Vlada Roberta Goloba bi morala odstopiti zaradi vrste afer in spodletelih projektov, ki so se zvrstili v iztekajočem mandatu. Če ne zaradi drugega, zaradi katastrofalno spodletelega uvajanja dolgotrajne oskrbe. Plačevanje za to je bilo uvedeno še preden so se storitve sploh izvajale. Ne samo to, zaradi slabo pripravljene zakonodaje davkoplačevalci očitno konkretno preplačujemo nekatere storitve.

V začetku decembra so na Gospodarski zbornici Slovenije prišli do naslednje ugotovitve, na podlagi podatkov ministrstva za dolgotrajno oskrbo: “Ocenjujemo, da gre za podvajanje financiranja nekaterih storitev, ki so zajete že v drugih zakonih (Zakon o socialnem varstvu, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Zakon o socialnovarstvenih prejemkih …) in zanje državljani še vedno plačujemo kljub hkratni uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo.”

Po njihovi oceni gre za “dvojno in prekomerno financiranje storitev”. Višina neupravičeno zbranih sredstev bi lahko naslednje leto dosegla celo 370 milijonov. Zato predlagajo prepolovitev prispevne stopnje za dolgotrajno oskrbo. Višina prispevka za dolgotrajno oskrbo je sicer določena na 2 odstotka od bruto plače zaposlenega.

Dolgotrajna oskrba

Najprej nekaj osnovnih informacij o dolgotrajni oskrbi. Gre za novo obliko organizirane podpore in pomoči osebam, ki zaradi različnih dejavnikov (starost, bolezen …) ne morejo skrbeti zase. Posamezniki so do pravic v okviru dolgotrajne oskrbe upravičeni, če zadostijo zakonsko določenim kriterijem. Med osnovne pravice v okviru dolgotrajne oskrbe spadajo: oskrbovalec družinskega člana, dolgotrajna oskrba na domu, dolgotrajna oskrba v instituciji, dnevna dolgotrajna oskrba in denarni prejemek. Upravičenci lahko uveljavljajo pravico do dodatnih uslug, in sicer do e-oskrbe in storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti.

Nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga je vlada Roberta Goloba začela pobirati s 1. julijem 2025, pa predstavlja novo obliko socialnega zavarovanja. Vlada je bila skoraj takoj po uvedbi novega prispevka deležna hudih kritik, saj se dejanske storitve sploh še niso izvajale.

GZS: Tako se podvaja plačevanje storitev

Katere storitve se plačujejo dvakrat? Kot je na novinarski konferenci izpostavil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenščak: na primer, ministrstvo za solidarno prihodnost načrtuje kritje stroška “dodatek za pomoč in postrežbo” iz sredstev, zbranih z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, obenem pa ohranja vključevanje prispevka za identično pravico v okviru prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Državljani in podjetja torej za isto storitev plačujejo dvakrat. Podoben primer navajajo pri kategoriji »denarnega prejemka«, za katerega se sredstva zbirajo že po stari regulativi in ponovno, po novi, v okviru prispevka za dolgotrajno oskrbo. Enako so zaznali tudi pri finančni postavki za »oskrbovalca družinskega člana«.

Po njihovem izračunu višina neupravičeno zbranih sredstev iz prej navedenih postavk znaša 213 milijonov evrov. “Če k temu prištejemo še dejstvo, da je breme proračuna iz naslova socialnega varstva v višini cca. 58 milijonov evrov preneseno na novo prispevno stopnjo, znaša skupna neupravičena obremenitev sistema dolgotrajne oskrbe približno 370 milijonov EUR,” opozarjajo na uradni spletni strani GZS.

Upokojenski domovi si manejo roke

Medtem ko bi moralo pri vsakem davkoplačevalcu v državi doneti rdeči alarm, pa si upokojenski domovi manejo roke. Zakaj? Kot nas je obvestil bralec, se bodo ti zaradi slabo in nepremišljeno zastavljenega sistema dolgotrajne oskrbe bogato omastili. Seveda na račun tistih, ki plačujejo obstoječe prispevke, ne glede na to, da bodo zneski na položnicah predvidoma, vsaj na papirju, videti nižji.

Življenje v upokojenskem domu posameznega oskrbovanca je imelo doslej dva ključna vira financiranja, in sicer oskrbovančev lastni prispevek in prispevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Slednji krije zdravstveni del njegove oskrbe. Prispevek oskrbovanca (ali njegove družine, občine) pa krije strošek oskrbe. To bi lahko opisali kot “hotelski” del, torej strošek njegovega bivanja in življenja v upokojenskem domu. Cena je odvisna od nivoja oskrbe, torej od nivoja njegove sobe in opreme, ki je v tej sobi (kot je denimo hladilnik itd.), in raznih dodatkov, kot je denimo obračanje v postelji, dostava obrokov … Ker pa so nekatere storitve iz okvira oskrbe odvisne od oskrbovančevega zdravstvenega stanja in predstavljajo velik finančni strošek, so te vključili v sistem dolgotrajne oskrbe. Tudi del storitev, ki pade pod zdravstveno oskrbo, je predvidoma postal del dolgotrajne oskrbe.

Tukaj pridemo do bistva problema. Upokojenski domovi naj bi po novem sistemu prejemali dvojna sredstva za iste storitve — tako iz blagajne dolgotrajne oskrbe kot iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Kar posledično pomeni, da si lahko obetajo velik pritok denarja, seveda na račun davkoplačevalcev, ki po novem vplačujejo v obe blagajni.

Skratka, proces uvajanja dolgotrajne oskrbe je bil doslej vse prej kot idealen. Ravno nasprotno. Stranke, ki tvorijo trenutno koalicijo, so v času prejšnje vlade zavračale prvotno verzijo zakona o dolgotrajni oskrbi. Po prihodu na oblast so jo “po domače” zavrgle, rekoč, da bodo pripravile svojo, boljšo verzijo. Ko je ta po dolgotrajnih zamudah vendarle nastala, je bilo jasno, da je polna napak. Če ne bi bila, bi bilo izvajanje dolgotrajne oskrbe danes že v polnem zamahu; kot pa vemo, se izvaja le intenzivno zbiranje finančnih sredstev — za sklop storitev, ki še ne obstaja.

Zadevo preverjamo pri ministrstvu za solidarno prihodnost in Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.

S. K.

The post Preplačana dolgotrajna oskrba in upokojenski domovi, ki si manejo roke first appeared on Nova24TV.