Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Brežiško Društvo 1824 je skupaj z Župnijo Brežice na praznik dneva državnosti tudi letos pripravilo slovesnost z mašo za domovino v cerkvi sv. Roka v Brežicah. Po maši je ob osamosvojitveni lipi pred cerkvijo potekal še krajši program z nagovori v počastitev 32. obletnice Republike Slovenije in dneva državnosti.
Pred cerkvijo je Alenka Černelič Krošelj najprej omenila, da dogodek pripravljajo od leta 2016, ko so ob 25-letnici samostojne države po maši za domovino prvič priredili tudi posebno slovesnost ob njihovi lipi na prostoru pred Rokovo cerkvijo, ki ga je KS Brežice na novo osmislila leta 2014 ob 250-letnici zadnje graditve romarske cerkve sv. Roka v Brežicah. Kot je kasneje še dejala Černelič Krošelj, je pomembno, da ob spoštovanju preteklosti gradimo tudi lepo prihodnost. »Zavezani smo k naši skupnosti, da jo soustvarjamo, razumemo, zakaj je pomembno, da smo skupnost, predvsem pa to, kar si osebno želim za cerkev – da ni zaprta skupnost, ampak da je odprta, vključujoča, omogoča soudeležbo, razmišljanja,« je povedala.
»Mlajše generacije gledamo na državo zelo drugače«
Predsednik Društva 1824 Jurij Žnideršič je v nagovoru dejal: »Generacija, ki ji pripadam, in tudi moji mlajši vrstniki gledamo na našo državo zelo drugače kot pa naši očetje in matere, ki so jo dejansko aktivno ustanovili. Samostojna država nam je bila položena tako rekoč v zibko in zato je naše dojemanje Slovenije precej drugačno od tistih, ki so to državo gradili z lastnimi dejanji, odpovedovanjem in pogumom. V tem času, ko je svet zaradi medmrežij in infrastrukture postal tako zelo majhen, se na prvi pogled zazdi, da niti ni pomembno, v kakšni državi živimo. In žal tako tudi marsikdo zares misli.« Nato je še povedal, da se moramo »mi, Slovenci aktivno vključevati v sooblikovanje naše države, sicer to ne bo več država slovenskega naroda, ampak morda katerega drugega«. »Prav in zelo nujno je, da starejše generacije, ki so to državo ustvarjale, poučijo mlajše, zakaj je bilo tako potrebno in pravilno, da smo se leta 1991 odločili za svojo suvereno in samostojno državo ter da je ta zrasla na krščanskih temeljih,« je še poudaril.
Gajski: Upam si trditi, da je marsikdo pozabil ali spregledal, da še vedno velja misel ’Gre za Slovenijo!’
Zbrane je nagovoril tudi podžupan Občine Brežice Aleksander Gajski. Med drugim je izpostavil, da je od tedanjih zgodovinskih dogodkov za našo državo, ko so po vsej Sloveniji odmevale znamenite besede dr. Jožeta Pučnika, gonilne sile slovenskega osamosvajanja, ki jih je na dan plebiscita med čakanjem na rezultate izrekel v Cankarjevem domu: »Jugoslavije ni več. Zdaj gre za Slovenijo.«, minilo 32 let, »a upam si trditi, da je marsikdo pozabil ali spregledal, da še vedno velja misel ’Gre za Slovenijo!’. Nerealno bi bilo pričakovati, da bomo ohranili plebiscitarno enotnost, toda o razslojenosti, ki smo ji priča v zadnjih letih, pred tremi desetletji nihče ne bi upal niti pomisliti.« Gajski je nadaljeval, da se zdi, kot da »je lastna, neodvisna, samostojna država Slovenija mnogim postala nekaj samoumevnega, za nekatere morda celo moteča in nek ’nebodigatreba’, saj smo priča nekoč nepredstavljivim pomislekom o pravilnosti odločitve Slovencev za samostojnost. A spomnimo se, da so generacije sanjale prav po tem. To hrepenenje je že od nekdaj izviralo iz predanega domoljubja, skrbi za jezikovno in kulturno identiteto. Lastna država bi v tedanjih časih pomenila priznanje in ohranjanje te identitete. In ne pozabimo na gospodarsko in politično okolje. Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je bila v bivši državi gospodarska kriza s hiperinflacijo, težkimi socialnimi razmerami in slabimi odnosi v jugoslovanski federaciji. Vse to je vodilo slovenske voditelje k odločitvi, da je samostojnost najboljša pot za vzpostavitev demokratične politične ureditve in tržnega gospodarstva. Kakršni koli pomisleki glede te določitve so obžalovanja vredni.«
Brežiški podžupan je še dejal, da moramo biti ponosni in hvaležni za nesebičen vložek, doseženo zmago in uresničene sanje po lastni domovini slovenskih mož in fantov, ki so se odzvali klicu domovine ter pogumno in samozavestno ubranili dom, družino, mlado državo Slovenijo. Nekateri med njimi so žal dali največ – svoje življenje, zato si po njegovih besedah ne smemo dovoliti, da bi v pozabo tonil spomin na boj za svobodo, padle, ki so branili mlado državo, ter enotnost, ponos in veselje slovenskega naroda ob razglasitvi samostojne države leta 1991. »Slovenija ni in ne sme biti nekaj samoumevnega. Je naša in je edina. Treba jo je negovati in jo razvijati, delati na tem, da bo življenje v njej boljše. Verjamem, da zmoremo bolje, da zmoremo več. A to od nas zahteva določene spremembe,« je še poudaril in dodal, da »razslojenost in polarizacija, izključevanja drugače mislečih nas ne bodo pripeljali v želeno smer razvoja in izboljšanja življenja. Bodimo odprti in ne podcenjujmo drugih. Vzemimo si čas, prisluhnimo drug drugemu in si pomagajmo. Bodimo strpni in poskušajmo razumeti ter spoštovati sočloveka, sodržavljana. Kljub različnim mnenjem in ideološkim prepričanjem stremimo k preudarnosti. Gradimo povezano in solidarno skupnost in demokratično družbo, v kateri parlamentarizem temelji na iskanju skupnih imenovalcev pri prizadevanju za skupno dobro.«
Mašo za domovino je sicer daroval dr. Ivan Štuhec, teolog, filozof morale in publicist. V pridigi je med drugim poudaril, da samostojne Slovenije in na splošno slovenstva ne bi bilo brez močne vere in kristjanov oz. krščanstva. Kritiziral je današnjo mlado generacijo, da zelo malo ve o tem, kako je nastala samostojna Slovenija, in da nekateri zmotno mislijo, da se je slovenska zgodovina začela leta 1945. Somaševali so brežiška duhovna pomočnika Milan Kšela in Peter Marčun ter župnik v Artičah in Sromljah Roman Travar, sodeloval je tudi letošnji novomašnik Klemen Gartner.
Medtem ko je za petje med mašo poskrbel cerkveni pevski zbor z zborovodkinjo in organistko Jelko Žnideršič, je v kasnejšem programu pred cerkvijo prepeval že od leta 1920 delujoči Moški pevski zbor Kapele pod taktirko Katje Bogovič, ki ga kot trinajsta med zborovodji v zgodovini zbora vodi od leta 2021. Velja omeniti, da so bili letos že šestič prejemniki prehodnega pokala za najzanimivejšo pevsko zasedbo po mnenju občinstva na pevski reviji Pesem Posavja. Na koncu sta sledila še zdravica domovini in druženje s pogostitvijo.
R. R.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.





