeljitev spomina na domačina Vladimirja Pfeiferja, kapitana fregate, ki mu skupnost posveča ploščo na rojstni hiši. Ta prostor je bil tudi lokacija prvega leskovškega poštnega urada, ki sta ga 1. oktobra 1887 odprla Vladimirjeva starša Ivan in Uršulina Pfeifer, kar je prisotnim predstavil Aleš Ulčnik. Spominsko ploščo sta odkrila dr. Marija Pfeifer, vnukinja oziroma pravnukinja, in Janez Jože Olovec, podžupan Mestne občine Krško.
Dr. Marija Pfeifer in Janez Jože Olovec odkrijeta spominsko ploščo na Pfeiferjevi hiši
Vladimir Pfeifer (1891-1932) je končal mornariško akademijo na Reki leta 1909. Med 1. svetovno vojno je med leti 1915 in 1917 izmenoma poveljeval avstro-ogrskim podmornicam U 11, U 17 in U 14 ter torpednemu čolnu. Pred koncem vojne se je pridružil skupini častnikov slovanskega rodu, ki so se izvijali iz jarma velike večnacionalne Avstro-Ogrske. Po ustanovitvi Vojno pomorske akademije v Dubrovniku, leta 1923, je na njej predaval več predmetov. V letih med 1926 in 1929 je sodeloval pri nabavi prvih štirih jugoslovanskih podmornic, kot član komisije za prevzem dveh podmornic v Angliji in kasneje kot predsednik enake komisije v Franciji. Bil je prvi operativni poveljnik podmornic »Nebojša« in »Smeli« ter poveljnik skupine podmornic ob povratku v Jugoslavijo pozimi leta 1929. Kasneje je bil še komandant minopolagalca »Orao«. Upokojen je bil s činom kapitana fregate leta 1930.
Ljubezen do domačega morja je skupaj z drugimi pomorščaki te okolice (Anton Grebenc, Franc Pacek…) prenašal tudi v svoj rojstni kraj. Ustanovljen je bil podmladek Jadranske straže. V Krškem je bil 15. septembra 1932 soustanovitelj in prvi predsednik sekcije prenovljenega »Udruženja rezervnih oficira i ratnika, pododbor Ljubljana«. Bil je tudi tajnik krškega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke.
Družina Pfeifer je dejavno podpirala tudi leskovško Društvo spomenik padlim, kjer ima spominsko obeležje tudi Vladimirjev brat Alfred (1886-1914), nadporočnik.
Besedilo: Ljudmila Šribar, Slavko Pirc
Fotografije: Alojz Kerin, Slavko Pirc
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
