Arhivi Kategorije: Nova24TV

Bodo policisti po tako podlih diskreditacijah še upali opravljati svoje delo?

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

V.d. generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav. (Foto: STA)

Spor med protestniki in policijo se je začel, ko je eden od protestnikov vrgel proti policistu steklenico, so septembra 2021 zapisali v Dnevniku in pojasnili, da je okoli 21. ure policija po megafonu ljudem sporočila, da je shod razpuščen, in zahtevala, da se umaknejo, protestniki pa so se po uporabi vodnega topa še naprej zbirali v skupinah in nadaljevali s kršitvami. V skupinah so se zbrali in napadali policiste s steklenicami in granitnimi kockami. Posledično je bilo poškodovanih več policistov in pridržanih nekaj oseb. Epilog vsega tega? 13 policistov je osumljenih, da so storili več kaznivih dejanj, med njimi tudi štirje vodstveni delavci.

“Protestni shod proti širitvi pogoja PCT se je sinoči v središču Ljubljane sprevrgel v nasilne izgrede. Nasilneži so v poslopje Državnega zbora in v policiste metali dimne bakle, steklenice in granitne kocke,” so septembra 2021 poročali na 24ur ter povedali, da so policisti na to odgovorili s solzivcem in vodnim topom. Podobno tudi vsi ostali mediji, Dnevnik je tako zapisal: V večernih urah je prišlo do incidentov, protestniki so proti parlamentu metali prižgane bakle in steklenice. Posredovala je policija, ki je okoli 21. ure uporabila solzivec, vodni top in kasneje tudi penaste naboje. Napete razmere, v katerih je bilo poškodovanih več policistov in razbitih več oken na poslopju Državnega zbora, so se v poznih večernih urah umirile.

Policisti so torej opravljali svoje delo po navodilih nadrejenih, ščitili so zdravje in življenje – tako svoje kot tudi vseh državljank in državljanov. Med nasilnimi protesti so jim letele v glavo prižgane bakle in steklenice, ob tem so jih sedem poškodovali, prav tako tudi enega udeleženca – v zahvalo pa jih bo aktualna oblast kazensko preganjala. Policisti so prekoračili svoja pooblastila in so bili preveč agresivni, se jim zdaj očita. Resno? V tistih norih razmerah so izpostavljali svoje zdravje in življenje, sedaj pa bodo morali odgovarjati, ker so opravljali svoje delo. Na oba policijska sindikata smo že pred časom naslovili vprašanja, ali bodo zaščitili svoje zaposlene – pa do danes še nismo prejeli odgovora. Je pa Policijski sindikat Slovenije oz. Rok Cvetko na Twitterju objavil, da se bo z našim medijem pogovarjal šele po tem, ko bomo umaknili vse “neupravičene diskreditacije” na njihov račun. Upajmo, da se bodo tako vneto kot za svoj “ugled” zavzemali tudi za svoje policiste.

Foto: zajetje zaslona

Nekatere je lahko sram, da so policisti
“Policijski sindikat Slovenije piše sončnemu kralju, kako bi oni tudi višje plače. V zaščito svojih kolegov, ki so v boju zoper levičarske horde, ki so razbijale po Ljubljani, odlično opravili svoje delo in jih aktualna oblast s političnimi poročili skuša diskreditirati, se niso oglasili,
” se je na to temo oglasil tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs. “No, če bi se (ne)odstopljeni Aleš Hojs s svojimi vazali v mandatu oglašal nekoliko manj, danes te zgodbe ne bi bilo,” so se nekoliko nenavadno na njegove besede odzvali v sindikatu – mar so bili policisti osumljenih kaznivih dejanj, ker se je Hojs preveč oglašal? Nekdanji minister je sicer tudi povedal, da je med drugim v poročilu zapisano, da policisti pred uporabo vodnega topa niso opozorili protestnikov, da na vodni top ne smejo metati granitnih kock.

Foto: Zajem zaslona

V poročilu piše tudi, da bi moralo ob ograjah biti več policistov, ki bi preprečili nasilno prečkanje “mirnih” demonstrantov, in da jih pred uporabo vodnega topa niso opozorili, da na top ne smejo metati granitnih kock. “Blamaža poročila in diskreditacija odličnega dela policije,” je še komentiral Hojs, ki je sicer mnenja, da je Slavka Koroša, ki je odgovoren za pripravo poročila – tako, kot je izjavil sam – res lahko sram, da je policist.

“To je tako, kot da bi gasilce obtožili, da so nekomu uničili stanovanje, ker so mu ga zalili z vodo, medtem ko so gasili požar,” je primerjal voditelj oddaje Kdo vam laže? Boris Tomašič, ki se mu zdi povsem nedopustno, da bi moral odgovarjati policist, ki je nekoga vklenil po tem, ko mu je ta v glavo vrgel granitno kocko. “Sedem poškodovanih policistov in en poškodovan udeleženec. Kdo je bil torej nasilen? Gotovo policisti,” je bil sarkastičen voditelj, ki je še enkrat poudaril, da se mu zdi grozljivo, da se spravljajo na policiste, ki so opravljali svojo službo. Ob tem je še opozoril, da policist naslednjič zaradi strahu pred kazensko ovadbo niti ne bo več hotel opraviti svojega dela. Kdo bo torej ustavljal nasilne protestnike, Robert Golob?

[embedded content]

V. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je na novinarski konferenci dejal, da ne gre za revanšizem, ampak za objektivno ugotavljanje dejstev ter okoliščin posameznih dogodkov. Lindav, nekoč tudi sam policist, torej govori po navodili premierja Goloba – na žalost pa ga slednji kljub temu ni želel postaviti za generalnega direktorja. Ali pa ravno zato. Kakor koli, za vsakogar, ki ima vsaj kanček zdrave pameti, sedem poškodovanih policistov lahko pomeni le to, da so se zgolj branili, nikakor pa niso uporabili prekomerne sile. Če bi jo, bi bil rezultat prav gotovo drugačen. “Nenavadno je, da na novinarski konferenci ni bilo nikogar iz državnega tožilstva, kar še dodatno krepi sume o politični motiviranosti in pristranskosti predstavljenih zaključkov,” je opozoril nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj, ki je pojasnil, da obdolženi kaznivih ravnanj po ustavi veljajo za nedolžne, dokler jim krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Če so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje storila uradna oseba, zaposlena v policiji, pa so zaradi zagotavljanja nepristranskosti po zakonu o kazenskem postopku za obravnavo pristojni policisti posebnega oddelka državnega tožilstva in ne policija.

Sara Kovač

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Uničevanje slovenske kulture s podporo ministrice Aste Vrečko

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Uničevanje slovenske kulture s podporo ministrice Aste Vrečko | Nova24TV

Foto: STA

Ministrica za kulturo naj bi pritiskala na Upravni odbor Prešernovega sklada, da bi na sinočnji proslavi Svetlani Makarovič vročili Prešernovo nagrado, ki jo je leta 2000 zavrnila. Poslanec Andrej Hoivik je na ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z domnevnimi pritiski na predsednika in člane Upravnega odbora Prešernovega sklada.

Svetlana Makarovič je sinoči v spremstvu Jaše Jenulla in Borisa A. Novaka nepovabljena prišla na oder ob koncu Prešernove proslave. Ni sicer prišla po vseh štirih, kot je napovedala, da se utegne zgoditi, je pa zrecitirala eno svojih pesmi. Zanimivo je, da je RTV po koncu odjavne špice zaradi izsiljenega nastopa Makarovičeve podaljšala predvajanje. Del Upravnega odbora Prešernovega sklada je ob njenem nastopu na odru protestno zapustil prireditev. Predsednik Upravnega odbora Jožef Muhovič je v izjavi za medije dejal, da je šlo za recitacijo na lastno pobudo, ki je sam ni doživel kot nekaj dobrodošlega, ga pa sama recitacija pesmi ni motila.

Ko se je Makarovičeva letos premislila, da bi pa morda vendarle imela nagrado, ki jo je pred 22 leti zavrnila  – menda zato, ker jo je istočasno prejel tudi “far” Marko Ivan Rupnik, ki je po besedah pesnice do nagrade prišel z dvigalom – je ministrica za kulturo Asta Vrečko hitro skočila in prek družbenih omrežij potrdila, da se Makarovičevi Prešernova nagrada lahko izroči. “Na Ministrstvu za kulturo smo v Arhivu Slovenije preverili in ugotovili, da umetnica Svetlana Makarovič nagrade ni prevzela, tako da se ji jo v skladu z zakonom lahko izroči,” je sporočil na Twitterju. Ministrica je istočasno tudi izrazila željo, da bi nagrado Rupnik vrnil sam od sebe, zakon namreč odvzema ne omogoča. Kakor koli, s (ponovno) podelitvijo nagrade Makarovičevi se niso strinjali vsi, predsednica države Nataša Pirc Musar je tako zapisala, da vročitev zavrnjene nagrade na Prešernovi proslavi ne bi bila primerna, ker Makarovičeve pač ni med letošnjimi nagrajenci.

Na vprašanje o dogovoru za način vrnitve Prešernove nagrade Svetlani Makarovič je Muhovič za STA pojasnil, da je mogoče to razrešiti na dva različna načina. Za razrešitev vprašanja vračanja zavrnjenih nagrad na univerzalni ravni za vse morebitne primere je treba spremeniti zakon o Prešernovi nagradi, druga možnost pa je lex specialis, ki bi bil sprejet samo za en primer, samo za eno osebo. Za katero od teh možnosti se bo upravni odbor z zakonodajalcem dogovoril, pa sam v tem trenutku še ni mogel povedati. Kot je še spomnil, v 68-letnem podeljevanju Prešernovih nagrad noben dosedanji upravni odbor Prešernovega sklada ni bil soočen s take vrste nalogo. V izjavi za STA je izrazil obžalovanje, da so v tej situaciji nekateri mislili, da je mogoče zadevo prekmalu in preveč površno definitivno rešiti. Tudi v tem konkretnem primeru velja, da je kratek čas slab zakonodajalec. Na vprašanje, ali se je soočal s pritiski, da popusti in Svetlani Makarovič podeli nagrado, je v izjavi za medije dejal, da neposrednih pritiskov ni bilo, posrednih pritiskov medijev in prek družbenih medijev pa je bilo veliko.

Slavnostni govornik, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič (Foto: STA)

“Živimo v demokratični državi, tudi Prešernov odbor ima različna mnenja, tudi tako je prav in tako mora biti, konec koncev so odgovorni za najpomembnejše nagrade na področju kulture, morajo izbirati med resno raznovrstnim in izvrstnim kulturnoumetniškim delovanjem umetnikov in umetnic, tako da se mi zdi to povsem normalno,” je ob dejstvu, da je proslavo zapustil del Upravnega odbora Prešernovega sklada, komentirala ministrica za kulturo. “Scenarij, s katerim so izigrali odločitev Odbora Prešernove nagrade, da na podelitvi ne bodo dovolili eskapad Svetlane Pasmater Makarović, je zrasel na zelniku ministrice Aste Vrečko in njene Levice. Tisti na javni hiši RTV, ki jih je “jebeno več”, pa so to še medijsko pokrili,” je odmevalo po družabnih omrežjih, Požareport pa je zapisal, da je zasluga pokončnosti članov upravnega odbora Prešernovega sklada, ki se niso uklonili političnim in spremljajočim medijskim pritiskom, da ta neverjetni teror Svetlane Makarovič in Aste Vrečko na koncu vendarle ni uspel.

“Kljub temu je ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica) pod mizo počela praktično vse, kar je bilo mogoče, da bi Makarovičeva nagrado – torej protizakonito – dobila, to početje ministrice pa razkriva tudi uradna pisna dokumentacija ključnih akterjev razvpitega dogajanja. Povedano drugače, Svetlana Makarovič in Asta Vrečko sta ves čas delovali z roko v roki, verjetno zato, ker sta ideološko in politično povezani. Toda omenjena dokumentacija dosedanjega dogajanja okoli Makarovičeve in letošnjih Prešernovih nagrad razkriva tudi očitno dvojno moralo aktualne ministrice za kulturo,” je poročal Požareport. Kako nizke in agresivne pritiske so dejansko prestajali, po njihovih navedbah pove dejstvo, da je Matej Šurc, zunanjepolitični novinar Radia Slovenija, na kulturni sceni sicer znan kot “potrčko” Svetlane Makarovič, večkrat pisal upravnemu odboru Prešernovega sklada, se predstavljal kot pooblaščenec Makarovičeve, zahteval nagrado in uvrstitev Makarovičeve v elitni finalni del programa prireditve, ter zahteval od Muhoviča, naj o tem glasujejo na upravnem odboru. Poleg tega je želel tudi poimenski seznam tistih članov upravnega odbora, ki bi glasovali proti – bo ministrica poskušala zamenjati upravni odbor Prešernovega sklada?

Osrednja državna slovesnost na predvečer kulturnega praznika s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada (Foto: STA)

“Spoštovana ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, v medijih je moč brati, da v neformalnih pogovorih delate vse, kar je v vaši moči, da bi Svetlani Makarovič izročili Prešernovo nagrado – ki jo je sicer zavrnila pred 23 leti – na nocojšnji proslavi, ki je namenjena letošnjim nagrajencem Prešernovega sklada. Zato na vas naslavljam pobudo, da v primeru resničnosti navedb medijev nemudoma prenehate s političnimi in drugimi pritiski na neodvisnost predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada in člane odbora,”  je poslanec Andrej Hoivik na ministrico za kulturo Asto Vrečko včeraj naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z domnevnimi pritiski na predsednika in člane Upravnega odbora Prešernovega sklada. Da bi se ministrica na očitajoče navedbe o pritiskih kakor koli odzvala, zaenkrat ni opaziti. Je pa za STA povedala, da zakon o Prešernovi nagradi ne predvideva odstavitve upravnega odbora, prav tako niso predvidene nobene sankcije za kakršne koli odločitve upravnega odbora. Tudi v tem primeru bi namreč morali spremeniti zakon o Prešernovi nagradi. Ministrica je sicer že pred časom pripomnila, da bi bilo treba zakon nujno spremeniti.

Sara Bertoncelj

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

V počastitev praznika slovenske kulture so v Prešernovem gaju položili venec

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Na pesnikov grob v Prešernovem gaju so venec položili tudi predstavniki Slovenske demokratske mladine (SDM) Kranj ter poslanca SDS Branko Grims in Andrej Hoivik.

Na današnji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, bodo po državi pripravili večje in manjše prireditve. Številne kulturne ustanove bodo danes za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku bo tradicionalno pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, poroča STA. Združenje dramskih umetnikov Slovenije bo pripravilo tradicionalni poklon pesniku ob njegovem spomeniku na Prešernovem trgu v Ljubljani, novogoriškem Bevkovem trgu in Grajskem trgu v Mariboru. V Kranju bo potekal tradicionalni Prešernov smenj. Ministrica za kulturo bo položila venec pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani in nato v spremstvu kranjskega podžupana Janeza Černeta na pesnikov grob v Prešernovem gaju, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa bo gostila kosilo v čast letošnjih prejemnikov Prešernovih nagrad. Pogovor z letošnjimi Prešernovimi nagrajenci bodo zvečer pripravili v kranjskem Prešernovem gledališču.

Na pesnikov grob v Prešernovem gaju so venec položili tudi predstavniki Slovenske demokratske mladine (SDM) Kranj Žan Žalec, Mario Zdravković in Karin Planinšek ter poslanca SDS Branko Grims in Andrej Hoivik. “V počastitev praznika slovenske kulture in v spomin na velikega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna smo danes položili venec na njegovem grobu v Prešernovem gaju v Kranju,” je zapisal Grims na družabnih omrežjih.

“Danes je kulturni praznik. V DZ pa imamo težave že s kulturnim dialogom. Razprave in izjave nekaterih poslancev so še vedno takšne, da me je sram do obisti. Žal, ne pomaga noben praznik,” pa je zapisala poslanka Anja Bah Žibert.

V Državnem zboru RS so ob kulturnemu prazniku postavili ‘pesmomat’.

Najvišja priznanja v slovenski umetnosti so podelil na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Nagrade Prešernovega skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, so dobili pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor. Slovenskega kulturnega praznika se bodo z različnimi prireditvami spomnili tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah, Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Madžarskem ter po svetu.

Sara Kovač

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

V Sevnici pred kulturnim dnem podelili Prešernove plakete

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Slovenski kulturni praznik so v Sevnici sinoči obeležili s tradicionalno osrednjo občinsko slovesnostjo, na kateri so podelili tudi Prešernove plakete in priznanja Zveze kulturnih društev Sevnica za dosežke na področju kulturnega ustvarjanja.

Zlato Prešernovo plaketo je prejela folklorna skupina Spomin DU Sevnica, srebrno pa Dušan Markošek in Jerca Šantej. Prešernovo priznanje sta prejeli plesna skupina Mlade žurerke DU Tržišče in Ana Kozinc.

Zbrane sta pozdravila župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk in predsednik Zveze kulturnih društev Sevnica Jože Novak. Slavnostna govornica je bila pisateljica Alenka Rebula Tuta. V preddverju dvorane so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo izbranih likovnih del XXII. Mednarodnega sevniškega likovnega shoda Grad 2022.

Proslave se je udeležil tudi posavski poslanec Tomaž Lisec (SDS). “Vrhunska proslava ob Kulturnem prazniku v Sevnici. Poklon slavnostni govornici, čestitke nagrajencem in pokončno praznovanje praznika slovenske kulture,” je zapisal na Facebooku.

Moje Posavje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Najbolj lokalna radijska postaja na svetu!