Ugotovljenih več nepravilnosti pri delu policije v času protestov

Avtor tega prispevka je 24ur.com. Vabljeni k branju 24ur.com »

Na Ministrstvo za notranje zadeve, Sektor za pritožbe zoper policijo, je bilo v letih 2020 in 2021 vloženih več pritožb zoper delo policije, ki so se nanašale na delo policistov v času protestov. “Ugotovljenih je bilo več nepravilnosti pri delu policije, kjer so policisti s svojimi zakonsko predpisanimi pooblastili nestrokovno in nesorazmerno posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine,” so sporočili z omenjenega ministrstva.

“Temelj policijskega dela v Sloveniji mora biti spoštovanje ustave, delo v skladu z zakoni, ki urejajo delo policije, policisti pa morajo biti pri tem zavezani strokovnosti,” so na ministrstvu za notranje zadeve zapisali v sporočilo za javnost in dodali, da morajo policisti izhajati iz dejstva, da je njihova naloga zagotavljanje varnosti, krepitev pravne države in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Protesti v Ljubljani
Protesti v LjubljaniFOTO: POP TV

Kot navajajo, vladavino prava sestavljajo trije konstitutivni elementi: zakonitost, demokracija ter človekove pravice in temeljne svoboščine in k temu so, kot pravijo, zavezani tudi sami. V zvezi s tem je ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar 30. junija odredila strokovni nadzor ministrstva nad ravnanjem policije med protesti v zadnjih dveh letih in na podlagi Zakona o organiziranosti in delu v policiji naslovila na Policijo usmeritve in obvezna navodila za ravnanje policije ob javnih shodih.

image

PREBERI ŠE

Protesti v Ljubljani: na prizorišču je bil tudi vodni top

“Svoboda zbiranja in svoboda izražanja sta temeljni svoboščini”

Usmeritve ministrice temeljijo na ugotovitvah ustavnega sodišča in upoštevajo dejstvo, da sta svoboda zbiranja in svoboda izražanja temeljni svoboščini, ki jih ustava priznava vsakomur in sta pomembni predpostavki demokratične družbe, ob tem pa upoštevajo tudi ustavnopravni normativ, da svoboda zbiranja in združevanja ne varuje javnih shodov, pri katerih imajo organizatorji in udeleženci nasilne namene. 

“Bistvo te svoboščine je v mirnem izražanju mnenj skupaj z drugimi ter zagotovitvi foruma za javno razpravo in odprto izražanje stališč o zadevah javnega ali skupnega pomena,” so zapisali. 

“Toleranco mora država pokazati ne le v zvezi z uporabo sile, ampak tudi pri nadziranju in kaznovanju”

Temeljne naloge policije so zagotavljanje varnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države, še piše v sporočilu za javnost. “Če je zbiranje mirno in udeleženci niso nasilni, mora država pokazati določeno stopnjo tolerance, čeprav je shod neprijavljen ali zanj ni bilo pridobljeno dovoljenje (kadar se to zahteva) – toleranco mora pokazati ne le v zvezi z uporabo sile, ampak tudi pri nadziranju javnega shoda in kaznovanju ter drugačnem ukrepanju po shodu,” pravijo na ministrstvu.

Kot je po besedah ministrstva še poudarilo ustavno sodišče, so za pravico do mirnega zbiranja še posebej pomembni neorganizirani oziroma spontani shodi, katerih razvoj je omogočil tudi razvoj novih tehnologij in komunikacijskih kanalov. Spontani shodi so element zdrave demokracije, države pa morajo zagotoviti ustrezne in razumne ukrepe za njihovo omogočanje in varstvo, na enak način, kot to velja za vnaprej načrtovana zbiranja.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.