Pritožbe zoper policijo: mladoletnika zbili na tla, žensko pa ponižali

Avtor tega prispevka je 24ur.com. Vabljeni k branju 24ur.com »

Ministrstvo za notranje zadeve je v letih 2020 in 2021 prejelo več pritožb zoper delo policije v času protestov, zaradi hujših očitkov posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine so jih osem obravnavali pred senatom. Ministrstvo je ugotovilo, da so policisti v štirih primerih ravnali nestrokovno in nesorazmerno posegali v človekove pravice. Eden od pritožnikov je bil na primer mladoletnik, ki so ga zbili na tla in mu nadeli lisice, pri tem pa so ga nekajkrat udarili. Druga pritožnica je dejala, da so ji policisti povzročili telesne poškodbe in jo ob tem sramotno ponižali, tudi tretja je dejala, da so z njo grobo postopali.

Protest v središču Ljubljane 4. decembra 2021. Slika je simbolična in ni neposredno povezana s primerom, opisanim v članku.
Protest v središču Ljubljane 4. decembra 2021. Slika je simbolična in ni neposredno povezana s primerom, opisanim v članku.FOTO: Bobo

Na dan protesta 15. septembra 2021 se je mladoletni pritožnik s svojim dekletom in prijateljem vračal proti domu v neposredni bližini Trga republike. Pred vhodom v blagovnico Maxi so jih ustavili policisti, ki so z njim opravili postopek ugotavljanja identitete. V postopku je pritožnik obrazložil, da je v bližini doma in da je namenjen domov, vendar ga policisti kljub temu niso spustili mimo, saj je bilo na trgu omejeno gibanje. 

V nadaljevanju je prišlo do besednega spora med policistom in pritožnikom ter uporabe prisilnih sredstev. Pritožnik oziroma njegov zakoniti zastopnik je policistom očital, da so zoper pritožnika brez vsakršnega razloga uporabili telesno silo na način, da so ga pritisnili ob izložbeno steklo, ga zbili na tla in mu nadeli lisice, pri tem pa so ga nekajkrat udarili. Prav tako so osebi, ki je bila poleg pritožnika, izbili telefon, da ne bi posnela ravnanja policistov. 

Na fotografiji je vidno dogajanje na protestu 4. decembra lani. Slika je simbolična in ni neposredno povezana s primerom, opisanim v članku.
Na fotografiji je vidno dogajanje na protestu 4. decembra lani. Slika je simbolična in ni neposredno povezana s primerom, opisanim v članku.FOTO: Bobo

Senat je ugotovil, da se sam postopek uporabe prisilnih sredstev oziroma telesne sile in razlogi za njihovo uporabo po izjavah policista in pritožnika ter v listinskih dokumentih razlikujejo. Iz pridobljenih video posnetkov je razvidno, da še najmanj dejanskemu stanju ustreza opis postopka, naveden v dokumentih Policije, medtem ko se najbolj verjeten zdi opis, ki ga je podal pritožnik, upoštevajoč kretnje posameznih udeležencev in ostale okoliščine.

Senat je tako odločil, da razlogi za prvo uporabo telesne sile zoper pritožnika niso bili utemeljeni, aktivnost pritožnikovega upiranja ni bila izkazana v tolikšni meri, da bi izkazovala razlog nujnosti in neizogibnosti uporabe fizične sile in odreditev pridržanja iz razloga, da policisti javnega reda in miru ne bi mogli drugače vzpostaviti. Prav tako uporaba prisilnih sredstev ni bila sorazmerna z nevarnostjo, ki naj bi policistom grozila. Pri tem je treba upoštevati, da je temu sledilo stopnjevanje ukrepov in prisilnih sredstev, zoper pritožnika pa je bilo odrejeno pridržanje.

image

PREBERI ŠE

Protesti v Ljubljani: na prizorišču je bil tudi vodni top

“Policisti so ji povzročili telesne poškodbe in jo ob tem sramotno ponižali”

Pritožnica je glede protesta 27. decembra lani policistom očitala, da so zoper njo na protestu na Trgu republike prekomerno in nesorazmerno uporabili svoja pooblastila. Navaja, da ni motila javnega reda, nikogar ni žalila, ni vzklikala žaljivih parol, ni bila agresivna in ni niti kazala nobene težnje po agresiji. Zaradi prekomerne in nesorazmerne uporabe pooblastil so ji povzročili telesne poškodbe in jo ob tem sramotno ponižali. Na podlagi pridobljenih izjav, ugotovljenih okoliščin in pregleda video posnetka je senat presojal, ali je ravnanje pritožnice dejansko predstavljalo takšno obliko upiranja, da je bilo zoper njo potrebno uporabiti prisilna sredstva.

Policija je na protestih aretirala več posameznikov. Slika je sicer simbolična in ni neposredno povezana s primerom, opisanim v članku.
Policija je na protestih aretirala več posameznikov. Slika je sicer simbolična in ni neposredno povezana s primerom, opisanim v članku.FOTO: Luka Kotnik

Pri pregledu video posnetka so ugotovili, da navedbe v uradnem zaznamku o uporabi prisilnih sredstev ne držijo, saj je policistko na tla povlekel neznani moški, prav tako je na posnetku videti, da se je vse zgodilo izredno hitro in pritožnica niti ni imela časa, da bi se aktivno upirala ali brcala okoli sebe in se poskušali iztrgati iz prijema, saj se je takoj znašla na tleh, obkrožena z več policisti. Iz video posnetka je senat ugotovil, da ravnanje pritožnice ne predstavlja niti pasivnega niti aktivnega upiranja. 

Po mnenju senata je policistka neupravičeno uporabila telesno silo, zaradi katere je utrpela telesne poškodbe po glavi. Senat je ugotovil, da pritožnica ni bila na prepovedanem shodu, ni vpila, ni se prepirala ali kako drugače motila ali ogrožala javni red. Prav tako v sklepu o pridržanju ni zapisano, zaradi katerih ravnanj ni bilo mogoče drugače zagotoviti javnega reda, zaradi česar naj bi bilo odrejeno pridržanje. Zato je senat menil, da zgolj neka abstraktna nevarnost ne more biti razlog za pridržanje.

“Neupravičeno ugotavljali njeno identiteto in z njo grobo postopali”

V drugi pritožbi je pritožnica policistom glede protesta 21. maja 2021 očitala, da so neupravičeno ugotavljali njeno identiteto in z njo grobo postopali. Nasilje zoper pritožnico se je iz sekunde v sekundo stopnjevalo. Ko so jo policisti odvlekli do policijskega vozila, so do policistov pristopili ostali protestniki in jo pričeli vleči za roko, tako da se je znašla med obema stranema, kjer je vsaka stran vlekla roko v svojo smer. Zaradi prerivanja je nato skupaj še z drugimi osebami padla po tleh. Ko ji je uspelo vstati, jo je policist izpustil iz rok, tako da se je lahko umaknila stran od dogajanja. Pritožnica je v pritožbi poudarila, da je želela na drog nalepiti letak, s čimer ni povzročila nobene materialne škode. Pred tem so enake letake lepili v bližini 30 policistov, pri tem pa nobeden od policistov ni pristopil do nje in zoper njo ukrepal. 

Tudi v tem primeru je senat sprejel odločitev, da je pritožba utemeljena. Ugotovljeno je bilo, da niso bili izpolnjeni pogoji za ugotavljanje identitete, kot tudi v nadaljevanju niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile. Iz dokumentacije je sicer razvidno, da so policisti navedli, da se je pritožnica nedostojno vedla in je s tem povzročila vznemirjenje ali ogrožanje skupine ali posameznika ali je z žaljivimi besedami in dejanji škodila ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju. Policija ji je očitala, da je pisala ali risala po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, a je senat ugotovil, da pritožnica v danem trenutku ni nič risala ali pisala po objektih, temveč je lepila letake. 

image

PREBERI ŠE

Policija ob nasilnem protestu v Ljubljani ravnala ustrezno in učinkovito

“Zaradi oblaka dima se je pričela dušiti, naslednji dan pa je morala na bolniško”

Med drugim je pritožbeni senat obravnaval pritožbo, ki se je nanašala na protest 5. oktobra 2021. Pritožnica je očitala policistom, da jo je na poti domov zajel oblak dima, zaradi česar se je pričela dušiti. Neznani moški ji je nato pomagal do najbližje trgovine. Nekaj časa se je skrivala v trgovini, nato pa stekla proti Ljubljanici, kjer so bile tudi druge osebe, ki so bile objokane in so kašljale. Zatem so želeli steči čez Šuštarski most, vendar je bila tam pregrada. Nato je poklicala na 113 in se skušala prebiti do doma. Pri tem so ji policisti prekrižali pot, jo omejevali, preusmerjali in “zaplinjali”, tudi ljudje so jih prosili, naj ne mečejo plinskih sredstev, a so žal naleteli na gluha ušesa. Naslednji dan se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, zaradi česar je morala na bolniško.

Senat je odločil, da policisti, ki so iz pušk izstreljevali plinske naboje, niso v popolnosti spoštovali splošnega ustavnega načela sorazmernosti. Policisti so prisilno sredstvo uporabili tudi nestrokovno. V konkretnem primeru so kartuše padle na ploščad trga in približno 30 do 40 metrov od parka oziroma kraja, kjer so policisti zaznali, da je bil javni red huje in množično kršen, zato uporaba plinskih sredstev v tem delu ni bila strokovna. “Policisti so prekomerno in nesorazmerno posegli v pravice in svoboščine pritožnice, ki jih varujejo ustava in drugi pravni akti,” piše ministrstvo za notranje zadeve.

image

PREBERI ŠE

Ugotovljenih več nepravilnosti pri delu Policije v času protestov

Ministrstvo je v letih 2020 in 2021 prejelo 25 različnih pisanj

Ministrstvo je sicer v letih 2020 in 2021 prejelo 25 različnih pisanj, od tega je 19 pisanj vsebovalo elemente pritožbe po Zakonu o nalogah in pooblastilih Policije, ki so se nanašale na pritožbe zoper delo Policije v času protestov. V petih primerih je bila pritožba zaključena na pomiritvenem postopku (prva stopnja), v treh primerih so pritožniki odstopili od pritožbe, v enem primeru je bila pritožba vložena prepozno, v dveh primerih pritožnika nista dopolnila pritožbe, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. 

Zaradi hujših očitkov posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine je bilo osem pritožb obravnavanih neposredno pred senatom. Od tega so bile utemeljene štiri pritožbe. 

Na protestu prišlo tudi do prerivanja med policisti in protestniki. Slika je sicer simbolična in ni neposredno povezana s primerom, opisanim v članku.
Na protestu prišlo tudi do prerivanja med policisti in protestniki. Slika je sicer simbolična in ni neposredno povezana s primerom, opisanim v članku.FOTO: Bobo

“V zvezi s protesti 5. oktobra 2021 smo prejeli osem pritožb, od tega dve pritožbi na poziv ministrstva nista bili dopolnjeni, od treh pritožb so posamezniki odstopili, v enem primeru je bila pritožba zaključena na prvi stopnji (pomiritveni postopek) in dve sta bili zaključeni na senatu. Senat je v enem primeru odločil, da je pritožba utemeljena. V primeru, da pritožba ni bila obravnavana, je stranka prejela obrazložen odgovor v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju,” je ministrstvo za notranje zadeve še pojasnilo v sporočilu za javnost. 

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.