Reševalni pas poveča možnost preživetja ponesrečencev do 40 odstotkov

Avtor tega prispevka je 24ur.com. Vabljeni k branju 24ur.com »

V družbi Dars so opazili, da so slovenski vozniki pri vzpostavljanju reševalnega pasu na avtocestah dosledni in to pravilo spoštujejo v veliko večji meri kot tuji vozniki. Po desetih letih akcije ‘Reši življenje’ so pri Darsu ocenili, da se vozniki ob zastojih razvrščajo občutno bolje kot pred letom 2012. Podatek je spodbuden zato, ker pravilna razvrstitev vozil na avtocesti ali hitri cesti omogoča reševalnim vozilom hitrejši dostop do ponesrečencev in s tem poveča možnost njihovega preživetja tudi do 40 odstotkov.

Razlog, zakaj slovenski vozniki bolj upoštevajo pravilo razvrščanja kot tuji, je, da slednji ne poznajo dobro slovenskih predpisov, ki pravijo, da vozniki za potrebe reševalnega pasu lahko zapeljejo oziroma vozijo tudi po odstavnem pasu. Vožnja po odstavnem pasu je sicer v normalnih okoliščinah prepovedana oziroma je ustavitev vozila možna izključno v primeru okvare, so spomnili na Darsu.

Dars: S pravilno razvrstitvijo vozil ob zastoju na avtocesti ali hitri cesti omogočimo reševalnim vozilom hitrejši dostop do kraja nesreče in s tem povečamo možnost preživetja ponesrečencev tudi do 40 odstotkov.
Dars: S pravilno razvrstitvijo vozil ob zastoju na avtocesti ali hitri cesti omogočimo reševalnim vozilom hitrejši dostop do kraja nesreče in s tem povečamo možnost preživetja ponesrečencev tudi do 40 odstotkov.FOTO: Tina Hacler

V poletnem času – ki je sicer letos pri koncu – je na avtocestah več tujcev. Vodja Prometno-informacijskega centra Branko Nastran nam je povedal, da sta se po navedbah kolegov iz drugih evropskih držav potrpežljivost in prometna kultura voznikov v letošnjem letu poslabšali. “Se je pa v Sloveniji precej izboljšalo ustvarjanja prostora za intervencijska vozila ob zastoju. Vendar je treba vedno znova opozarjati, da reševalni pas lahko reši življenja,” je izpostavil.

Na Darsu so zato spomnili, da vzpostavitev reševalnega pasu ne pomeni zgolj, da se interventno vozilo prebija do kraja nesreče na avtocesti. Lahko gre tudi za primer, ko je denimo reševalno vozilo na nujni vožnji namenjeno v bolnišnico ali na kraj prometne nesreče in nima nobene povezave s kolono vozil na avtocesti ali hitri cesti, kjer se reševalni pas vzpostavlja. “Bistvo reševalnega pasu je, da se omogoči intervencijskim vozilom na nujni vožnji čim hitrejši prehod v koloni. Dokler smo namreč le čakajoči v koloni, se nam vzpostavitev reševalnega pasu morda zdi nesmiselna, ko pa sami potrebujemo pomoč reševalnega vozila, pa to postane še kako pomembno,” so ponazorili na Darsu.

image

Na Darsu so prepričani, da so z aktivnostmi, usmerjenimi v opozarjanje in informiranje voznikov, zakaj je pravilno razvrščanje vozil tako pomembno, pripomogli k večji prometni varnosti in tako ohranili kakšno življenje ali vsaj omilili posledice poškodb udeležencev. Ugotovili so, da so na ta način vplivali tudi na pretočnost in hitrejše odpravljanje posledic prometnih nesreč. “S pravilno razvrstitvijo vozil ob zastoju na avtocesti ali hitri cesti namreč omogočimo reševalnim vozilom hitrejši dostop do ponesrečencev in s tem povečamo možnost preživetja tudi do 40 odstotkov,” so poudarili.

Novi opozorilni transparenti za vzpostavitev reševalnega pasu 'Reši življenje'.
Novi opozorilni transparenti za vzpostavitev reševalnega pasu ‘Reši življenje’.FOTO: Dars

V družbi Dars so v okviru projekta ‘Reši življenje’ v 10-letnem obdobju izpeljali številne aktivnosti: natisnili in razdelili so nekaj 10.000 nalepk in magnetnih tablic, natisnili dva sklopa plakatov za nadvoze, nadgradili signalne prikolice vzdrževanja za prikaz animacije, pomagali pri nadgradnji zakonodaje s tega področja, zagotovili prikazovanje reševalnega pasu za vozila cestninskega nadzora in Policije, nadgradili aplikacijo Promet+, ki ob vsaki nesreči javlja opozorilo za reševalni pas. Postavili so več kot 120 spremenljivih znakov nad voziščem oz. ob njem, kjer prikazujejo animacijo s pomočjo nadzornikov prometa v nadzornih centrih. Ob tem na vzpostavljanje reševalnega pasu prek poročil na radiu, televiziji, spletni strani, aplikaciji, družbenih omrežjih redno opozarjajo tudi operaterji Prometno-informacijskega centra (www.promet.si).

Kako in kdaj ustvariti reševalni pas?

Vedno, ko zastoj nastane – ne zgolj zaradi prometne nesreče na avtocesti –, mora biti med kolonama vozil na prehitevalnem in voznem pasu dovolj prostora za varno vožnjo intervencijskih vozil, ki so opremljena z modro ali rumeno lučjo (reševalci, gasilci, Policija, izvajalec rednega vzdrževanja, inšpekcijske službe …). Vozniki morajo v primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti takoj vzpostaviti dovolj širok reševalni pas. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas, so spomnili na Darsu

Predpisana globa za nepravilno razvrščeno vozilo ob zastoju na avtocesti ali hitri cesti je 200 evrov.

Na avtocestah in hitrih cestah je treba reševalni pas ustvariti med vsakim zastojem, ne le ob nesreči.
Na avtocestah in hitrih cestah je treba reševalni pas ustvariti med vsakim zastojem, ne le ob nesreči.FOTO: PU Koper

Neprilagojena hitrost in prekratka varnostna razdalja sta glavna ‘krivca’ za prometne nesreče na avtocestah in hitrih cestah 

Avtoceste in hitre cestah so sicer najvarnejše oblike cestnih poti, saj se na njih zgodi najmanj prometnih nesreč glede na število vozil in prevožene razdalje. To potrjujejo podatki Agencije RS za varnost prometa. Do konca leta 2021 je agencija na njih evidentirala 1895 nesreč oziroma 11 odstotkov. Največ nezgod so vozniki doživeli na cestah v naselju, in sicer 11.054 (65 odstotkov), na regionalnih državnih cestah 2289 (13 odstotkov). Letos, od 1. januarja do 17. julija, pa je agencija naštela 886 prometnih nesreč na slovenskih avtocestah in hitrih cestah, v katerih je umrlo 17 ljudi. Za primerjavo, na vseh ostalih slovenskih cestah je umrlo 40 udeležencev v prometu. 

Reševalni pas
Reševalni pasFOTO: Dars

Agencija je s podatki utemeljila, da sta neprilagojena hitrost in prekratka varnostna razdalja glavna razloga za prometne nesreče na avtocestah in hitrih cestah. V letošnjem omenjenem obdobju (od 1. januarja do 17. julija 2022) se je največ prometnih nesreč – 223 od skupno 886 nesreč – zgodilo zato, ker vozniki niso vozili na primerni varnostni razdalji.

Zaradi prehitre vožnje se je v istem obdobju zgodilo 186 prometnih nesreč, v katerih so umrli trije, težje pa se je poškodovalo 23 udeležencev v prometu. 

Pri Darsu zato pozivajo, da vozimo strpno in ne tekmujemo z ostalimi vozniki, se držimo omejitev hitrosti oz. vožnjo prilagodimo razmeram na cesti. 

image

PREBERI ŠE

Začetek obnove dela primorske avtoceste: Dars zastojev ne pričakuje

Primerna varnostna razdalja?
Primerna varnostna razdalja?FOTO: Dars

Kakšna je ustrezna varnostna razdalja? 

Po besedah predstavnikov Darsa v normalnih okoliščinah ne sme biti krajša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s katero vozimo, prevozimo v dveh sekundah. Če torej upoštevamo hitrost 100 kilometrov na uro, je varnostna razdalja vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa minimalno 72 metrov.

image

PREBERI ŠE

S pravočasnimi informacijami do boljše vozniške in potovalne izkušnje

Pot ustavljanja osebnega vozila pri 100 kilometrih na uro je namreč 83 metrov na suhem vozišču in 124 metrov na mokrem vozišču. Pri 130 kilometrih se ta razdalja poveča na 129 metrov na suhem vozišču in 199 metrov na mokrem vozišču, pa so izračunali na Agenciji RS za varnost prometa.

* Naročnik vsebine je Dars

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.