Avtor tega prispevka je ePosavje.com. Vabljeni k branju ePosavje.com »
Ti dogodki potekajo v času pred referendumom o prihodnosti jedrske energije, saj je javnost v tem obdobju najbolj željna in potrebna informacij o različnih virih energije ter njihovem vplivu na okolje.
Jedrska energija, ki jo strokovnjaki IJS uvrščajo med vire z enim najmanjših vplivov na okolje, predstavlja odlično nizkoogljično rešitev za rastoče energetske potrebe Slovenije. Cilj teh dogodkov je predstaviti širši javnosti dejstva o jedrski energiji, njeni zgodovini, varnosti, ter vlogi v prihodnosti Slovenije. Serija predavanj bo potekala med 19. septembrom in 7. novembrom 2024, večinoma v Reaktorskem centru na Brinju pri Ljubljani.
Prvo predavanje: “Jedrske raziskave v vsakdanjem življenju”
Prvo predavanje, ki ga je vodil prof. dr. Luka Snoj, vodja reaktorja TRIGA in vodja Odseka za reaktorsko fiziko na IJS, je potekalo 19. septembra 2024. Dr. Snoj je predstavil zgodovinski pregled razvoja jedrskih raziskav ter poudaril, kako jedrske tehnologije pomembno vplivajo na vsakdanje življenje. Začel je s pionirskimi odkritji Williama Conrada Röntgena, ki je leta 1895 odkril rentgenske žarke, in Henrija Becquerela, ki je leto kasneje odkril naravno radioaktivnost. Znanstvena odkritja s področja radioaktivnosti so vodila do uporabe jedrskih tehnologij v medicini in industriji, kar pomembno prispeva k reševanju sodobnih energetskih izzivov.
Snoj je predstavil tudi številne zanimivosti iz zgodovine, kot je uporaba rentgenskih aparatov v maloprodaji čevljev in popularizacija radioaktivnih izdelkov, ki so jih tržili kot vir energije in pomlajevanja.
Celoten videoposnetek predavanja je dostopen na povezavi tukaj.
Cepitev jedra in verižna reakcija
Dr. Snoj je podrobno opisal proces cepitve jedra, pri katerem se jedro urana ob obsevanju z nevtronom cepi in sprosti dva nova nevtrona ter veliko količino energije. Znanstveniki so ugotovili, da lahko ti nevtroni povzročijo verižno reakcijo, kjer cepitev ene snovi povzroči nadaljnje cepitve. Ta proces je osnova za delovanje jedrskih reaktorjev, kot je Nuklearna elektrarna Krško, ki dnevno cepi približno dva kilograma urana in proizvede ogromne količine energije. Za primerjavo, v Termoelektrarni Šoštanj je za enako količino proizvedene električne energije potrebnih 14.000 ton lignita na dan.
Jedrske tehnologije v industriji
V industriji so jedrske tehnologije prav tako pomembne. Uporabljajo se za merjenje gostote in vlažnosti tal v gradbeništvu, kjer se z radioaktivnimi viri določi, kako trdna in primerna so tla za gradbene projekte. V jeklarski industriji se uporablja ionizirajoče sevanje za merjenje debeline vročega jekla, kjer standardne metode ne bi bile izvedljive zaradi visokih temperatur.
Sevanje se uporablja tudi pri požarnih detektorjih, kjer je vir alfa sevanja ključen za zaznavanje dima. Ta vrsta detektorjev je zelo natančna in široko uporabljana zaradi svoje varnosti in zanesljivosti. Pomembna je tudi sterilizacija medicinske opreme in hrane. Velike doze gama ali rentgenskega sevanja uničijo bakterije, viruse in mikroorganizme, kar zagotavlja sterilnost opreme in podaljšuje življenjsko dobo živil, predvsem v državah s tropsko klimo.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
