Arhivi Kategorije: Posavski Obzornik

Razstava brežiških likovnikov ob kulturnem prazniku

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Sreda, 08.02.2023    Rubrika: KULTURA Redakcija

Razstava DLB je na voljo za ogled v času delovnih ur PC Gasa.

Dan pred kulturnim praznikom so v Društvu likovnikov Brežice (DLB) odprli novo razstavo z naslovom Le čevlje sodi naj kopitar in na kateri se z deli predstavljajo tri članice DLB Kristina Bevc, Andreja Komočar in Alenka Venišnik.

Po navedbah predsednice društva Zlatke Vučinić razstava, ki je na ogled v PC Gasa oz. avli UE Brežice, ponuja na ogled dela članic grafične skupine DLB, ki so nastala pod mentorstvom likovne pedagoginje Alenke Venišnik, ki je razstavo tudi postavila. Slednja je njeno odprtje pospremila z besedami: »Živimo v času, ko nam umetnost dovoljuje vse ali skoraj vse. Predvsem pričakuje od avtorja vedno nove ideje, tehnike, likovne rešitve in aktualne zgodbe. Predvsem gre za nenehno raziskovanje tako z materiali, tehnikami in likovnimi prvinami, ki nam, glede na vsako najmanjšo spremembo, nudijo drugačen pogled. Pomemben je tudi odziv gledalca na likovno delo, njegovo likovno razumevanje in razumevanje vsebine. Pomembno je graditi in dopolnjevati svoj potencial, vedno raziskovati in nadgrajevati tisto, v kar verjamemo in smo suvereni v odnosu do drugih.«

dlb_razstava_le_cevlje_sodi_naj_kopitar (15)

Z leve: Kristina Bevc, Andreja Komočar, Zlatka Vučinić in Alenka Venišnik

Dodala je še, da se na razstavi predstavljajo tri članice DLB, ki so se od jeseni naprej ukvarjale z grafiko, jo nadgradile vsaka malo drugače in tako ustvarile vsaka svojo zgodbo. Vse tri so pri svojih delih izhajale iz linoreza. Odtise, ki so nastali v različnih barvah, je vsaka drugače nadgradila in jim dala svoj likovni pečat z risbo, kolažem, rekompozicijo, drugačnim formatom, monotipijo ali spreminjanjem kompozicije. Kot je Venišnik še navedla, je grafika zvrst slikarstva, ki nudi različne tehnike izdelave, znotraj le-teh pa neštete variante izražanja. »Ker je vsaka izbrala svoj pristop, svojo lastno likovno govorico, se pred nami odpirajo vedno novi pogledi in z njimi nove zgodbe. Pomeni, da smo obstoječi motiv razčlenile in ga ponovno sestavile v novo celoto, kompozicijo, torej smo eksperimentirale, raziskovale v barvnih kombinacijah, oblikah, kompoziciji, formatih, nenehno smo spreminjale obstoječi motiv, kar pomeni, da moramo pri ustvarjanju vedno narediti korak naprej, lahko tudi korak nazaj, samo na enem mestu ni dobro stati in biti zadovoljen sam s seboj,« je zaključila.

Vučinić je ob tej priložnosti dan pred kulturnim praznikom povedala še tole: »Kulturni dan, obletnica smrti dr. Franceta Prešerna, je dan in je praznik, ki ga nikakor ne bi smeli dati na hitro v košarico dobrin z drugimi dogodki. To je naš dan, vseh nas, ki ga je zaznamovala ne samo smrt človeka, ki nam je s svojimi verzi podaril svoje neiztrohnjeno srce, temveč tudi vsi njegovi predhodniki in vsi za njim, ki so utirali pot naši kulturi. S pojmom kultura mislimo v ožjem smislu na različne oblike umetniškega ustvarjanja, širše pa s kulturo razumemo vse človekove materialne in duhovne stvaritve, vrednote, moralno presojanje, pravila, umetnost, običaje, navade. Vse to in še več določa in oblikuje naše življenje, kako razmišljamo, presojamo, delujemo in bivamo. Vsi mi smo del kulture. Vsak s svojim zavedanjem in dejavnostjo prispeva svoj kamenček k zgradbi naše družbe. Kot društvo ljubiteljskih likovnikov poskušamo dodati naš prispevek tudi v umetniškem ustvarjanju. Naše delo nas veseli, gradi in povezuje. Stremimo za boljšim, lepšim, popolnejšim in izrazno močnejšim. Pri nas pa nas pri tem ne vodi nečimrnost, stremuštvo ali celo želja po slavi, temveč ljubezen do likovnega izražanja, strast, predanost, radovednost, ustvarjalnost, želja po raziskovanju in novem znanju. V vseh naših dnevih je košček našega jaza, v naših delih berete naše misli, pojmovanje sveta okoli nas, naša čustva, želje, strahove. Naše poslanstvo je likovno ustvarjanje, to so naši kamenčki, ki z ostalimi tvorijo celoto, našo družbo, kulturo. In vsak kamenček šteje.«

Za krajši plesni uvod sta pod mentorstvom Tjaše Oštir s hip hop točko poskrbeli članici PD Imani Larisa Putrih Šetinc in Julija Pavlič.

R. R.

#povezujemoposavje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

​Kostanjeviška prireditev v znamenju uprizoritve Povodnega moža

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Sreda, 08.02.2023    Rubrika: KULTURA Redakcija

Zbrani na osrednji kostanjeviški prireditvi ob kulturnem prazniku

V prireditvenem prostoru OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki je v torek, na predvečer kulturnega praznika, po natančno treh letih spet potekala občinska prireditev v počastitev omenjenega dne.

Številne zbrane je pozdravila povezovalka programa, učiteljica Tanja Beber, nato pa jih je kot gostiteljica nagovorila ravnateljica kostanjeviške šole Melita Skušek. Poudarila je, da šola nosi naziva kulturna šola in šola odličnosti na področju likovnega ustvarjanja ter spodbuja učence h kreativnosti, iskanju navdiha in razvijanju njihovih talentov in spretnosti. »Šola ni samo izobraževalna institucija, šola je tudi prostor, kjer se oblikujejo prve vrednote učencev, kjer se izgrajujejo prvi medsebojni odnosi in kjer se gradi narodna identiteta,« je poudarila.

DSC_8558

Slavnostna govornica Tjaša Pureber

Med drugimi je spomnila na domačega pesnika Jožeta Cvelbarja, ki si s Prešernom deli rojstni dan, slikarja Jožeta Gorjupa, po katerem šola nosi ime, in Jožeta Plečnika, ki je Kostanjevici dal pečat s svojimi načrti. »Ponosni smo, da smo kulturna šola in šola kulture – ker vemo, da ima umetnost moč in ne pozna meja. … Lepota umetnosti je namreč neumrljiva, večna, še zlasti, če jo spustimo v globino svoje duše.«

Občinstvo je nagovoril tudi župan Robert Zagorc. »Kostanjevica na Krki je bila od nekdaj sinonim za kulturo in z njo povezanim dogajanjem, od Galerije Božidar Jakac, Lamutovega likovnega salona, Osnovne šole Jožeta Gorjupa, Forma vive, bivšega kulturnega doma do nove dvorane La Vie. Številni umetniki in kulturni delavci so izšli iz naše majhne zelene dežele v objemu Gorjancev, zato se nam, glede na videno, za prihodnost kulture v Kostanjevici na Krki ni bati,« je povedal.

DSC_8626

Učenci in učenke so uprizorili dramatizacijo Povodnega moža.

Slavnostna gostja prireditve je bila v. d. direktorice Direktorata za razvoj kulturnih politik na Ministrstvu za kulturo Tjaša Pureber. Izrazila je veselje, da je bila povabljena v Kostanjevico na Krki, »ki je odličen primer, kako se kultura in umetnost ne gojita samo v centrih moči, ampak tudi in predvsem v lokalni skupnosti«, saj se lahko pohvalijo s celim nizom ustvarjalcev in ustvarjalk, ki bogatijo naše odre, galerije, filme in glasbena prizorišča. »Prepričana sem, da boste še naprej živeli v izjemno ustvarjalnem okolju, ne nazadnje tudi zaradi te osnovne šole, ki je odličen primer kulturno-umetnostne vzgoje, kjer lahko naši najmlajši vsak dan dobivajo stik z umetnostjo in kulturno ter rastejo v ljudi, ki ju cenijo tudi v odraslem življenju,« je še dodala.

DSC_8636

Uprizorili Povodnega moža

V nadaljevanju so oder zavzeli učenci in učenke kostanjeviške šole, ki so pod režisersko taktirko Metke Povše uprizorili predstavo »Urška bo vedno Urška«, ki temelji na dramatizaciji Prešernovega moža, ki jo je napisala Breda Pugelj, Povše pa nekoliko dopolnila oz. ‘modernizirala’. Nastopali so: Zarja – Vita Jakše, Simon Hribar, Livia Zara Hauptman, Jakob Pavlovič, Tinkara Požgaj, Ula Bratkovič, Ema Petrič, Klemen Goričar Sevšek, Kristina Žulič, David Baznik, Gaja Lavrenčič, Ana Baznik, Zara Štokar, Lara Kozole, Zoja Kržičnik, Primož Črtalič, Kolja Bor Milovanović, Leon Jordan, Luka Škofljanec, Lojzi Hosta, Rok Levojević, Adam Jordan, Val Štokar, Patricija Kušljan, Svit Gorenc in Tit Ploj, pela sta še Sebasttjan Kvartuh in Manca Baznik, na harfo pa je zaigrala Neli Milek. S predstavo so poželi bučen aplavz občinstva, ki ga je za konec nagovoril še predsednik občinske Komisija za občinska priznanja, prireditve ter sodelovanje z občinami Jakob Gašpir, se zahvalil nastopajočim in njihovim mentorjem ter povabil na druženje in ogled razstave, ki so jo pripravili učenke in učenci šole.

P. P.

#povezujemoposavje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Grafit: Kdor ni z nami, je za nami

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Torek, 07.02.2023    Rubrika: KULTURA Redakcija

Prvi predsednik MSK Jure Logar

Kdo se skriva za kratico MSK, ki je v soboto zvečer v Kulturnem domu Krmelj sproščeno in duhovito, skozi dobro naštudirano improvizacijo na odru obeležila 25 let delovanja? Ustvarjalne moči sta združili gledališka skupina Ceglis in skupina Liquf.

MKS je kratica za Mladinsko sekcijo Krmelj, ki je bila ustanovljena leta 1997 in je povezovala generacijo mladih ustvarjalk in ustvarjalcev na področju kulture in športa ter skrbela za druženja vseh generacij. Njihovi projekti so bili zasnovani drzno in ambiciozno, saj so z njimi želeli doseči širšo prepoznavnost – in uspelo jim je.

KNAP’N’FEST

25 let MSK (77)

Labodji ples je bila prva gledališka predstava skupine Ceglis.

Najbolj odmeven dogodek je bil Knap’n’fest – tridnevni poletni festival, ki se je odvijal v Športnem parku Krmelj. V dnevnem času so se odvijale športne aktivnosti na igrišču za mali nogomet, košarko, tenis in odbojko na mivki, v večernem so potekali koncerti z znanimi skupinami, kot so Orleki, Samuel Lucas, Kingstoni, Carpe diem, Zabranjeno pušenje, Zablujena generacija, Zaklonišče prepeva, Mambo kings in še mnogi drugi. Knap’n fest je postal eden izmed najbolj prepoznavnih prireditev v slovenskem prostoru in privabil lepo število mladih, ki so imeli tudi možnost kampiranja. Žal je dobro zasnovan športno-glasbeni festival trajal le slabo desetletje.

GLEDALIŠKA SKUPINA CEGLIS

Pomemben del MSK je bila tudi gledališka skupina Ceglis, ki je na domače odrske deske postavila marsikatero predstavo in z njimi odšla tudi na številna gostovanja. Ustanovitelja skupine sta bila Damjan Kolovrat iz Krmelja in Grega Močivnik, ki sta ostala v gledaliških vodah. Damjan je del igralske zasedbe Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, Grega Močivnik je dejaven v Kulturno umetniškem društvu Ljud.

SKUPINA LIQUF

25 let MSK (95)

Skupina Liquf je skozi glasbo uspešno promovirala domači Krmelj.

Glasbena skupina Liquf, ki je bila ustanovljena v Krmelju leta 2006, je v svojem dobrem desetletju delovanja izvedla številne samostojne koncerte in nastopila na najpomembnejših slovenskih rock glasbenih dogodkih. Po skromnih začetkih in preigravanju priredb slovenskih in tujih uspešnic so fantje začeli tudi z ustvarjanjem lastne avtorske glasbe in leta 2011 izdali prvenec Začetek konca. »Prva glasilka« zasedbe Liquf je bil Franci Bastardi, ki se v letošnjem letu podaja na raziskovanje Amerike.

25 let MSK (101)

Avtor grafita: Kdor ni z nami, je za nami, ki se je po ustanovitvi MSK pojavil na steni trgovine v Krmelju, je neznan.

Spomine na pretekli čas so nekdanji člani in članica MSK zbranim v krmeljskem domu kulture predstavili na izviren in duhovit način. V program so vtkali recitacije manj znanih Kajuhovih pesmi, ker letos praznujemo Kajuhovo leto, se skozi igrane duhovite prizore spomnili časov, ko so bili 25 let mlajši, kar je v svojem govoru strnil tudi prvi predsednik MSK Jure Logar

Za nekdanje članice in člane MSK je Krmelj še vedno zibelka najlepših najboljših zgodb, kar so skušali pokazati tudi v igrivi plesni kompoziciji labodjega plesa, s katerim so se prvič kot najstniki predstavili na domačem odru.

Večer se je zaključil s koncertom skupine Liquf in druženjem v prostorih nekdanje rudarske kolonije.

S. R.

#povezujemoposavje

 

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

​Rdeči križ in Karitas Slovenije zbirata pomoč prizadetim v rušilnih potresih v Turčiji in Siriji

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Torek, 07.02.2023    Rubrika: NOVICE Sporočilo

Jugovzhodni del Turčije in sever Sirije je v noči na 6. februar stresel potres z magnitudo kar 7,8 po Richterjevi lestvici, po več popotresnih sunkih pa je področje danes dopoldan streslo še enkrat, tokrat z magnitudo 7,7. Število smrtnih žrtev narašča iz minute v minuto, številni prebivalci so pokopani pod ruševinami, prisoten pa je strah nadaljnjih sunkov.

Prvi potresni sunek (magnituda 7,8) se je zgodil nekaj po 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času blizu mesta Gaziantep ob turško-sirski meji, nekaj ur kasneje je sledil nov sunek (magnituda 7,7) v jugovzhodni pokrajini Kahramanmaras. V Turčiji so doslej prešteli že skoraj 1.000 žrtev in nekaj več kot 5.000 ranjenih, prizadetih pa je deset turških mest, potres pa so čutili tudi v turški prestolnici, 460 kilometrov oddaljeni od epicentra. Slabo vreme močno otežuje delo reševalcev, saj v Gaziantepu močno sneži, v pokrajini Kahramanmaras pa dežuje, poleg tega so oblasti zaskrbljene zaradi morebitnega popokanja številnih jezov, kar bi lahko povzročilo še katastrofalne poplave. Po poročanju iz Sirije so tam medtem našteli že več kot 500 smrtnih žrtev, več kot 1.000 ljudi je ranjenih – v bolnišnicah primanjkuje prostora, veliko je tudi pomanjkanje krvi.

Foto 5.

 
Potresno izrazito dejavno področje potrebuje našo in vašo pomoč!
 
Klicu na pomoč turškega in sirijskega društva Rdečega polmeseca se bomo pri Rdečem križu Slovenije odzvali tudi v sklopu programa Neighbours Help First (regionalna pobuda jugovzhodne Evrope in Balkana, v sklopu katere si države medsebojno pomagamo pri odzivanju, pomoči in okrevanju v primeru izrednih dogodkov), s pozivom na pomoč pa se obračamo tudi na prebivalstvo Slovenije, ki se je že tolikokrat doslej imenitno izkazalo v primeru tovrstnih nesreč in katastrof. Zbrana denarna sredstva bomo obema združenjema Rdečega polmeseca nakazali za izvajanje humanitarne pomoči prizadetemu prebivalstvu in obnovi uničenih oz. porušenih prebivališč. 

Svoj humanitarni prispevek lahko nakažete na TRR račun Rdečega križa Slovenije, in sicer:
 
Namen: »Potres Turčija in Sirija«
TRR Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana
SI56 0310 0111 1122 296
SWIFT: SKBASI2X
Koda namena: CHAR
Sklic: SI00-96891
 
Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2 lahko prispevate tudi s poslanim SMS sporočilom na 1919 z besedo SKUPAJ (1 evro) ali SKUPAJ5 (5 evrov).
 

Hvala vsem, ki pomagate in izražate solidarnost prizadetemu prebivalstvu Turčije in Sirije.  

Vir: Rdeči križ Slovenije

Slovenska karitas zbira sredstva za pomoč ob potresu v Turčiji in Siriji 

CT-Image-1.

Slovenska karitas odpira račun za pomoč prizadetim ob potresu, ki je danes ponoči in v nadaljevanju s popotresnimi sunki prizadel jugovzhodni del Turčije in severni del sosednje Sirije. Uničene so številne zgradbe in infrastruktura. Mnogi so ostali brez vsega. Kljub temu, da je bila temperatura zraka v številnih pokrajinah v regiji pod ničlo, so državljani začeli čakati ob ognjih, ki so jih kurili, in v svojih vozilih. Razmere so zelo težke.

Vsa zbrana sredstva bodo posredovana Karitas v Turčiji in Siriji glede na največje potrebe. Sodelavci obeh Karitas se na terenu že pripravljajo na odziv in prosijo za solidarnost. Vsak dar bo dobrodošel pri pomoči in odpravljanju posledic potresa za že tako zelo ranljive prebivalce, še posebej v Siriji, ki nosi posledice vojne in je že nekaj časa pozabljena kriza. Naprej bo pomoč namenjena oskrbi s hrano, vodo, higienskimi potrebščinami, začasnimi zatočišči in psihosocialno pomočjo, kasneje pa za obnovo domov in normalizacijo življenja najbolj ranljivih družin.
 
Pomoč Slovenije bo izraz solidarnosti, sočutja in podpore prizadetim v Turčiji in Siriji. Poleg materialne škode, potres povzroča tudi strah in negotovost za mnoge prebivalce na  prizadetem območju.

Svoj dar lahko posredujete s SMS sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919 in darovali boste 5 oziroma 10 EUR ali z nakazilom na:
 
Slovenska karitas
Kristanova ulica 1
1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Namen: POTRES TURČIJA-SIRIJA
Sklic: 00 626

Iskrena hvala za vsak dar!

Vir: Karitas Slovenije

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

​Rdeči križ Slovenije poziva za pomoč prizadetim v rušilnih potresih v Turčiji in Siriji

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Torek, 07.02.2023    Rubrika: NOVICE Sporočilo

Jugovzhodni del Turčije in sever Sirije je v noči na 6. februar stresel potres z magnitudo kar 7,8 po Richterjevi lestvici, po več popotresnih sunkih pa je področje danes dopoldan streslo še enkrat, tokrat z magnitudo 7,7. Število smrtnih žrtev narašča iz minute v minuto in je že preseglo številko 1.500, številni prebivalci so pokopani pod ruševinami, prisoten pa je strah nadaljnjih sunkov.

Prvi potresni sunek (magnituda 7,8) se je zgodil nekaj po 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času blizu mesta Gaziantep ob turško-sirski meji, nekaj ur kasneje je sledil nov sunek (magnituda 7,7) v jugovzhodni pokrajini Kahramanmaras. V Turčiji so doslej prešteli že skoraj 1.000 žrtev in nekaj več kot 5.000 ranjenih, prizadetih pa je deset turških mest, potres pa so čutili tudi v turški prestolnici, 460 kilometrov oddaljeni od epicentra. Slabo vreme močno otežuje delo reševalcev, saj v Gaziantepu močno sneži, v pokrajini Kahramanmaras pa dežuje, poleg tega so oblasti zaskrbljene zaradi morebitnega popokanja številnih jezov, kar bi lahko povzročilo še katastrofalne poplave. Po poročanju iz Sirije so tam medtem našteli že več kot 500 smrtnih žrtev, več kot 1.000 ljudi je ranjenih – v bolnišnicah primanjkuje prostora, veliko je tudi pomanjkanje krvi.   

 
Potresno izrazito dejavno področje potrebuje našo in vašo pomoč!
 
Klicu na pomoč turškega in sirijskega društva Rdečega polmeseca se bomo pri Rdečem križu Slovenije odzvali tudi v sklopu programa Neighbours Help First (regionalna pobuda jugovzhodne Evrope in Balkana, v sklopu katere si države medsebojno pomagamo pri odzivanju, pomoči in okrevanju v primeru izrednih dogodkov), s pozivom na pomoč pa se obračamo tudi na prebivalstvo Slovenije, ki se je že tolikokrat doslej imenitno izkazalo v primeru tovrstnih nesreč in katastrof. Zbrana denarna sredstva bomo obema združenjema Rdečega polmeseca nakazali za izvajanje humanitarne pomoči prizadetemu prebivalstvu in obnovi uničenih oz. porušenih prebivališč. 
 

Svoj humanitarni prispevek lahko nakažete na TRR račun Rdečega križa Slovenije, in sicer:
 
Namen: »Potres Turčija in Sirija«
TRR Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana
SI56 0310 0111 1122 296
SWIFT: SKBASI2X
Koda namena: CHAR
Sklic: SI00-96891
 
Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2 lahko prispevate tudi s poslanim SMS sporočilom na 1919 z besedo SKUPAJ (1 evro) ali SKUPAJ5 (5 evrov).
 

Hvala vsem, ki pomagate in izražate solidarnost prizadetemu prebivalstvu Turčije in Sirije.  

Vir: Rdeči križ Slovenije

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

​Zimska pravljica najmlajših plesalcev PD Imani

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Torek, 07.02.2023    Rubrika: PANORAMA Sporočilo

Po dolgih treh letih premora so v sredo, 25. 1. 2023, v Brežicah zopet na svojem dogodku zaplesali najmlajši plesalci PD Imani. V Domu kulture Brežice so se na produkciji plesnih pripravnic z naslovom »ZIMSKA PRAVLJICA« občinstvu predstavile kar štiri plesne skupine plesalcev, starih od štiri do pet let.

V koreografijah učiteljice Larise Brinovec so zaplesale skupine: Plesna pripravnica 1 iz Vrtca Mavrica Brežice in Plesna pripravnica 2 iz Vrtca Mavrica Brežice ter Plesna pripravnica izven vrtca. Pod koreografskim vodstvom Karmen Lavrinšek je zaplesala skupina plesalcev Plesne pripravnice iz Vrtca Najdihojca Dobova.

Zimska produkcija Plesnih pripravnic, 25.1.2023-224

Na odru so se zavrteli še plesalci skupin: Sodobni ples 1, Sodobni ples 4+5, Balet otroci 1 in Hip hop otroci začetna v koreografijah Karmen Lavrinšek, Sanje Spirić, Sare Levičar in Laure Jelen. V čudoviti scenski postavitvi prave zime je na odru zaplesalo kar 80 plesalcev. Nastope skupin so s pravljično zgodbo povezovale mlade plesalke baleta: Mia Curhalek, Iza Gajšek, Lina Vinko in Zala Vogrinec Vokalič. Lepi plesni pravljici se je z aplavzom poklonilo veliko število gledalcev, saj so do zadnjega kotička napolnili dvorano doma. 

Vir: PD Imani
 

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece so obeležili kulturni praznik

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

​Dan pred kulturnim praznikom smo tudi na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece pripravili krajšo kulturno prireditev, kjer ni manjkalo petja, plesa, igre, igranja na inštrumente … 

Po himni, ki jo je zapel otroški pevski zbor pod taktirko Dejana Jerončiča, so se predstavili naši najmlajši pevci (prepevalnica), kasneje še enkrat pevski zbor, zaplesali sta Alina Ogorevc in Lana Žibert, Ana Jagrič nas je očarala z igranjem na citre, Alina Ogorevc je na duhovit način predstavila pesem Kultura ni frizura, lutkovni krožek (mentorici Tanja Culetto in Sanja Štefanič) je uprizoril igrico o tem, kako se je treba pogovarjati, če hočemo rešiti težave, devetošolci pa so nas nasmejali s sodobno Urško, ki ima raje fante na motorju (Andrej Rozman Roza – Urška).

t1

Na koncu je gospa ravnateljica Nuška Ogorevc pohvalila vse nastopajoče za res srčen nastop, nam zaželela, vsaj delček kulture vse dni v letu, predvsem pa naj lepo preživimo jutrišnji, šole prost dan.

Niko Skrivalnik in Ožbej Matijevc, novinarski krožek OŠ Maksa Pleteršnika Pišece

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Teden posebej ugodnih kreditov v krški poslovalnici Addiko banke

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Torek, 07.02.2023    Rubrika: Ne spreglejte Sporočilo

V poslovalnici Addiko banke Krško v tednu med 13. in 17. februarjem pripravljajo ekskluzivno ponudbo gotovinskih kreditov. Strankam, ki se bodo odločile za prenos poslovanja na Addiko banko, bodo ponudili znižano obrestno mero 6,49 %, s čimer lahko do želenih sredstev pridejo hitro, enostavno in še ugodneje.

Življenjskih situacij, v katerih potrebujemo finančno spodbudo ali oporo, je ogromno. Od večjih nakupov, plačila šolanja, obdarovanj, pa do premostitev finančno zahtevnih obdobij. Tega se dobro zavedajo v Addiko banki, kjer so poznani kot specialist za hitre in enostavne gotovinske kredite. Svojo pozicijo na tem področju dodatno krepijo s posebno ponudbo v krški poslovalnici, ki jo najdete v nakupovalnem središču Supernova Qlandia Krško.
 
V ponudbi poslovalnice Krško ob prenosu poslovanja med 13. in 17. februarjem strankam nudijo nižjo fiksno obrestno mero v višini 6,49 %. Krediti do višine 40.000 evrov z ročnostjo do 7 let bodo tako še ugodnejši – prav tako pa brez zapletenih postopkov odobritve in odvečne papirologije, ki sta zaščitna znaka Addiko banke. Ponudba velja za vse, nove in obstoječe stranke.
 
»Verjamemo, da bomo s posebno ponudbo kreditov marsikomu pomagali premostiti načrtovane izdatke. Pri tem ne sprašujemo, ali gre za  nakup zaloge kurilnega olja, popravilo avta ali valentinovo razvajanje. Ko ljudje potrebujejo kredit – pa naj gre za naše stranke ali stranke drugih bank – jim želimo stvari olajšati s ponudbo hitrih, zanesljivih in učinkovitih bančnih storitev,« je povedal Boštjan Tič, vodja poslovnega centra za poslovanje s prebivalstvom v poslovalnici Krško.
 
Informativni izračun kredita ob prenosu poslovanja; Znesek kredita: 10.000 EUR; Doba odplačevanja: 48 mesecev; Obrok: 148,45 EUR; Fiksna OM: 6,49 % EOM: 8,76 %; Stroški odobritve: 200 EUR; Stroški ocene rizika: 250,00 EUR; Skupaj za plačilo: 13.125,19 EUR; Izračun na dan: 18. 1. 2023.
 
KONTAKT ZA MEDIJE: Petra Kalan, petra.kalan@addiko.com, Tel: 041 783 338
 
O Addiko banki
 
Addiko banka je specialist za hitre in enostavne gotovinske kredite za prebivalstvo in financiranje malih in srednje velikih podjetij.  Ključ svojega uspeha gradi na ustvarjanju vrednosti za stranke in se osredotoča na tisto, kar je strankam res pomembno – hitre, preproste, zanesljive in učinkovite bančne storitve za vsak dan.

Vir: Epoha.si

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

​Kajuh za vse generacije in vse letne čase

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Torek, 07.02.2023    Rubrika: KULTURA Bralci pišejo

Zbrane na dogodku je pozdravil predsednik sveta KS Senovo David Vižintin.

V počastitev slovenskega kulturnega praznika, praznika krajevne skupnosti Senovo ter Kajuhovega leta je na Reštanju v prostorih “Mašinhausa”, nekdanje strojnice premogovnika Senovo, v ponedeljek, 6. februarja, potekal literarni večer z naslovom Kajuh za vse generacije in vse letne čase. Ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha so ga zasnovali številni senovski kulturni ustvarjalci.

Nedaleč od strojnice je XIV. divizija v noči z 9. na 10. februar 1944 napadla nemško postojanko in uničila naprave v premogovniku in prav temu dogodku je posvečen krajevni praznik na Senovem. Literarni večer, posvečen Karlu Destovniku Kajuhu, ki je vodil kulturniško skupino XIV. divizije, je potekal v soorganizaciji Krajevne skupnosti Senovo, Valvasorjeve knjižnice Krško ter članic in članov Bralnega krožka DU Senovo.

DSCF7174

Brali so Kajuhova dela.

Po uvodnih pozdravih predsednika sveta KS Senovo Davida Vižintina, direktorice Valvasorjeve knjižnice Krško Urške Lobnikar Paunović in vodje bralnega krožka Bože Ojsteršek so ustvarjalci z izborom Kajuhovih besedil orisali čas, v katerem je pesnik živel, ustvarjal in deloval, ter predstavili njegovo kratko, a ustvarjalno življenje.

DSCF7308

Dogodek je potekal v prostorih t. i. Mašinhausa, nekdanje strojnice premogovnika Senovo.

S Kajuhovimi deli so se predstavili: Zara Djordjević, Zala Kozole, Domen Jeler, Alenka Poznič, Urška Šoštar, Radica Knez – kot naključni bralci in recitatorji: Matej Ulčnik, Zvonko Marinič, Samo Omerzu, Dimitrij Marinič, Jaka Pavlič, Grega Šoštar Pribožič, Ožbej Behin in Branko Margon. Bralci DU Senovo:  Karmen Perme, Meri Krušič, Milka Butkovič, Sonja Gabrič, Tatjana Umek, Loti Ašič, Tončka Gabrič in Fanika Požun so predstavili odlomke iz Senovske kronike NOB,  s poudarkom na dogajanju na Reštanju, in se dotaknili Kajuhove pesniške veličine.

Obiskovalci so si ogledali še film o Kajuhovem življenju. Karel Destovnik Kajuh je avgusta 1943 odšel v partizane na Dolenjsko in v Posavje. Postal je vodja kulturniške skupine XIV. divizije, ki je pripravila številne mitinge na osvobojenem ozemlju Dolenjske. V partizanih ni veliko ustvarjal, med drugim pa je napisal Pesem štirinajste divizije. V začetku januarja 1944 je bila XIV. divizija poslana iz Suhe krajine na Štajersko. Člani kulturniške skupine XIV. divizije so se 22. februarja nastanili na Žlebnikovi domačiji v Zavodnju. Hišo je napadla večja skupina nemških vojakov ter orožnikov in v napadu je pod streli slovenskega orožnika Franceta Černeta padel tudi Karel Destovnik Kajuh, star je bil komaj 22 let. Julija 1953 je bil, kot edini slovenski kulturnik, razglašen za narodnega heroja.

B. Colarič
 
 

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

»Brežice so bile že od nekdaj močan kulturni center in to tradicijo je treba ohraniti«

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Torek, 07.02.2023    Rubrika: KULTURA Redakcija

Slavnostni govornik mag. Matej Filipčič je odraščal v Brežicah.

Zveza kulturnih društev (ZKD) Brežice je tradicionalno dva dneva pred slovenskim kulturnim praznikom na osrednji občinski slovesnosti v Domu kulture Brežice podelila priznanja in odličja letošnjim nagrajencem, zaslužnim posameznikom in skupinam s področja ljubiteljske kulture, ki delujejo na območju občine Brežice. Najvišje, častno priznanje ZKD Brežice, sta si prislužila Bernardka Ravnikar in Vladimir Podgoršek. Slavnostni govornik je bil arhitekt in režiser ter brežiški rojak mag. Matej Filipčič.

DSC_8849

Prejemnika častnega priznanja ZKD Brežice Vlado Podgoršek in Bernardka Ravnikar

Letošnja prejemnika častnega priznanja ZKD Brežice sta Bernardka Ravnikar …

Predsednik ZKD Brežice Jože Denžič je častno priznanje podelil Bernardki Ravnikar (predlagatelj: KUD Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice) in Vladimirju (Vladu) Podgoršku (KD Drugi oder). Ravnikar je vse od leta 1980, ko se je kot profesorica slovenskega jezika zaposlila na Gimnaziji Brežice, do upokojitve leta 2021 nadvse zavzeto in uspešno delovala tudi v KUD Franjo Stiplovšek. S svojim delovanjem je zaznamovala in vzgajala mlade iz celotnega Posavja, saj je svoj pogled in razumevanje kulture uspešno prenašala na številne generacije in jim kulturo znala približati tako, da jo še danes cenijo in dojemajo njeno bistvo. Z dijaki se je kot mentorica več let zapored udeležila območnih srečanj literarnih ustvarjalcev Če beseda bi doma ostala …, v sodelovanju z literarno sekcijo društva je vsako leto dala svoj doprinos k Pleteršnikovim dnevom v Pišecah, bila je tudi mojstrica lutkovnih predstav, s katerimi so njeni dijaki nastopali po okoliških vrtcih, pod njenim mentorstvom so dijaki pripravljali odlične literarne nastope v okviru šole, predano je pripravljala mnoge priložnostne kulturne nastope ter oblikovala mnoge občinske prireditve in proslave, z njeno filmsko skupino dijakov so prepričali tudi mednarodno žirijo, k ustvarjanju kratkih filmov, kot npr. Plešaste pevke, ki je nastal na brežiškem krožišču in ponazarja aktualne probleme sodobne družbe, se je zatekala tudi med poukom, njena neprecenljiva angažiranost v KUD Franjo Stiplovšek se izkazuje s tem, da so v zadnjih desetletjih iz društva izšli tudi nekateri znani igralci, režiserji, pisci (Žiga Divjak, Stank Hrastelj, Nik Škrlec, Bernarda Žarn, Klemen Slakonja itd.). S svojim občutkom za jezik, dediščino in človeške vrednote, poznavanjem literature, ljubeznijo do knjige je od začetka svojega delovanja plemenitila kulturno dogajanje na šoli. Največja odlika njenega delovanja je bila ljudskost, leta je bila (so)ustvarjalka in režiserka množičnih gimnazijskih predstav Brežiške akademije gimnazijcev (BAG), kot so npr. Čas moj, Ženskam čast in oblast, Visoka pesem, Plešasta pevka, Na mostu sama sam, Briljantina itd. Z nekaterimi predstavami je gostovala po drugih posavskih občinah in se udeleževala različnih festivalov (Festival Vizije, Festival sodobnih umetnosti mladih). Ves čas svojega delovanja je bila močno vpeta v lokalno okolje, požrtvovalno je sodelovala z vsemi kulturnimi ustanovami, šolami, društvi, župnijo, mladinskim centrom idr. Njeno 40-letno delo na Gimnaziji Brežice in v KUD Franjo Stiplovšek je bilo izjemno bogato, obsežno in raznoliko, predvsem pa je pustilo neizbrisen pečat med mladimi odraščajočimi intelektualci, ki so tudi z njeno pomočjo začeli svet dojemati drugače.

DSC_8844

Letošnji kulturni nagrajenci (na podelitvi je manjkal Gregor Balja) z županom, predsednikom ZKD Brežice in slavnostnim govornikom

… in Vladimir (Vlado) Podgoršek

Kultura je bila v vseh šestih desetletjih Podgorškovega kulturniškega udejstvovanja dejansko eden najbolj bistvenih delov njegovega bistva in delovanja. Na novomeškem učiteljišču se je vpisal v gledališki krožek, kjer je prvič nazorno spoznaval, kako igrati in režirati, kako voditi lutko ali maskirati s priročnimi sredstvi. Zelo hitro se je spoprijel tudi z glavno vlogo v komediji Hiša v Montevideu. Kmalu je skupaj s sošolci ustanovil tudi folklorno skupino in s harmoniko hitro usvojil melodiko belokranjskih plesov, ob vsem navedenem pa ni manjkal tudi glasbeni del – s sošolci in njihovim zabavnim ansamblom je ob sobotah skrbel za zabave s plesom, kjer je igral na harmoniko ali klavir, poprijel pa je tudi za tolkala. Njegovo kulturniško delovanje se je nadaljevalo po maturi, ko je iz Ljubljane prejel vabilo za avdicijo pri Učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič, bil je uspešen in že svoje prve počitnice je preživel na vajah na Hvaru. Takoj po povratku iz JLA ga je čakalo prvo pravo delovno mesto na OŠ Kapele, kjer je za mlade organiziral plesni tečaj in sobotne plesne večere, hkrati pa se lotil gledališke režije in ob tem tudi naslovnih vlog. Ves čas je še vedno obiskoval pevske vaje učiteljskega zbora, na katerih so se resno pripravljali na vsakoletne turneje po Evropi ter pri tem sodelovali s priznanimi strokovnjaki, kot sta Rado Simoniti in Radovan Gobec. Z učiteljevanjem je od 1961 naslednji dve leti nadaljeval na OŠ Artiče, kjer je poleg razredništva, poučevanja slovenščine in srbohrvaščine vodil še pevski zbor ter poprijel tudi za delo na kulturnem področju in takrat režiral tri gledališke predstave.

DSC_8635

Filipčičev slavnostni nagovor so navzoči pospremili z gromkim aplavzom in odobravanjem.

Med drugim je bil tudi eden od ustanoviteljev takratnega artiškega moškega pevskega zbora. Kmalu zatem je bil imenovan za direktorja Zavoda za kulturo, ki je poleg radia, kjer je bil urednik, združeval Občinsko matično knjižnico, Delavsko univerzo in kar pet kinematografov. Ob nastopu televizije je večina kinematografov prenehala delovati, obdržal se je le brežiški. Ta enota se je z novimi aparaturami uveljavila v širšem prostoru, zato so bile Brežice več let zapored središče jugoslovanskih distributerjev (Avala in Morava film, Triglav film …), ki so tu po en teden tudi reklamirali in predstavljali filmske novosti. V vsem tem času je sodeloval tudi pri organizaciji velikih srečanj in revij gledaliških in pevskih skupin. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja ga je okupiralo ljubiteljsko gledališče. Prelomnico predstavlja leta 1968, ko so v Brežicah s somišljeniki ustanovili Amaterski oder. S predstavo Plinska luč, ki jo je režiral in v kateri je igral glavno vlogo, so se uvrstili na Srečanje dramskih skupin Slovenije v Brežicah, ki ga je kot direktor Zavoda za kulturo tudi organiziral. V tistem času se je zelo aktivno udejstvoval tudi pri organizaciji zelo zahtevnih gledaliških srečanj in tekmovanj ter izobraževanj, bil pa je tudi član uradne žirije za izbor najboljših slovenskih dramskih skupin. V okviru delovanja Amaterskega odra Brežice je v letih od 1968 do 1986 režiral več predstav in kar šestkrat so se uvrstili na zaključna republiška srečanja, med 12 najboljših v Sloveniji. Kar zadeva kulturno področje, je tudi po upokojitvi leta 2000 z veseljem sodeloval pri oživitvi gledališkega amaterizma v Brežicah, saj so leta 2012 na pobudo JSKD OI Brežice ustanovili KD Drugi oder, v katerem je vseskozi aktiven, samostojno pa je pripravil pogovorni večer s sinom Sašom, uspešnim režiserjem. Je tudi član Društva za oživitev mesta Brežice.

DSC_8614

Povezovala je dramska igralka Sara Dirnbek, ki prihaja iz Pišec.

Podeljene so bile tudi še druge nagrade ZKD Brežice. Zlato odličje so za svoje jubileje v lanskem letu prejeli: Folklorna skupina Duplo Pišece (predlagatelj: KD Orlica Pišece, nagrado prevzela predsednica FS Duplo Ivica Sotelšek), Lovski pevski zbor Globoko (KD Globoko, zanj predsednik LPZ Franc Kene) in KD Mešani pevski zbor Viva Brežice (zanj predsednica Ana Špiler). Prejemnice srebrnega odličja so: Kristina Bevc (Društvo likovnikov Brežice), Mihaela Slovenc (Vokalna skupina Iris KD Kapele) in dr. Ivanka Počkar (Društvo za oživitev mesta Brežice). Bronasto odličje je prejel Fredi Povh (KUD Slavček Velika Dolina). Priznanje pa so dobili: Gregor Balja (KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi), Judita Volčanšek (KD MePZ Viva Brežice) in Tjaša Oštir (Plesno društvo Imani Brežice).

Podgoršek se je v imenu vseh letošnjih kulturnih nagrajencev zahvalil predlagateljem, komisiji in najbližjim, ki so po njegovem dojemali prostovoljno, ljubiteljsko delo in se tudi marsičemu odrekali. Osebno pa se je zahvalil »vsem svojim kulturnim prijateljskim sopotnikom, ki so bogatili tudi moje življenje«.

DSC_8729

Trobilni kvintet Contrast

Denžič: V duhu zavedanja pomena kulture je treba preživeti ne samo kulturni dan, ampak vsak dan

Denžič je pred podelitvijo še omenil, da je komisija pri ZKD Brežice, ki so jo sestavljali člani UO ter zunanji člani Milena Jesenko, Franc Kene in Dragutin Križanić, sprejela sklep o prejemnikih priznanj in odličij za leto 2022. Do zaključka razpisnega roka, 13. 1. 2023, je bilo prejetih 18 predlogov, po sklepu komisije je prejemnikov 12. Ob tem je poudaril, da se mora pomena kulture in njenega ohranjanja zavedati vsak posameznik ter v tem duhu preživeti ne samo kulturni dan, ampak vsak dan. »Kultura ni nič drugega kot skupek vsega lepega in plemenitega, kar so ustvarjali že naši predniki in kar danes ustvarja na tisoče članov v kulturnih društvih, profesionalnih sestavih ter vsak posameznik, ki dobro misli,« je dejal Denžič ter vsem prejemnikom čestital in jim zaželel še veliko lepih trenutkov pri ustvarjanju in življenju z ljubiteljsko kulturo, »ob kulturnem dnevu pa želim, da bi ta dan resnično preživeli v duhu kulture, predvsem pa kulturno«.

Filipčič: Kultura je življenje samo in se celostno zrcali v posameznikovem bistvu

Slavnostni govornik, arhitekt in vsestranski gledališki umetnik, ki je odraščal v Brežicah, mag. Matej Filipčič se je v slavnostnem nagovoru najprej spomnil, da je minilo 35 let, odkar je nazadnje stal na odru brežiškega kulturnega doma. »Okolje, v katerem je kultura vrednota, oblikuje mladega človeka, ga naredi občutljivejšega in tolerantnejšega za druge, drugačne poglede in različne izkušnje posameznikov, ki so posledica individualnih zgodb. Sam sem imel srečo, da sem odraščal v Brežicah, ki so bile takrat v Posavju pomembno in vodilno večkulturno središče. Spoznaval sem lahko bogato kulturo širše regije, ki nas je takrat povezovala. Veliko časa sem preživel v Posavskem muzeju, ki je bil prostor umetniških razstav in koncertov ter je nudil tudi vpogled v umetniško ustvarjalnost izven naših meja. Tako je postavljal in ustvarjal nenapisane standarde mladim lokalnim kulturnim ustvarjalcem. Danes stojim pred vami kot nekdo, ki je tudi zaradi spodbudnega in kulturnega okolja, v katerem je odraščal, svoje profesionalno življenje lahko posvetil kulturi in umetnosti,« je poudaril Filipčič. Dodal je, da se kultura pogosto zreducira na enostavne elemente prepoznavnih umetniških praks, kot so gledališče, glasba ali likovna umetnost. V oskrbi duha ali človekove duše pa po njegovih besedah kultura pomeni še mnogo več. Neločljivo je povezana s širšim poimenovanjem, kot so kultura bivanja, kultura zdravega življenja, kultura medsebojne komunikacije in dialoga, kultura odnosa do narave in do podnebja, kultura do snovne in nesnovne dediščine itd. »Kultura tako ni eksponat ali stranski produkt življenja, ki si ga hodimo ogledovat v za to posebej zgrajene kulturne ustanove. Je življenje samo in se celostno zrcali v posameznikovem bistvu. Prav tako ni nekaj, kar se nas kot posameznika ne tiče, kajti vsi mi soustvarjamo kulturno pokrajino družbe, v kateri živimo. Kulturi ne moremo in ne smemo ubežati. Edini prostor bega je prostor nekulture. Vsak arhitekturni zmazek, pozabljen in zanemarjen spomenik, vržena plastenka in smet, nepotreben pedenj rodovitne zemlje, ki ga žrtvujemo kapitalu, ignoranca in nespoštovanje do dela predhodnih generacij in še in še. Vse je podvrženo naši odgovornosti do kulturne krajine, kjer živimo. Večja kot je naša moč, večja je naša odgovornost.«

»Govoriti o kulturnikih kot o parazitih družbe je nesprejemljivo in primitivno«

Filipčič je še poudaril, da bomo preživeli le tako, če bomo novo virtualno realnost in nove načine medsebojnih komunikacij, ki izprašujejo našo kulturo dialoga, podnebne spremembe pa pod vprašaj postavljajo naš površni odnos do narave in prostora, kultivirali, »kar pa je možno le, če kultiviramo sebe«. Izrazil je željo, da bi se Brežice v bodoče še bolj zavedale pomena le-tega in ambiciozno presegle obstoječe dojemanje vpliva kulture na življenje občanov, pri čemer je po njegovem vse odvisno od vizije, ki jo ima občina za to področje. »Brežice si ob vseh vlaganjih zagotovo zaslužijo tudi večje vlaganje v kulturno infrastrukturo. Sodobnega mesta brez sodobnega kulturnega doma oz. uprizoritvenega odra, ki ustreza današnjim zahtevam kulturne produkcije, preprosto ni. Brežice so bile že od nekdaj močan kulturni center in to tradicijo je treba ohraniti. Od tod namreč prihaja izjemno veliko ustvarjalcev na področju kulture, ki so se uveljavili tudi v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru,« je izpostavil in še navedel, da kulturniki »nismo eksotična bitja, ki le sanjarimo in zažiramo svet, še manj zažiramo druge. Kot nekdo, ki se profesionalno s kulturo ukvarja že vse življenje, ne sprejemam njenega zaničevanja ali zasmehovanja. Govoriti o kulturnikih kot o parazitih družbe je nesprejemljivo in primitivno ter kaže na posameznikovo miselno zatohlost in omejenost. Kultura je trdo delo, napor in garanje, odpovedovanje, požrtvovalnost, preseganje samega sebe in neizmerna moč volje. Vsega tega se ne da kupiti, zato se tega tudi ne da materialno ovrednotiti ali primerjati.« Ob koncu je vsem ob kulturnem prazniku zaželel, da s pomočjo kulture spoznavajo same sebe, svoje potenciale in omejitve, »da bi jih presegli in tako dosegli del lepote, ki jo to življenje ponuja. Kultura nam ta svet in to edino življenje dela znosnejše, nas same pa znosnejše v odnosu do drugih, ponuja nam možnost, da na svoji življenjski poti vsakdo išče odgovore na skrita vprašanja, ki se mu porajajo v temnih nočeh. Ravno ta pot samoizpraševanja skozi kulturo nas vodi do umetnosti, nas dela empatične, družbeno odgovorne in plemenite ljudi, vredne čudeža, ki ga imenujemo življenje.« Filipčič si je s tem nagovorom prislužil gromek aplavz in odobravanje občinstva.

V pozdravnem nagovoru pa je župan Ivan Molan med drugim izpostavil pomen razvoja kulture v občini, in to že od vrtca dalje, kar nekaj osnovnih šol v občini se ponaša z nazivom Kulturna šola, svojo vlogo imajo tudi glasbena šola in kulturna društva, ki delujejo na prostovoljni osnovi. Dodal je, da bo občina tudi v tem letu s finančnimi sredstvi poskrbela za njihovo nemoteno delovanje. »Glavni pogon kulture v občini ste vi, prostovoljci, ki se vam je treba zahvaliti za vaše delo, vaš prispevek v kraju,« je povedal ter zahvalo izrekel tudi vsem dobitnikom priznanj in odličij.

V programu sta sodelovala dramska igralka Sara Dirnbek, ki je v vezni besedi prebirala besedila in verze iz del dr. Jožeta Toporišiča, Maksa Pleteršnika in Avgusta Pirjevca ter poezije Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Franceta Prešerna in Cirila Zlobca, ter Trobilni kvintet Contrast.

R. R.

#povezujemoposavje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.