Občina Vransko je na slavnostni prireditvi podelila naziv častnega občana Ivanu Borštnerju, enemu ključnih akterjev slovenske pomladi in osamosvojitvenih procesov. Priznanje je prejel za izjemen prispevek k demokratizaciji Slovenije ter pogumno vlogo v času, ko je jugoslovanski režim skušal zatreti nastajajoče demokratično gibanje.
Borštnerju je ob prejemu priznanja čestital tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je zapisal: “Čestitke, dragi Ivan Borštner. Si zasluženo častni občan Vranskega, a tudi častni državljan Slovenije, katere samostojnost ter državnost si soustvarjal in branil.”
Ivan Borštner je eden od treh še živečih članov četverice JBTZ, ki jo poleg njega sestavljajo še Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl. Konec osemdesetih let je Borštner služboval v Jugoslovanski ljudski armadi na področju kriptiranja in varnosti, zaposlen pa je bil na sedežu devete armade v Ljubljani, poroča Demokracija. Kot zaveden Slovenec je vse bolj kritično opazoval politične razmere v Jugoslaviji in delovanje vojaškega aparata.
V začetku leta 1988 je prišel v stik z dokumentom, ki je nakazoval možnost vojaškega posredovanja proti demonstrantom. Kopijo dokumenta je nato dostavil uredništvu Mladine. To dejanje je postalo ena ključnih prelomnic slovenske pomladi. Jugoslovanska tajna policija UDBA je sicer kmalu odkrila kopijo dokumenta, vendar je njeno odkritje nekaj časa prikrivala vojaškemu vrhu, dokler ni bila sprejeta politična odločitev za obračun z nastajajočo opozicijo.
31. maja 1988 so bili ločeno aretirani Borštner in Janša, kasneje pa še Tasič, medtem ko se je Zavrl branil s prostosti. Vojaško sodišče je četverico 27. julija istega leta obsodilo na zaporne kazni. Proces JBTZ je sprožil množične proteste in postal eden ključnih trenutkov v procesu demokratizacije ter nastanka samostojne Slovenije.
Slavnostni večer obogatili nastopi kulturnikov
Slavnostni večer so zaznamovali tudi kulturni nastopi. Zbrane sta navdušila mednarodno priznana pevka Manca Izmajlova ter Pihalni orkester Prebold pod vodstvom mag. Marka Repnika. Poseben pečat dogodku je dodal igralec in pesnik Tone Kuntner, ki je z interpretacijo Cankarjevega besedila počastil novega častnega občana. Izbira ni bila naključna. Prav Borštner je namreč med znamenitim procesom na Roški cesti izrekel besede Ivana Cankarja:“Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo…”, ki so postale eden simbolnih trenutkov slovenske pomladi. Preko videopovezave je zbrane nagovoril tudi prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.
V ozadju burne reakcije ministrice za kulturo Aste Vrečko (Levica) na omembo afere Fotopub se skriva tudi razlog za to. Eden od njih je očitno njeno nedavno srečanje z osrednjim akterjem te afere – Dušanom Smodejem. Kot kažejo nedavne objave na družbenih omrežjih, se je Vrečkova z njim srečala v eni od beneških restavracij med obiskom beneškega bienala.
Po informacijah Info360 je Dušan Smodej – ki se po izbruhu afere zadržuje predvsem v Benetkah – “pričakal” ministrico v restavraciji. Vrečkova je v svoji objavi na Facebooku priznala srečanje, a poudarila, da je prostor “nemudoma zapustila”.
Preberite tudi: Golobove lažne predstave pred volitvami: Prevara na 2. tiru
Dogodek je sprožil val ironije in vprašanj na X, med drugim dejstvo, da se je njen ministrski mandat “začel in končal” z afero Fotopub. Mnogi so ob tem izpostavili zanimivo “naključje”, tudi ekonomist Matej Lahovnik, ki je zapisal: “Kakšna je verjetnost, da se v restavraciji v Benetkah slučajno srečata ministrica Asta Vrečko in razvpiti Dušan Smodej iz afere Fotopub?!”
Foto: zajem zaslona FB
Afera Fotopub je izbruhnila avgusta 2022 z anonimnimi pričevanji o domnevnih spolnih zlorabah, manipulacijah, omogočanju uživanja prepovedanih drog in finančnih nepravilnostih v okolici umetniškega društva Fotopub ter Dušana Smodeja. Proti njemu je bila vložena obtožnica, a mu je še vedno ni uspelo vročiti, saj se zadržuje v tujini.
Ministrica Vrečko je bila takrat tarča kritik zaradi skupne fotografije s Smodejem iz intervjuja za portal Kulturnik (julij 2022). Takrat je dejala, da Smodej na intervju ni bil napovedan in da ga je prvič srečala takrat. Ne glede na vse, ob tem bode v oči ministričina nezmožnost obsoditi karkoli se je tam domnevno dogajalo. Asta Vrečko namreč od izbruha afere ni dala nobene jasne, neposredne javne izjave, v kateri bi izrecno obsodila konkretna domnevna dejanja, opisana v aferi Fotopub, ali osebno Dušana Smodeja.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko, Nejc Krevs in Dušan Smodej. (Foto: Twitter)
Kritiki (med njimi društvo Nova smer in drugi) ji očitajo, da se je omejila na splošne izjave o “ničelni toleranci do spolnega nasilja” in sistemskih ukrepih v kulturi, brez konkretne obsodbe dogajanja v Fotopubu. Namesto tega se je osredotočila na zanikanje osebnih povezav in v nekaterih primerih tudi na tožbe proti medijem (npr. proti Demokraciji), ki so jo povezovali z afero.
“Dušan Smodej, slovenski Epstein, ki ga policija neuspešno išče že mesece, se zabava na beneškem festivalu. Tam je bila tudi Asta Vrečko. V posmeh vsem žrtvam Fotopuba in prikazu nesposobnosti naših organov pregona, da kriminal prvorazrednih procesirajo,” je zapisal na X nekdanji notranji minister Aleš Hojs.
Dušana Smodeja obtožnica, ki mu je bila vročena šele po treh letih, bremeni kaznivih dejanj spolnega nasilja, omogočanja uživanja prepovedanih mamil in povzročitve telesnih poškodb.Tožilstvo je sicer obtožnico zoper Smodeja na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo na začetku lanskega leta, a mu dalj časa ni bila vročena, saj je bil, sodeč po objavah na družbenih omrežjih, v tujini – kjer je še zdaj. 12. maja je namreč na Instagramu objavil fotografijo z morja.
Foto: Instagram
V ločenem obtožnem predlogu, ki je bil vložen na Okrajno sodišče v Ljubljani, je sicer Smodejevo ime povezano še z dvema kaznivima dejanjema goljufije.
Vodja svobodnjakov Golob je v zadnjih dneh volilne kampanje skušal ustvariti vtis uspešnega mandata. Obiskal je prenovljene sobe oddelka za nefrologijo v UKC Ljubljana, peljal se je z vlakom po 2. tiru in mediji so razglasili njegovo odprtje. Spodaj predstavljamo dokument, ki bolj ali manj dokazuje, da je Golobova samopromocijska vožnja po nedokončanem 2. tiru kršila zakonodajo. V obeh primerih je torej šlo za Potemkinovo vas.
Z drugimi besedami – za lažno predstavo. Bajko za naivne volivce. Kmalu po njegovem obisku UKC Ljubljana so iz prenovljenih sob izginile bolniške postelje, prav tako televizorji. Sobe so se po poročanju 24ur vrnile na Diagnostično-terapevtski servis. Televizorje pa so bojda umaknili, da jih ne bi kdo ukradel. Vodstvo UKC Ljubljana televizijski ekipi ni pustilo, da ponovno posname domnevno prenovljene sobe. Iste sob, ki pa so jih lahko posneli ob slovesnem odprtju, na katerem je bil za potrebe politične kampanje prisoten odhajajoči premier.
Sedaj pa k najnovejšemu primeru. V našem elektronskem nabiralniku se je znašel dokument, v katerem Inšpektorat za infrastrukturo odstopa domnevno obravnavo kršitve predpisov o železniškem prometu Inšpekciji nadzora varnosti in zdravja pri delu ter Gradbeni in geodetski inšpekciji.
In za obravnavo katere kršitve gre? Obravnavo nepooblaščene vožnje po 2. tiru Divača–Koper brez tehničnega in uporabnega dovoljenja. Ta nepooblaščena vožnja je potekala 11. 3. 2026. Na dan, ko so se po progi slavnostno vozila premier Robert Golob in ministrica Alenka Bratušek. Gre seveda ravno za to vožnjo, čeprav dokument potnikov ne omeni eksplicitno.
Golob se je takrat posnel in posnetek objavil na družbenem omrežju Facebook. Zraven je pripisal: “Drugi tir je realnost. Prva vožnja po progi Divača – Koper.” A drugi tir očitno še ni bil realnost. Kot tak je bil predstavljen zaradi politično-propagandnih želja predsednika vlade.
Kaj pravijo inšpektorji?
Iz dokumenta inšpekcije izhaja naslednje: “Prijavitelj v pobudi opozarja na domnevne kršitve predpisov, in sicer, da objekt še ni bil tehnično prevzet, da zanj ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje ter da se na progi izvajajo meritve, obremenilni preizkusi in testne vožnje, pri čemer naj bi proga formalno še vedno predstavljala gradbišče.”
Iz nadaljevanja dokumenta izhaja, da Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo ni stvarno pristojen za obravnavo tovrstne problematike, saj se ta nanaša na pristojnost Gradbene in geodetske inšpekcije ter Inšpekcije za delo.
Tako je videti celoten dokument:
Vmes pa lahko na vladni spletni strani preberemo, da se je predsednik vlade udeležil slovesnosti ob končanju gradbenih del na 2. tiru. Bili so dovolj previdni, da niso pisali o slavnostnem odprtju 2. tira. A tudi dikcija na vladni strani zelo verjetno ni bila ustrezna, saj je bil 2. tir formalno še vedno gradbišče.
Vir: Gov.si
Uslužni mediji pa so zgodbo seveda predstavili kot slovesno odprtje. Upajoč, da jo bodo tako razumeli tudi potencialni volivci. Tako je dogodek predstavil Reporter:
Vir: Reporter
Tudi sicer se zdi hvalisanje z 2. tirom precej deplasirano, saj časovni okvir projekta drastično presega čas vlade Roberta Goloba.
Kaj pravi 2TDK?
Že iz zgornjega dokumenta izhaja, da je investitor (2TDK) potrdil, da za objekt v času izvajanja “preizkusnih voženj” še ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje ter da so se preizkusne vožnje izvajale kot del gradbenega procesa oziroma preizkusov.
Kar praktično pomeni, da so bili Golob, Bratuškova in Petrič nekakšni preizkusni potniki? Daleč od odprtja proge, kot se je to subverzivno predstavljalo.
Na 2TDK smo naslovili dodatna vprašanja. Odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Ta konec tedna bosta Slovenijo zaznamovala dva dogodka, ki na prvi pogled nagovarjata različni temi, v svojem bistvu pa odpirata isto vprašanje – ali bo Slovenija izbrala kulturo življenja ali kulturo smrti. V soboto zvečer bo na Trgu republike v Ljubljani potekala spominska slovesnost “Ker smo ljudje”, posvečena žrtvam povojnih pobojev in vsem, ki še vedno nimajo urejenega groba ali mesta v javnem spominu. Dan pozneje pa bo v Kopru tretji Pohod za življenje, namenjen podpori nerojenim otrokom in kulturi življenja.
“V osnovi gre za v obeh primerih za odnos do življenja. S tem da gre za razliko – ene so pobili v zreli dobi iz znanih razlogov, drugim pa se ustavi življenje takorekoč na samem začetku. Mi se moramo kot nacija odločiti ali bomo živeli s kulturo smrti po kateri bomo izginili, že v tem stoletju, ali pa bomo delali za kulturo življenja”, je o tem spregovoril Lojze Peterle.
Osrednji poudarek slovesnosti na Trgu republike bo vprašanje dostojnega pokopa posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč. Po ocenah raziskovalcev je bilo v Sloveniji evidentiranih več kot 750 takšnih lokacij, del ostankov pa je bil doslej le delno raziskan ali ekshumiran. Organizatorji slovesnosti opozarjajo, da številni ljudje, ki so bili po drugi svetovni vojni zunajsodno pobiti, še vedno nimajo urejenega groba, kar v javnosti ohranja občutljivo vprašanje pravice do pokopa in spomina.
V soboto, 16. maja, bodo minila tri leta od ukinitve narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja s strani vlade Roberta Goloba, ki ga je vlada Janeza Janše določila za 17. maj. Kljub ukinitvi bo tudi letos na predvečer tega dne na Trgu republike potekala spominska slovesnost “Ker smo ljudje”. Dve minuti pred začetkom programa, ob 20.58, bodo po vsej Sloveniji zadoneli cerkveni zvonovi v spomin na zunajsodno pobite, nepokopane, zamolčane in prezrte žrtve komunistične revolucije. Organizatorji napovedujejo večer slovenskih pesmi, molitve, branja imen žrtev in polaganja cvetja ter sveč.
Lojze Peterle dogodek vidi predvsem kot dejanje pietete in civilizacijskega dostojanstva. “Glavna razsežnost te slovesnosti je pietetni poklon spominu na žrtve revolucije. Bil sem večkrat prisoten in mislim, da je to nekaj najbolj kulturnega, kar se v Sloveniji dogaja, z mislijo tudi na ljudi z druge strani,” je dejal. Po njegovih besedah narod brez spomina ne more živeti: “Nobena nacija ne more živeti brez spomina, ker v spominu je resnica, je odnos.” Ob tem je opozoril tudi na osebno razsežnost vprašanja prikritih grobišč. Če bi se slovesnosti lahko udeležil, bi, kot pravi, prižgal svečo “za nekaj sto ljudi z bližnjega morišča blizu moje rojstne vasi, ki je registrirano, ni pa še raziskano”.
Lojze Peterle (Foto: Bobo)
“Pokop mrtvih ni ideološko vprašanje, ampak človeška dolžnost”
Ostro je opozoril na odnos države do nepokopanih žrtev povojnih pobojev. Pravi, da Slovenija s tem izgublja moralno verodostojnost. “S tem, ko svojih ljudi ne pokopljemo in jih nekateri jemljejo za ideološki odpadek, prehajamo v problem verodostojnosti, ker je to v nasprotju z vrednotami osamosvojitve in z vrednotami, ki smo jih podpisali ob vstopu v Evropsko unijo.” Peterle še poudarja, da vprašanje pokopa mrtvih ne bi smelo postati predmet političnega preglasovanja ali ideoloških obračunov. “Pokop ni niti zadeva sprave niti resnice. Je temeljna človeška dolžnost, da mrtvega pokoplješ.” Po njegovih besedah je Slovenija pri tem vprašanju evropski unikum. “Če komu na Zahodu to omenim, ne more verjeti in ne more razumeti.”
Nov zakon o pokopu žrtev je priložnost, da Slovenija ta del svoje zgodovine “zapre” na dostojen način
Vprašanje dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev je znova aktualno tudi zaradi novega predloga zakona, ki so ga v državni zbor vložili poslanci SDS, NSi, SLS, Demokratov in Fokus. Predlog med drugim predvideva ponovno uvedbo 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, pokop posmrtnih ostankov na ljubljanskih Žalah, obvezno DNK-identifikacijo žrtev ter izdajo mrliških listov po uradni dolžnosti. Peterle v novem zakonu vidi priložnost, da država vendarle sistemsko uredi to vprašanje, vendar opozarja, da bi moral obstajati širši družbeni konsenz.
To ne sme biti zadeva preglasovanja
“Ali si predstavljate, da jih pokopljemo z enim glasom večine ali pa jih ne z enim glasom večine? To ne sme biti zadeva preglasovanja. Mi ne smemo ukinjati civilizacijskih temeljnih principov.” Kritičen je bil tudi do nasprotovanja pokopu žrtev na Žalah. “Slišali smo Zorana Jankovića, ki je pozabil, da imamo Nemce in Italijane v velikih kategorijah na ljubljanskih Žalah, samo za naše ne bi bilo prostora. Kdo je on, od kod si jemlje pravico, da mrtvim jemlje pravico do groba? To je nerazumljivo, to je skrivnost zla.”
Bo slovenska družba izbrala kulturo življenja ali kulturo smrti?
Dan po ljubljanski slovesnosti bo v Kopru potekal še tretji Pohod za življenje. Dogodek se bo začel ob 12. uri v Taverni, organizatorji pa napovedujejo pričevanja o materinstvu, splavu in podpori nerojenim otrokom. Letošnje geslo Pohoda za življenje je, “Srce bije že 22. dan po spočetju!” Voditeljica pohodov Urša Cankar Soares je poudarila, da želijo z dogodkom doseči tudi matere, ki razmišljajo o splavu, ter tiste, ki po splavu nosijo bolečino in občutek nerazumljenosti.
Peterle vidi tudi simbolno povezavo med Pohodom za življenje in spominsko slovesnostjo za žrtve brez groba.
“V osnovi gre v obeh primerih za odnos do življenja. S tem da gre za razliko – ene so pobili v zreli dobi iz znanih razlogov, drugim pa se ustavi življenje takorekoč na samem začetku.” Pravi, da se bo morala Slovenija kot družba odločiti, ali bo sledila kulturi smrti ali pa kulturi življenja.
Poudarja tudi, da vprašanje zaščite življenja ni ideološko, ampak civilizacijsko in demografsko vprašanje. “Tudi to ni ideološko vprašanje, to je vprašanje preživetja.” Čeprav se letošnjega pohoda ne bo mogel udeležiti, je izrazil spoštovanje do organizatorjev in udeležencev. “
Gre za prihodnost naroda
Oba dogodka, ki bosta zaznamovala ta konec tedna, tako vsak na svoj način odpirata isto civilizacijsko vprašanje: kako družba razume vrednost človeškega življenja, od njegovega začetka do smrti. Medtem ko bodo v Ljubljani prižigali sveče za tiste, ki desetletja po smrti še vedno nimajo groba in imena v javnem spominu, bodo v Kopru opozarjali na življenje, ki se pogosto konča še pred rojstvom. Prav zato Peterle oba dogodka vidi kot del iste razprave o prihodnosti naroda. Pravi, da vprašanje pokopa mrtvih in zaščite nerojenih ni ideološko, ampak temeljno človeško vprašanje. V ospredju ostaja odločitev, kakšno družbo želi biti Slovenija.
Domačin Mario Kapš iz Turizma na vasi Kapš Grand Kolpa je v naselju Kot ob Kolpi posnel redek prizor: medved je preplaval reko Kolpo s hrvaške strani, se priplazil na slovenski breg, se splazil pod varnostno ograjo in prečkal cesto.
“Večkrat me ljudje vprašajo, kakšne so šanse, da vidijo medveda. Danes je definitivno bila,! je ob objavi videa na Facebooku napisal domačin.
Preberite tudi: Slovenski jezik, slovenske zgodbe, slovensk jedi: tako je odraščal Barron Trump
Rjavi medvedi so odlični plavalci. Kljub svoji velikosti in težki postavi so zelo spretni v vodi – plavajo z značilnim “medvedjim” zamahom (podobno kot psi), njihova gosta dlaka zadržuje zrak in maščobna plast pod kožo zagotavlja odlično plovnost.
Po podatkih iz literature lahko rjavi medvedi dosegajo hitrosti do 5–6 km/h v vodi (povprečen človek plava okoli 3 km/h), včasih pa preplavajo tudi več kilometrov. Pogosto prečkajo reke ali celo morske prelieve med otoki v iskanju hrane. To pojasnjuje, zakaj je medved brez težav preplaval Kolpo, ki na tem območju ni pretirano široka.
Srečanja z medvedi so sicer redka, saj se te previdne živali človeku praviloma izogibajo. Pogostejša so spomladi, ko medvedi končajo zimski počitek. V Poljanski dolini ob Kolpi so v zadnjih letih takšna opažanja že kar pogosta.
Strokovnjaki svetujejo mirno ravnanje ob morebitnem srečanju: ostanite mirni, opozorite nase z mirnim glasom, ne bežite in ne hranite medvedov. Pomembno je tudi, da pse vodite na povodcu, pravilno ravnate z odpadki in ne puščate hrane v naravi. V primeru nevarnosti pa takoj pokličite 112.
Madžarska doživlja dramatičen preobrat – Orbanovi mediji izgubljajo direktorje, ukinjajo oddaje, ton javne televizije pa se je spremenil dobesedno čez noč. Novi premier Péter Magyar je že napovedal temeljito revizijo in nov medijski zakon.
Po tem, ko je 12. aprila Péter Magyar s svojo stranko Tisza prepričljivo zmagal na parlamentarnih volitvah in osvojil dvotretjinsko večino, so se spremembe v madžarskih medijih začele z bliskovito hitrostjo.
Javni medijski servis, televizijski kanal TV2, portal Index in številni Orbanovi vplivni influencerji – vsi so v nekaj tednih doživeli potres, ki je nekdanji “medijski ščit” bivšega premierja pustil v ruševinah.
Prve žrtve: TV2 in IndexN
Najbolj gledani komercialni televizijski kanal v državi, TV2, je kmalu po volitvah odpustil svojega direktorja. Ukinjena je bila tudi glavna informativna oddaja kanala, ki so jo voditelji med kampanjo odkrito uporabljali kot platformo za podporo Viktorju Orbanu. Lastnik kanala, Miklós Vaszily, blizu Orbánu, je za portal 444.hu dejal, da je oddaja ukinjena zaradi “erozije blagovne znamke”.
Madžarski mediji počasi obračajo uredniško poliitko.
Podobna usoda je doletela tudi portal Index, enega najbolj branih v Madžarski, ki je med kampanjo objavil lažen dokument, ki naj bi predstavljal Magyarjev tajni načrt o zvišanju davkov. Dokument je bil ključni del Orbanove kampanje proti novemu premierju. Potem ko je Index priznal, da dokument ni avtentičen, je bil glavni urednik odstavljen.
Javni mediji spreminjajo ton
Najbolj opazna sprememba se je zgodila na državnem medijskem servisu, zlasti na televizijskem kanalu M1. Po analizi inštituta Republikon je postalo poročanje že teden dni po volitvahbistveno bolj uravnoteženo.
Magyarja so celo povabili v studio – nekaj, kar pred volitvami ni bilo mogoče zamisliti. Novi premier je javni servis med kampanjo odkrito imenoval “tovarna laži”. V eni prvih odločitev po prevzemu oblasti je ukazal “celovito in takojšnjo” revizijo financiranja in delovanja javnih medijev. Obljubil je nov medijski zakon in neodvisno telo, ki bo nadzorovalo medijski prostor.
Vplivneži utihnili, Orbán se distancira
Celo Orbanovi mladi influencerji iz skupine Megafon so drastično zmanjšali aktivnost na Facebooku in drugih omrežjih. Po preverjanju dejstev portala Lakmusz se je število njihovih videov skrčilo na minimum. Sam Orbán se je v podkastu desničarskega reperja Dopemana javno distanciral od medijev, ki so ga še včeraj podpirali, in jih označil za “medije desnega centra, ki so nas prej podpirali“.
Kaj prinaša jutri?
Analitiki opozarjajo, da pot do resnično neodvisnih medijev ne bo lahka. Krisztina Balogh, nekdanja novinarka javnega servisa, je opisala, kako so uredniki leta in leta zahtevali, da se novice ujemajo z vladnim narativom – od protimigracijske kampanje do popolnega nadzora nad vsebino. Vendar Gábor Polyák z Univerze Eötvös Loránd meni, da bo uspeh odvisen predvsem od politične volje nove oblasti: “Če politična elita sprejme, da je naloga novinarstva kritizirati oblast in ohranjati distanco, lahko skoraj vsak javni medij dobro deluje.“
Ob 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja sta evropski poslanec dr. Milan Zver ter predsednica Kulturnega foruma SDS in tajnica oz. urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc na pogovornem večeru v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika in Evropske pisarne Milana Zvera razkrivala veličino in aktualnost največjega slovenskega literata.
Žal je ob jubileju slovenska država pod odhajajočo oblastjo namenila premalo pozornosti človeku, ki je v narodovem telesu zapustil izjemno globoko sled. To je bila enotna ugotovitev navzočih, saj lokalne prireditve (v tem pogledu prednjači Vrhnika) in letošnji maturitetni esej pač ne zmorejo nadomestiti državnega poklona enemu svojih največjih sinov. Podobno, kot je spomin na dr. Jožeta Pučnika skoraj popolnoma podhranjen v slovenski prestolnici, tudi Cankarja še vedno ne zmoremo ustrezno umestiti v našo kulturno krajino.
Na nek način je bil obujen spomin na Zverovo pobudo tedanjemu predsedniku Borutu Pahorju, naj se v Ljubljani postavi ustrezen spomenik Cankarju. Pobuda je bila rojena na dogodku pred desetimi leti, ko smo na Vrhniki imeli zanimiv pogovor o Cankarju z akademikom dr. Jankom Kosom. Skupaj s Francetom Cukjatijem sta ugotavljala, da je imel Cankar izjemno sposobnost analizirati družbeno in politično situacijo ter jo tudi napovedovati. V svojem kratkem življenju je ustvaril neverjeten opus literarnih del, ki so v čarobnih ubeseditvah reflektirale vsakdanje življenje. Si predstavljate, kaj bi ta možganski trust še ustvaril, če bi živel vsaj še kakšno desetletje?
Nekdo, ki je ustvarjal take ubeseditve, ni mogel biti produkt zgolj lokalnega okolja. Cankar je bil že v zgodnji mladosti v stiku s smetano takratnega umetniškega ustvarjanja v Evropi. Srkal je evropsko kulturno produkcijo, a se ji ni popolnoma prepustil. Vplivi so že: sama sem npr. v magistrskem delu primerjala Cankarjeve interakcije z znamenitim norveškim književnikom Henrikom Ibsenom. Ni jih enostransko upošteval, jih je tudi zavračal. A vse to je pripeljalo do posebnega Cankarjevega položaja v svetu umetnosti – in ta unikatnost je prišla še najbolj do izraza v zadnjih letih njegovega življenja na Rožniku, ki ga je poimenoval kar “moj dom”. Takrat je bil Cankar mentalno najmočnejši. Žal pa je njegova fizična moč šepala.
Oba sogovornika sta obudila spomin na svoja “srečanja” s Cankarjem. Milan Zver se je razgovoril tudi o tem, kako je v 90. letih z njim osmišljal poslanstvo Pučnik-Janševe stranke. Slovenski literati so od nekdaj imeli poseben odnos do politike, le Cankar je vzpostavil nekakšen trpek odnos do nje, ohranjal je kritično distanco do vseh taborov: liberalcev, katoliškega tabora in socialistov, ki jim je bil po srcu najbliže, a je bil obenem do njih najbolj oster. Dr. Ignacija Fridl Jarc je predstavila svoja osebna in profesionalna videnja Cankarja in vlogo Slovenske matice, ki do velikana slovenske umetnosti ni vselej imela dobrega odnosa.
Naj se vrnem k izvornem vprašanju – zakaj v naši metropoli nima ustreznega mesta. Prvo priložnost so zamudili ljubljanski liberalni župani ob in po njegovi smrti. Približno vemo, zakaj, a ne moremo razumeti. Drugi poskus, da bi Cankarja postavili ob bok Prešernu, je bil v začetku 70. let. Partija je rekla jasen ne. Toda kar najbolj boli, je to, da mu samostojna Slovenija, za katero je že zdavnaj delal in živel, ni izkazala ustreznega spoštovanja. Imamo pa Kardelja in Kidriča (?!) na posvečenih mestih.
Zamujamo še eno priložnost, da rečemu Cankarju, ki je zadnja leta svojega življenja iskal potrditev: da, bil si tisti, ki je videl, česar drugi niso, bil si tisti, ki je naredil, kar drugim ni bilo dano, bil si tisti, ki je slovensko kulturo, edino sveto, kar premore naš narod, kot si dejal – dvignil na take višave. Nisi izbiral lahkih poti, hodil si po strmih, trnovih in kamnitih, če rečem z Župančičem, v hladu, a visoko. Zato si bolje videl, objel svet pod sabo in ga laže osmislil. Zato si postal unikaten, nepopredalčkan, nesmrten. Prišli bodo časi, ko bodo tudi politiki razumeli!
“Svet NSi soglasno potrdil predlog koalicijske pogodbe in vstop v desnosredinsko koalicijo,” je sporočil predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec.
Po Demokratih so tudi v Novi Sloveniji – krščanskih demokratih, člani sveta soglasno potrdili vstop v razvojno koalicijo SDS, NSi+SLS+Fokus, Demokrati.
“To se dejansko uresničuje, držimo tisto pravo linijo, držimo se te prave poti, kajti ne zanima nas samo Slovenija danes, temveč tudi to, kakšno državo bomo pustili našim zanamcem, našim otrokom, vnukom,” je v izjavi za medije dejal predsednik Jernej Vrtovec.
Ob tem je izpostavil, da so se na sejah obeh organov strank več ur pogovarjali zlasti “o vsebinskih vprašanjih, ki pestijo Slovenijo“, tako glede na geopolitične dogodke kot tudi na notranje izzive, ki so se v zadnjih štirih letih “zdeli kot ena velika razpoka ali pa zaris dveh Slovenij“. “Potrebujemo enotno Slovenijo, izbrati pa moramo pravo pot, ki bo pomenila dvig splošne blaginje za vse državljanke in državljane, da bo vsak lahko razvijal svoje talente, da bo imel pogoje za uspešno delo in nenazadnje tudi za ustvarjanje svoje družine,” je dejal.
Rok za podpis koalicijske pogodbe se izteče v torek ob polnoči
Na vprašanje o pričakovanjih glede resorjev, ki bi jih NSi vodila v novi vladi, je dejal, da kadrovsko vprašanje šele pride na vrsto. Je pa potrdil, da bodo podprli kandidaturo prvaka SDS Janeza Janše za mandatarja. Koalicijska pogodba bo tako podpisana “najpozneje v torek ob polnoči“, ko se tudi izteče rok za vložitev mandatarske kandidature.
O sami vsebini pogodbe je dejal le, da “odgovarja na vse razvojne izzive, pred katerimi je Slovenija” in vrednote, na katerih gradijo. Spomnil je na objavljeno preambulo, iz katere izhajajo prizadevanja za razvoj in zagotavljanje blaginje, debirokratizacijo države, pregon korupcije in kriminala ter decentralizacijo države.
Ni pa bilo iz izhodišč mogoče ugotoviti, v katero smer bo šla zunanja politika, na področju katere se bodo bržkone pokazale največje razlike med strankami koalicije in Resnico, katere glasove bodoči mandatar potrebuje za izvolitev. “V NSi vedno govorimo o tem, da je treba krepiti Evropsko unijo, to naše zavezništvo nima alternative in krepiti je treba tudi severnoatlantske odnose,” je bil kratek Vrtovec.
V križišču Poljanske ceste in Kopitarjeve ulice v Ljubljani se je zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla mlajša peška, so potrdili na Policijski upravi (PU) Ljubljana. Po do sedaj zbranih obvestilih je peška prečkala vozišče na prehodu za pešce, ko je vanjo trčil 48-letni voznik mestnega avtobusa. Peška je zaradi hudih poškodb na kraju umrla.
S PU Ljubljana so sporočili, da pri vozniku avtobusa na preizkusu alkoholiziranosti v izdihanem zraku ni bilo zaznane alkoholiziranosti.
Policisti so opravili ogled kraja prometne nesreče, ki sta se ga udeležili tudi preiskovalna sodnica in državna tožilka, so zapisali. Nadaljujejo zbiranje obvestil in ugotavljanje vseh okoliščin prometne nesreče, o ugotovitvah bodo obvestili prisojno državno tožilstvo.
Časnik Dnevnik je navajal izjave očividcev, da je tako za pešce kot avtomobile gorela zelena luč, mlajša ženska pa je pravilno prečkala cesto, ko jo je povozil avtobus. Očividci so tudi povedali, da je bil avtobus zelo poln, kar bi lahko prispevalo k slabši vidljivosti za voznika.
Zaradi razjasnitve vseh okoliščin prometne nesreče policisti morebitne priče dogodka prosijo, da pokličejo postajo prometne policije Ljubljana na telefonsko številko (01) 583 88 20 ali na interventno številko 113.
“Drama bo!”, je poleti 2022 – pijana od zmage na volitvah – samozavestno napovedala ministrica za kulturo iz vrst Levice, Asta Vrečko. A eden najbolj prepoznavnih simbolov slovenske kulture še naprej sameva, vhodne stopnice pa prerašča mah. Še vedno namreč ni ustreznega gradbenega dovoljenja. Ob tem pa ne gre pozabiti, kako so v prejšnjem mandatu vztrajali, da je minister Vasko Simoniti želel aktivno škodovati kulturi s tem, da ni začel gradnje. Zdaj je takratna državna sekretarka za kulturo razložila, kako je ekipa Aste Vrečko dobro vedela, da je v gabaritih, kot so si jih zamislili, nemogoče graditi. Pa niso poslušali.
“Politiki velikokrat govorimo, da je kultura temelj slovenskega naroda. Ko pa si človek potem ogleda enega od simbolov kulture, ga malce zmrazi, ko ugotovi, da politiki včasih veliko govorijo, pa tega v resnici ne mislijo,” je 12. avgusta 2022 izjavil premier Robert Golob po ogledu poslopja SNG Drama Ljubljana skupaj z ministrico Vrečko. Golob je zagotovil, da bodo sami ravnali drugače in da bodo “ta simbol do njegove 115. obletnice (leta 2026) spravili na nivo, kot si zasluži.” Več kot očitno je, da so bile obljube previsoko leteče.
Kaj pa se je nato zgodilo? Ne le, da se nič ne gradi – projekt je ostal celo brez gradbenega dovoljenja. Obenem najem nadomestne zgradbe na Litostrojski cesti v Ljubljani znaša okoli 70 tisoč evrov mesečno. Prenova naj bi v celoti znašala okoli 60 milijonov evrov. Ta je potrebna, ker je zgradba povsem neprimerna za opravljanje dejavnosti, še poroča časnik. Znano je, da investitorju ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja zaradi blokade etažnih lastnikov sosednje Nemške hiše.
Bivša državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, dr. Ignacija Fridl Jarc, je v podcastu jasno razložila, da trenutno stanje predstavnikom ministrstva za kulturo ne bi smelo biti presenečenje: “Ministrica je prejela v primopredajnem zapisniku vse naše analize, v katerih je jasno zapisano, da ne bo mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja za povečan projekt obnove Drame.” Zato je prejšnje ministrstvo kot edino rešitev videlo v tem, da se Drama obnovi v obstoječih gabaritih. Fridl-Jarčeva je prepričana, da bi v tem primeru danes Dramo že imeli.
Ignacija Fridl Jarc, foto: Polona Avanzo
Namesto tega so storili ravno nasprotno, pripoveduje bivša državna sekretarka: “Šli so najeti izredno drag objekt, češ da bo Drama zgrajena veliko večja in lepša, čeprav obstaja veliko tveganje, na katerega opozarjajo tudi geologi zaradi podzemnih voda. Drama še vedno stoji, medtem ko se plačujejo dragi najemni prostori.”
V prejšnjem mandatu so ministru Vasku Simonitiju očitali, da “uničuje živo kulturo” in da se “ideološko maščuje kulturnikom”, ko je povedal enako. Takratni direktor Igor Samobor pa je celo protestno odstopil, ker se “ni nič premaknilo”, čeprav so načrti za obnovo stari že vsaj dvajset let. Prav ministrstvo pod vodstvom Simonitija je bilo prvo, ki je opozorilo, da projekt v gabaritih, kot so si ga zamislili v prejšnjih mandatih, nikakor ni izvedljiv. Zdaj se je izkazalo, da so imeli prav.
dr. Vasko Simoniti (Foto: Demokracija)
Znane težave s sosedi
Kot rečeno, zaplet s stanovalci sosednje Nemške hiše po besedah pristojnega ministrstva predstavlja razlog, da gradbenega dovoljenja še vedno ni. Zemljišče za Dramo meji na območje ulice Gradišče, ki je v solastništvu 84 etažnih lastnikov.
“Dokler solastniki ne podajo soglasja, se postopki ne morejo premakniti. Ta zemljišča so nujna za organizacijo gradbišča in varno izvedbo izkopa gradbene jame,” pojasnjujejo v Drami.
Pogovori o zahtevah stanovalcev Nemške hiše, ki potekajo od leta 2019, so se po besedah ministrstva nadaljevali leta 2022, ko je bila prenova Drame uvrščena med prioritetne projekte aktualne vlade. Kot pojasnjujejo, je bilo spisanih že več osnutkov dogovora v sodelovanju s pravnimi zastopniki etažnih lastnikov.
Foto: STA
Še več: lastnikom sosednjih zemljišč so celo ponudili, da država solidarno odgovarja za vse obveznosti investitorja v razmerju do etažnih lastnikov, do višine sredstev, ki jih v tekočem letu Drami zagotavlja država iz proračuna – kar pomeni, da bi morebitno škodo na sosednjih zemljiščih pokrili kar davkoplačevalci.
Pa ni pomagalo. Proces pred sodišči še kar traja, lastniki sosednjih stavb kategorično zavračajo podpis dovoljenja za gradnjo, zaposleni v SNG Drama pa že od leta 2024 delujejo v industrijski coni Stegne, medtem ko obnova stoji. Na nadomestni lokaciji na Litostrojski cesti so ne dolgo nazaj poročali tudi o težavah z zamakanjem strehe. Kot je bilo pojasnjeno, bodo najprej ugotovili izvor zamakanja, nato pa bodo sledili nadaljnji ukrepi in sanacija.Poudariti je treba še, da stavba , kjer domuje začasna nadomestna ljubljanska Drama, sploh nima uporabnega dovoljenja za dejavnost Drame.
Kot nam je pred časom zatrdil poznavalec, javni zavod SNG Drama Ljubljana nima gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stavbe SNG Drama Ljubljana tudi zato, ker ministrica sploh ni vložila zahteve za izdajo slednjega, kar izhaja iz vročene odločbe UE Ljubljana na podlagi določb ZDIJZ. Pregrešno draga rekonstrukcija torej nima niti osnovnih pogojev za začetek del!
Drama, prepredena s škandali
Spomnimo: v zvezi s prenovo se dogajajo številne sumljive zadeve, o katerih smo pisali novembra lani. Ena izmed njih je, da je svet SNG dobil dve novi članici, ena izmed njiju pa je žena finančnega ministra Klemna Boštjančiča.
Eva in Klemen Boštjančič (Foto: Bobo)
Temu je sledilo razkritje dejanskih stroškov prenove, zaradi katerih so številni prepričani, da se kuha nova afera “Litijska” oziroma “podrtija”, levica pa je za zastoj želela obtožiti nekdanjega ministra za kulturo Vaska Simonitija. A Simoniti je bil takrat projekt prisiljen ustaviti kot dober gospodar, saj je bil projekt povsem napačno zastavljen. Zemljiško-pravne zadeve so bile povsem neurejene. Projekt v stilu ekonomike Janeza Stanovnika – “pa kaj, če nekaj dolarčkov na koncu zmanjka.”
Ta stran uporablja piškotke. Če jih ne dovolite, stran morda ne bo delovala pravilno. Ali jih želite omogočiti? Radio.Brezice.Eu uporablja piškotke, s katerimi omogočamo kvalitetno uporabniško izkušnjo in pravilno delovanje vseh funkcij spletne strani. Za nadaljevanje uporabe naše strani se morate strinjati s piškotki. Piškotke uporabljamo za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in funkcionalnosti spletne strani.
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med brskanjem po spletnem mestu. Od teh se piškotki, ki so kategorizirani kot potrebni, shranijo v vaš brskalnik, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcij spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno mesto. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Imate tudi možnost, da zavrnete te piškotke. Toda zavrnitev nekaterih od teh piškotkov lahko vpliva na vašo izkušnjo brskanja.
Piškotki, ki jih uporabljamo za izboljšanje uspešnosti delovanja spletne strani, ki uporabnikom omogoča hitrejše delovanje strani in boljšo uporabniško izkušnjo.
Analitični piškotki so uporabljeni za ugotavljanje kako uporabniki uporabljajo spletno stran, število obiskovalcev in podobno.
Piškotek
Trajanje
Opis
__gads
1 year 24 days
The __gads cookie, set by Google, is stored under DoubleClick domain and tracks the number of times users see an advert, measures the success of the campaign and calculates its revenue. This cookie can only be read from the domain they are set on and will not track any data while browsing through other sites.
_ga
2 years
The _ga cookie, installed by Google Analytics, calculates visitor, session and campaign data and also keeps track of site usage for the site's analytics report. The cookie stores information anonymously and assigns a randomly generated number to recognize unique visitors.
_ga_4SPM0Y9K5G
2 years
This cookie is installed by Google Analytics.
_gat_gtag_UA_240773228_1
1 minute
Set by Google to distinguish users.
_gid
1 day
Installed by Google Analytics, _gid cookie stores information on how visitors use a website, while also creating an analytics report of the website's performance. Some of the data that are collected include the number of visitors, their source, and the pages they visit anonymously.
CONSENT
2 years
YouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
UID
2 years
Scorecard Research sets this cookie for browser behaviour research.
Oglaševalski piškotki služijo uporabnikom za prikaz relevantnih oglasov.
Piškotek
Trajanje
Opis
mc
1 year 1 month
Quantserve sets the mc cookie to anonymously track user behaviour on the website.
NID
6 months
NID cookie, set by Google, is used for advertising purposes; to limit the number of times the user sees an ad, to mute unwanted ads, and to measure the effectiveness of ads.
test_cookie
15 minutes
The test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
A cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSC
session
YSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devices
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-id
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextId
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requests
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
![[Video] Tako je “migrant” preplaval Kolpo in se priplazil na slovenski breg](https://radio.brezice.eu/wp-content/uploads/2026/05/medoo-672x372.webp)
