Arhivi Kategorije: Prispevki

Bodo policisti po tako podlih diskreditacijah še upali opravljati svoje delo?

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

V.d. generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav. (Foto: STA)

Spor med protestniki in policijo se je začel, ko je eden od protestnikov vrgel proti policistu steklenico, so septembra 2021 zapisali v Dnevniku in pojasnili, da je okoli 21. ure policija po megafonu ljudem sporočila, da je shod razpuščen, in zahtevala, da se umaknejo, protestniki pa so se po uporabi vodnega topa še naprej zbirali v skupinah in nadaljevali s kršitvami. V skupinah so se zbrali in napadali policiste s steklenicami in granitnimi kockami. Posledično je bilo poškodovanih več policistov in pridržanih nekaj oseb. Epilog vsega tega? 13 policistov je osumljenih, da so storili več kaznivih dejanj, med njimi tudi štirje vodstveni delavci.

“Protestni shod proti širitvi pogoja PCT se je sinoči v središču Ljubljane sprevrgel v nasilne izgrede. Nasilneži so v poslopje Državnega zbora in v policiste metali dimne bakle, steklenice in granitne kocke,” so septembra 2021 poročali na 24ur ter povedali, da so policisti na to odgovorili s solzivcem in vodnim topom. Podobno tudi vsi ostali mediji, Dnevnik je tako zapisal: V večernih urah je prišlo do incidentov, protestniki so proti parlamentu metali prižgane bakle in steklenice. Posredovala je policija, ki je okoli 21. ure uporabila solzivec, vodni top in kasneje tudi penaste naboje. Napete razmere, v katerih je bilo poškodovanih več policistov in razbitih več oken na poslopju Državnega zbora, so se v poznih večernih urah umirile.

Policisti so torej opravljali svoje delo po navodilih nadrejenih, ščitili so zdravje in življenje – tako svoje kot tudi vseh državljank in državljanov. Med nasilnimi protesti so jim letele v glavo prižgane bakle in steklenice, ob tem so jih sedem poškodovali, prav tako tudi enega udeleženca – v zahvalo pa jih bo aktualna oblast kazensko preganjala. Policisti so prekoračili svoja pooblastila in so bili preveč agresivni, se jim zdaj očita. Resno? V tistih norih razmerah so izpostavljali svoje zdravje in življenje, sedaj pa bodo morali odgovarjati, ker so opravljali svoje delo. Na oba policijska sindikata smo že pred časom naslovili vprašanja, ali bodo zaščitili svoje zaposlene – pa do danes še nismo prejeli odgovora. Je pa Policijski sindikat Slovenije oz. Rok Cvetko na Twitterju objavil, da se bo z našim medijem pogovarjal šele po tem, ko bomo umaknili vse “neupravičene diskreditacije” na njihov račun. Upajmo, da se bodo tako vneto kot za svoj “ugled” zavzemali tudi za svoje policiste.

Foto: zajetje zaslona

Nekatere je lahko sram, da so policisti
“Policijski sindikat Slovenije piše sončnemu kralju, kako bi oni tudi višje plače. V zaščito svojih kolegov, ki so v boju zoper levičarske horde, ki so razbijale po Ljubljani, odlično opravili svoje delo in jih aktualna oblast s političnimi poročili skuša diskreditirati, se niso oglasili,
” se je na to temo oglasil tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs. “No, če bi se (ne)odstopljeni Aleš Hojs s svojimi vazali v mandatu oglašal nekoliko manj, danes te zgodbe ne bi bilo,” so se nekoliko nenavadno na njegove besede odzvali v sindikatu – mar so bili policisti osumljenih kaznivih dejanj, ker se je Hojs preveč oglašal? Nekdanji minister je sicer tudi povedal, da je med drugim v poročilu zapisano, da policisti pred uporabo vodnega topa niso opozorili protestnikov, da na vodni top ne smejo metati granitnih kock.

Foto: Zajem zaslona

V poročilu piše tudi, da bi moralo ob ograjah biti več policistov, ki bi preprečili nasilno prečkanje “mirnih” demonstrantov, in da jih pred uporabo vodnega topa niso opozorili, da na top ne smejo metati granitnih kock. “Blamaža poročila in diskreditacija odličnega dela policije,” je še komentiral Hojs, ki je sicer mnenja, da je Slavka Koroša, ki je odgovoren za pripravo poročila – tako, kot je izjavil sam – res lahko sram, da je policist.

“To je tako, kot da bi gasilce obtožili, da so nekomu uničili stanovanje, ker so mu ga zalili z vodo, medtem ko so gasili požar,” je primerjal voditelj oddaje Kdo vam laže? Boris Tomašič, ki se mu zdi povsem nedopustno, da bi moral odgovarjati policist, ki je nekoga vklenil po tem, ko mu je ta v glavo vrgel granitno kocko. “Sedem poškodovanih policistov in en poškodovan udeleženec. Kdo je bil torej nasilen? Gotovo policisti,” je bil sarkastičen voditelj, ki je še enkrat poudaril, da se mu zdi grozljivo, da se spravljajo na policiste, ki so opravljali svojo službo. Ob tem je še opozoril, da policist naslednjič zaradi strahu pred kazensko ovadbo niti ne bo več hotel opraviti svojega dela. Kdo bo torej ustavljal nasilne protestnike, Robert Golob?

[embedded content]

V. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je na novinarski konferenci dejal, da ne gre za revanšizem, ampak za objektivno ugotavljanje dejstev ter okoliščin posameznih dogodkov. Lindav, nekoč tudi sam policist, torej govori po navodili premierja Goloba – na žalost pa ga slednji kljub temu ni želel postaviti za generalnega direktorja. Ali pa ravno zato. Kakor koli, za vsakogar, ki ima vsaj kanček zdrave pameti, sedem poškodovanih policistov lahko pomeni le to, da so se zgolj branili, nikakor pa niso uporabili prekomerne sile. Če bi jo, bi bil rezultat prav gotovo drugačen. “Nenavadno je, da na novinarski konferenci ni bilo nikogar iz državnega tožilstva, kar še dodatno krepi sume o politični motiviranosti in pristranskosti predstavljenih zaključkov,” je opozoril nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj, ki je pojasnil, da obdolženi kaznivih ravnanj po ustavi veljajo za nedolžne, dokler jim krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Če so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje storila uradna oseba, zaposlena v policiji, pa so zaradi zagotavljanja nepristranskosti po zakonu o kazenskem postopku za obravnavo pristojni policisti posebnega oddelka državnega tožilstva in ne policija.

Sara Kovač

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Prometno poročilo, sreda 8.februar 2023 ob 22:51

Avtor tega prispevka je Promet.si. Vabljeni k branju Promet.si »

Burja

Zaradi burje v vipavski dolini je prepovedan promet za počitniške prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do 8 ton (1. stopnja) na vipavski hitri cesti med razcepom Nanos in priključkom Selo.

Delo na cesti

Popolna zapora:
– Cesta Cerknica – Rakitna bo zaprta v Cerknici do petka, 10. februarja, do 19. ure.
– Cesta Litija – Zagorje bo zaradi izgradnje galerije zaprta pri Šklendrovcu do petka, 10. februarja, do 19. ure.

Napoved zapor:
– Cesta Podpeč – Brezovica bo zaradi sanacije železniškega prehoda zaprta v Vnanjih Goricah 12. februarja, med 7. in 19. uro.

Več o delovnih zaporah v prometni napovedi.

Po boju z rakom umrla Elena Fanchini

Avtor tega prispevka je 24ur.com. Vabljeni k branju 24ur.com »

Pri vsega 37 letih je po dolgem boju z rakom umrla italijanska alpska smučarka Elena Fanchini, so sporočili z italijanske smučarske zveze Fisi.

Elena Fanchini.
Elena Fanchini.FOTO: AP

Kot so zapisali pri Fisiju, je Elena Fanchini umrla v svojem domu v Solatu v bližini Brescie. Podrobnosti o bolezni niso razkrili, se je pa Italijanka z njo borila od leta 2018.

Elena Fanchini, ki je imela v karieri veliko težav s poškodbami, predvsem kolen, je leta 2005 osvojila srebro na svetovnem prvenstvu v smuku, sicer pa je štirikrat, v smukih, stala na stopničkah za zmagovalke v svetovnem pokalu, dvakrat na najvišji – leta 2005 v Lake Louisu in leta 2015 v Cortini d’Ampezzo. Od aktivne kariere se je poslovila leta 2020.

Prejšnji mesec ji je rojakinja Sofia Goggia v Cortini posvetila zmago v smuku.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Umrla je najstarejša igralka na svetu, Branka Veselinović

Avtor tega prispevka je 24ur.com. Vabljeni k branju 24ur.com »

V Beogradu je v 104. letu starosti umrla srbska igralka Branka Veselinović. Ta je bila od 7. septembra 2022, po smrti ameriške igralke Marshe Hunt, najstarejša zvezdnica in še živeča igralka na svetu. V svoji osemdesetletni karieri je igrala v več kot 100 gledaliških predstavah in več kot 50 TV-serijah in filmih.

Branka Veselinović, rojena kot Branka Ćosić 16. septembra 1918 v Starem Bečeju v Avstro-Ogrski, je študirala igro v Narodnem gledališču v Beogradu in se izpopolnjevala v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu. Od leta 1940 je slovela z nastopi na odrih po Beogradu in igrala v prvi predstavi Jugoslovanskega dramskega gledališča leta 1948.

Branka Veselinović
Branka VeselinovićFOTO: Twitter

Govorila je več tujih jezikov, med njimi angleščino, ruščino, nemščino, francoščino, češčino, madžarščino in italijanščino. Veselinović je bil na mednarodnem prizorišču najbolj znan po vlogi glavne junakinje v predstavi Mati Korajža in njeni otroci ter v filmu The Twelve Chairs, kjer je leta 1970 ob boku Mela Brooksa nastopila v vlogi Natashe, v eni od najmanj 18 filmskih adaptacij ruskega romana Dvanajst stolov iz leta 1928 Ilfa in Petrova.

Zaigrala je tudi v filmih Tri sestre (1982), Russian Tzar (1993), v komični seriji Seljaci (2006) in srbski različici serije Urgenca, Urgentni centar (2014). Od nje so se na družbenih omrežjih poslovili mnogi iz sveta filma in gledališča, med njimi igralec Milan Marić, ki je na družbenem omrežju Twitter zapisal: “Rojena je bila v Avstro-Ogrski in umrla skoraj 105 let pozneje v Beogradu. Doživela in preživela je veliko vsega. Bila je humanitarka. Bila je najstarejša igralka na svetu. Vse to je bila.”

icon-food-cookie

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Leta 1948 se je poročila z umetnikom in prevajalcem Mlađom Veselinovićem, s katerim je ostala poročena vse do njegove smrti leta 2012. O njem je pogosto govorila vedno z naklonjenostjo. “Moja velika ljubezen. Bil je divji moški. Še vedno je v mojem srcu,” je leta 2021 povedala za srbski Blic.

Sodelovala je tudi s humanitarnimi organizacijami za otroke. Skupaj z možem sta ustanovila fundacijo Branke in Mlađe Veselinović, katere delo se posveča otrokom z motnjami v razvoju. Leta 1980 je bila izbrana za dosmrtno ambasadorko Unicefa.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Slovenija bo Turčiji namenila materialno pomoč v vrednosti 451.400 evrov

Avtor tega prispevka je 24ur.com. Vabljeni k branju 24ur.com »

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji sprejela odločitev, da se Turčiji zaradi posledic potresa prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, skladno z zaprosili, zagotovi tudi materialno pomoč. Njena skupna vrednost je 451.400 evrov.

Po potresu v Turčiji
Po potresu v TurčijiFOTO: AP

V okviru materialne pomoči bo Slovenija najprej zagotovila opremo za namestitev prizadetega prebivalstva: šotore za namestitev, pihalce toplega zraka ter odeje. Ocenjena vrednost prve pošiljke skupaj s prevozom je 275.400 evrov. Nadaljnjo materialno pomoč do skupne višine sredstev bo ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje izvedla na podlagi nadaljnjih zaprosil Republike Turčije ob upoštevanju razpoložljivih materialnih sredstev.

image

PREBERI ŠE

Slovenska enota civilne zaščite v Turčiji že operativna

Pravice porabe za nadomestitev sredstev v višini 421.400 evrov se bodo zagotovile iz sredstev proračunske rezerve, sredstva za prevoz v višini 30.000 evrov pa bo zagotovilo ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje.

Slovenija je 6. februarja v Turčijo prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite sicer že napotila člana EU enote za oceno stanja in koordinacijo. Dodatno je dan kasneje Turčiji zagotovila tudi reševalno pomoč v obliki enote 11 pripadnikov civilne zaščite s sedmimi reševalnimi psi.

Slovenska karitas prizadetim v potresih namenila prvih 10.000 evrov 

Za nujno pomoč prizadetim v potresu v Turčiji in Siriji je Slovenska karitas namenila prvih 10.000 evrov. Vsaka država bo prejela po 5000 evrov. A z zbiranjem sredstev še nadaljujejo, so še poudarili.

Podružnici Karitas v obeh prizadetih državah sta aktivirali kader in prostovoljce za pomoč. V prvih dveh dneh so pomagali predvsem s hrano, toplimi oblačili in odejami iz svojih zalog ter pri nameščanju ljudi v varna zavetišča v sodelovanju z lokalnimi oblastmi. Kot poudarjajo, ljudje na prizadetih območjih potrebujejo predvsem hrano, topla oblačila, odeje, vodo, zdravila, higienske pripomočke, svetilke in varno zatočišče.

Vsi, ki želijo pomagati preko Slovenske Karitas, lahko denar nakažejo na njen poseben račun:

Slovenske karitas

Kristanova ulica 1

1000 Ljubljana

TRR: SI56 0214 0001 5556 761

Namen: potres Turčija-Sirija

Sklic: SI00 626

Prek Slovenske karitas je mogoče pomagati tudi s sporočili SMS. V tem primeru se na številko 1919 pošlje sporočilo KARITAS5 ali KARITAS10. S prvim se daruje pet, z drugim pa 10 evrov.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Razstava brežiških likovnikov ob kulturnem prazniku

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Sreda, 08.02.2023    Rubrika: KULTURA Redakcija

Razstava DLB je na voljo za ogled v času delovnih ur PC Gasa.

Dan pred kulturnim praznikom so v Društvu likovnikov Brežice (DLB) odprli novo razstavo z naslovom Le čevlje sodi naj kopitar in na kateri se z deli predstavljajo tri članice DLB Kristina Bevc, Andreja Komočar in Alenka Venišnik.

Po navedbah predsednice društva Zlatke Vučinić razstava, ki je na ogled v PC Gasa oz. avli UE Brežice, ponuja na ogled dela članic grafične skupine DLB, ki so nastala pod mentorstvom likovne pedagoginje Alenke Venišnik, ki je razstavo tudi postavila. Slednja je njeno odprtje pospremila z besedami: »Živimo v času, ko nam umetnost dovoljuje vse ali skoraj vse. Predvsem pričakuje od avtorja vedno nove ideje, tehnike, likovne rešitve in aktualne zgodbe. Predvsem gre za nenehno raziskovanje tako z materiali, tehnikami in likovnimi prvinami, ki nam, glede na vsako najmanjšo spremembo, nudijo drugačen pogled. Pomemben je tudi odziv gledalca na likovno delo, njegovo likovno razumevanje in razumevanje vsebine. Pomembno je graditi in dopolnjevati svoj potencial, vedno raziskovati in nadgrajevati tisto, v kar verjamemo in smo suvereni v odnosu do drugih.«

dlb_razstava_le_cevlje_sodi_naj_kopitar (15)

Z leve: Kristina Bevc, Andreja Komočar, Zlatka Vučinić in Alenka Venišnik

Dodala je še, da se na razstavi predstavljajo tri članice DLB, ki so se od jeseni naprej ukvarjale z grafiko, jo nadgradile vsaka malo drugače in tako ustvarile vsaka svojo zgodbo. Vse tri so pri svojih delih izhajale iz linoreza. Odtise, ki so nastali v različnih barvah, je vsaka drugače nadgradila in jim dala svoj likovni pečat z risbo, kolažem, rekompozicijo, drugačnim formatom, monotipijo ali spreminjanjem kompozicije. Kot je Venišnik še navedla, je grafika zvrst slikarstva, ki nudi različne tehnike izdelave, znotraj le-teh pa neštete variante izražanja. »Ker je vsaka izbrala svoj pristop, svojo lastno likovno govorico, se pred nami odpirajo vedno novi pogledi in z njimi nove zgodbe. Pomeni, da smo obstoječi motiv razčlenile in ga ponovno sestavile v novo celoto, kompozicijo, torej smo eksperimentirale, raziskovale v barvnih kombinacijah, oblikah, kompoziciji, formatih, nenehno smo spreminjale obstoječi motiv, kar pomeni, da moramo pri ustvarjanju vedno narediti korak naprej, lahko tudi korak nazaj, samo na enem mestu ni dobro stati in biti zadovoljen sam s seboj,« je zaključila.

Vučinić je ob tej priložnosti dan pred kulturnim praznikom povedala še tole: »Kulturni dan, obletnica smrti dr. Franceta Prešerna, je dan in je praznik, ki ga nikakor ne bi smeli dati na hitro v košarico dobrin z drugimi dogodki. To je naš dan, vseh nas, ki ga je zaznamovala ne samo smrt človeka, ki nam je s svojimi verzi podaril svoje neiztrohnjeno srce, temveč tudi vsi njegovi predhodniki in vsi za njim, ki so utirali pot naši kulturi. S pojmom kultura mislimo v ožjem smislu na različne oblike umetniškega ustvarjanja, širše pa s kulturo razumemo vse človekove materialne in duhovne stvaritve, vrednote, moralno presojanje, pravila, umetnost, običaje, navade. Vse to in še več določa in oblikuje naše življenje, kako razmišljamo, presojamo, delujemo in bivamo. Vsi mi smo del kulture. Vsak s svojim zavedanjem in dejavnostjo prispeva svoj kamenček k zgradbi naše družbe. Kot društvo ljubiteljskih likovnikov poskušamo dodati naš prispevek tudi v umetniškem ustvarjanju. Naše delo nas veseli, gradi in povezuje. Stremimo za boljšim, lepšim, popolnejšim in izrazno močnejšim. Pri nas pa nas pri tem ne vodi nečimrnost, stremuštvo ali celo želja po slavi, temveč ljubezen do likovnega izražanja, strast, predanost, radovednost, ustvarjalnost, želja po raziskovanju in novem znanju. V vseh naših dnevih je košček našega jaza, v naših delih berete naše misli, pojmovanje sveta okoli nas, naša čustva, želje, strahove. Naše poslanstvo je likovno ustvarjanje, to so naši kamenčki, ki z ostalimi tvorijo celoto, našo družbo, kulturo. In vsak kamenček šteje.«

Za krajši plesni uvod sta pod mentorstvom Tjaše Oštir s hip hop točko poskrbeli članici PD Imani Larisa Putrih Šetinc in Julija Pavlič.

R. R.

#povezujemoposavje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Kulturna dediščina in turizem sta medsebojno prepletena svetova, kjer je redna in dobra komunikacija ključnega pomena za lokalni…

Avtor tega prispevka je Posavski muzej Brežice. Vabljeni k branju Posavski muzej Brežice »

Posavski muzej Brežice je dne na svoji Facebook strani objavil:

Kulturna dediščina in turizem sta medsebojno prepletena svetova, kjer je redna in dobra komunikacija ključnega pomena za lokalni razvoj. Namen posveta je pogovor o možnih načrtih sodelovanja lokalnih akterjev na področju kulturne dediščine in turizma v letu 2023.

Organizatorji: Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru in Gradovi Posavja: Posavski muzej Brežice, Kulturni dom Krško – enota Grad Rajhenburg, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Terme Čatež, Kozjanski park, KŠTM Sevnica, KTRC Radeče, Občina Bistrica ob Sotli.

Prijava in dodatne informacije:
andreja.matijevc@pmb.si, 07 466 0519, 051 627 415.

(Feed generated with FetchRSS)

Zamenjava identitete: Atsu še naprej pogrešan po potresu v Turčiji

Avtor tega prispevka je 24ur.com. Vabljeni k branju 24ur.com »

V tragedijah, kot je bil potres v Turčiji in Siriji, se vedno širijo informacije, ki se pozneje pokažejo kot nepravilne. Ena izmed njih je tudi torkova, da so izpod ruševin rešili ganskega nogometnega reprezentanta Christiana Atsuja. Iz njegovega kluba Hatayspora so sporočili, da so poskušali priti v stik z njim, a ga ni bilo v bolnišnici.

Potres v Turčiji in Siriji je terjal že več kot 11 tisoč življenj.
Potres v Turčiji in Siriji je terjal že več kot 11 tisoč življenj. FOTO: AP

“Včeraj smo dobili informacijo, da se po potresu zdravi v bolnišnici, a izkazalo se je, da to ni res. Christian Atsu in tudi naš športni direktor Taner Savut sta še naprej pogrešana,” je potrdil klubski zdravnik, njegovo sporočilo pa povzela francoska tiskovna agencija AFP.

“Prosim, ne poročajte nepreverjenih informacij. Ljudje imajo družine, razočaranje pa je po spoznanju resnice gromozansko. To močno boli,” pa je bil razočaran trener Hatayspora Volkan Demirel.

31-letni Atsu je evropskim ljubiteljem nogometa dobro znan. Med drugimi je bil član Porta, Chelseaja, za katerega sicer ni nikoli zaigral, Evertona, Bournemoutha, Malage in Newcastle. V Hatayasport je prestopil septembra lani, po tem, ko je zapustil savdijski Al-Raed. 

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Lenarčič: Zavračam navedbe, da bi sankcije EU vplivale na pomoč Siriji

Avtor tega prispevka je 24ur.com. Vabljeni k branju 24ur.com »

Za pomoč prek mehanizma EU za civilno zaščito je zaprosila tudi Sirija, ki so jo v začetku tedna skupaj s Turčijo prizadeli siloviti potresi, je sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Ta bo sicer v četrtek obiskal prizadeta območja v Turčiji, ki ji Unija prav tako pomaga, so kasneje navedli v Bruslju.

“Davi smo prejeli zahtevo sirske vlade za pomoč prek evropskega mehanizma za civilno zaščito. To zahtevo smo delili z državami in jih spodbujamo, da prispevajo materialno pomoč, za katero prosi Sirija,” je povedal Janez Lenarčič.

Pojasnil je, da sirske oblasti prosijo za pomoč pri aktivnostih lastnih reševalnih služb pri iskanju ljudi, ki so ujeti pod ruševinami, medicinsko opremo, zdravila, hrano in podobno.

“Zagotoviti je treba, da gre pomoč ljudem, ki jo potrebujejo. To bomo spremljali,” je poudaril.

Obenem je zavrnil očitke, da sankcije EU, ki jih je ta uvedla proti sirskim oblastem zaradi represije nad civilnim prebivalstvom, ovirajo dostavo humanitarne pomoči Siriji.

“Kategorično zavračam navedbe, da bi sankcije EU kakor koli vplivale na humanitarno pomoč. Te sankcije veljajo že od leta 2011 in so odgovor na nasilno represijo sirskega režima nad lastnim prebivalstvom, pri čemer je bilo uporabljeno tudi kemično orožje. Usmerjene so proti režimu in njegovim podpornikom ter določenim gospodarskim sektorjem, od katerih ima koristi režim,” je dejal evropski komisar iz Slovenije.

Kasneje je komisija sporočila, da je Siriji namenila tudi 3,5 milijona evrov nujne humanitarne pomoči. S to finančno pomočjo želi EU ljudem omogočiti dostop do zatočišč, vode, sanitarij in zdravstvene oskrbe ter podpreti reševalne operacije.

image

PREBERI ŠE

Rojena med potresom: deklica v stabilnem stanju, a izgubila starša, brate in sestre

Gre za dodatno financiranje partnerskih humanitarnih organizacij, prek katerih je EU že doslej pomagala Siriji pri soočanju s posledicami potresov. V tej državi je po zadnjih podatkih umrlo več kot 2600 ljudi.

Unija medtem še krepi podporo Turčiji, v kateri je tresenje tal zahtevalo več kot 8500 smrtnih žrtev. Prek evropskega mehanizma za civilno zaščito je doslej 20 članic EU in tri sodelujoče države ponudilo 36 reševalnih in zdravstvenih ekip, v katerih je okoli 1500 reševalcev in zdravstvenih delavcev ter okoli 100 reševalnih psov.

EU je poleg tega v Turčijo poslala ekipo za koordinacijo aktivnosti na terenu, v kateri sodeluje tudi en slovenski strokovnjak. V Turčijo pa je ponoči prispela še slovenska enota civilne zaščite za iskanje in reševanje.

image

PREBERI ŠE

Ekskluzivno javljanje iz Turčije: Iskanje preživelih se nadaljuje

Lenarčič je povedal, da je Unija danes od Turčije prejela dodatno zahtevo, in sicer za pomoč pri pripravi zatočišč za ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo. Gre za šotore, primerne za zimo, odeje in ogrevanje. Slovenija, Nemčija in Litva so že podale ponudbe, so popoldne sporočili z Evropske komisije.

Podpora unije Turčiji vključuje še tri milijone evrov nujne humanitarne pomoči, ki je namenjena okrepitvi soočanja s posledicami potresov v državi.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Uničevanje slovenske kulture s podporo ministrice Aste Vrečko

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Uničevanje slovenske kulture s podporo ministrice Aste Vrečko | Nova24TV

Foto: STA

Ministrica za kulturo naj bi pritiskala na Upravni odbor Prešernovega sklada, da bi na sinočnji proslavi Svetlani Makarovič vročili Prešernovo nagrado, ki jo je leta 2000 zavrnila. Poslanec Andrej Hoivik je na ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z domnevnimi pritiski na predsednika in člane Upravnega odbora Prešernovega sklada.

Svetlana Makarovič je sinoči v spremstvu Jaše Jenulla in Borisa A. Novaka nepovabljena prišla na oder ob koncu Prešernove proslave. Ni sicer prišla po vseh štirih, kot je napovedala, da se utegne zgoditi, je pa zrecitirala eno svojih pesmi. Zanimivo je, da je RTV po koncu odjavne špice zaradi izsiljenega nastopa Makarovičeve podaljšala predvajanje. Del Upravnega odbora Prešernovega sklada je ob njenem nastopu na odru protestno zapustil prireditev. Predsednik Upravnega odbora Jožef Muhovič je v izjavi za medije dejal, da je šlo za recitacijo na lastno pobudo, ki je sam ni doživel kot nekaj dobrodošlega, ga pa sama recitacija pesmi ni motila.

Ko se je Makarovičeva letos premislila, da bi pa morda vendarle imela nagrado, ki jo je pred 22 leti zavrnila  – menda zato, ker jo je istočasno prejel tudi “far” Marko Ivan Rupnik, ki je po besedah pesnice do nagrade prišel z dvigalom – je ministrica za kulturo Asta Vrečko hitro skočila in prek družbenih omrežij potrdila, da se Makarovičevi Prešernova nagrada lahko izroči. “Na Ministrstvu za kulturo smo v Arhivu Slovenije preverili in ugotovili, da umetnica Svetlana Makarovič nagrade ni prevzela, tako da se ji jo v skladu z zakonom lahko izroči,” je sporočil na Twitterju. Ministrica je istočasno tudi izrazila željo, da bi nagrado Rupnik vrnil sam od sebe, zakon namreč odvzema ne omogoča. Kakor koli, s (ponovno) podelitvijo nagrade Makarovičevi se niso strinjali vsi, predsednica države Nataša Pirc Musar je tako zapisala, da vročitev zavrnjene nagrade na Prešernovi proslavi ne bi bila primerna, ker Makarovičeve pač ni med letošnjimi nagrajenci.

Na vprašanje o dogovoru za način vrnitve Prešernove nagrade Svetlani Makarovič je Muhovič za STA pojasnil, da je mogoče to razrešiti na dva različna načina. Za razrešitev vprašanja vračanja zavrnjenih nagrad na univerzalni ravni za vse morebitne primere je treba spremeniti zakon o Prešernovi nagradi, druga možnost pa je lex specialis, ki bi bil sprejet samo za en primer, samo za eno osebo. Za katero od teh možnosti se bo upravni odbor z zakonodajalcem dogovoril, pa sam v tem trenutku še ni mogel povedati. Kot je še spomnil, v 68-letnem podeljevanju Prešernovih nagrad noben dosedanji upravni odbor Prešernovega sklada ni bil soočen s take vrste nalogo. V izjavi za STA je izrazil obžalovanje, da so v tej situaciji nekateri mislili, da je mogoče zadevo prekmalu in preveč površno definitivno rešiti. Tudi v tem konkretnem primeru velja, da je kratek čas slab zakonodajalec. Na vprašanje, ali se je soočal s pritiski, da popusti in Svetlani Makarovič podeli nagrado, je v izjavi za medije dejal, da neposrednih pritiskov ni bilo, posrednih pritiskov medijev in prek družbenih medijev pa je bilo veliko.

Slavnostni govornik, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič (Foto: STA)

“Živimo v demokratični državi, tudi Prešernov odbor ima različna mnenja, tudi tako je prav in tako mora biti, konec koncev so odgovorni za najpomembnejše nagrade na področju kulture, morajo izbirati med resno raznovrstnim in izvrstnim kulturnoumetniškim delovanjem umetnikov in umetnic, tako da se mi zdi to povsem normalno,” je ob dejstvu, da je proslavo zapustil del Upravnega odbora Prešernovega sklada, komentirala ministrica za kulturo. “Scenarij, s katerim so izigrali odločitev Odbora Prešernove nagrade, da na podelitvi ne bodo dovolili eskapad Svetlane Pasmater Makarović, je zrasel na zelniku ministrice Aste Vrečko in njene Levice. Tisti na javni hiši RTV, ki jih je “jebeno več”, pa so to še medijsko pokrili,” je odmevalo po družabnih omrežjih, Požareport pa je zapisal, da je zasluga pokončnosti članov upravnega odbora Prešernovega sklada, ki se niso uklonili političnim in spremljajočim medijskim pritiskom, da ta neverjetni teror Svetlane Makarovič in Aste Vrečko na koncu vendarle ni uspel.

“Kljub temu je ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica) pod mizo počela praktično vse, kar je bilo mogoče, da bi Makarovičeva nagrado – torej protizakonito – dobila, to početje ministrice pa razkriva tudi uradna pisna dokumentacija ključnih akterjev razvpitega dogajanja. Povedano drugače, Svetlana Makarovič in Asta Vrečko sta ves čas delovali z roko v roki, verjetno zato, ker sta ideološko in politično povezani. Toda omenjena dokumentacija dosedanjega dogajanja okoli Makarovičeve in letošnjih Prešernovih nagrad razkriva tudi očitno dvojno moralo aktualne ministrice za kulturo,” je poročal Požareport. Kako nizke in agresivne pritiske so dejansko prestajali, po njihovih navedbah pove dejstvo, da je Matej Šurc, zunanjepolitični novinar Radia Slovenija, na kulturni sceni sicer znan kot “potrčko” Svetlane Makarovič, večkrat pisal upravnemu odboru Prešernovega sklada, se predstavljal kot pooblaščenec Makarovičeve, zahteval nagrado in uvrstitev Makarovičeve v elitni finalni del programa prireditve, ter zahteval od Muhoviča, naj o tem glasujejo na upravnem odboru. Poleg tega je želel tudi poimenski seznam tistih članov upravnega odbora, ki bi glasovali proti – bo ministrica poskušala zamenjati upravni odbor Prešernovega sklada?

Osrednja državna slovesnost na predvečer kulturnega praznika s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada (Foto: STA)

“Spoštovana ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, v medijih je moč brati, da v neformalnih pogovorih delate vse, kar je v vaši moči, da bi Svetlani Makarovič izročili Prešernovo nagrado – ki jo je sicer zavrnila pred 23 leti – na nocojšnji proslavi, ki je namenjena letošnjim nagrajencem Prešernovega sklada. Zato na vas naslavljam pobudo, da v primeru resničnosti navedb medijev nemudoma prenehate s političnimi in drugimi pritiski na neodvisnost predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada in člane odbora,”  je poslanec Andrej Hoivik na ministrico za kulturo Asto Vrečko včeraj naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z domnevnimi pritiski na predsednika in člane Upravnega odbora Prešernovega sklada. Da bi se ministrica na očitajoče navedbe o pritiskih kakor koli odzvala, zaenkrat ni opaziti. Je pa za STA povedala, da zakon o Prešernovi nagradi ne predvideva odstavitve upravnega odbora, prav tako niso predvidene nobene sankcije za kakršne koli odločitve upravnega odbora. Tudi v tem primeru bi namreč morali spremeniti zakon o Prešernovi nagradi. Ministrica je sicer že pred časom pripomnila, da bi bilo treba zakon nujno spremeniti.

Sara Bertoncelj

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Najbolj lokalna radijska postaja na svetu!