Arhivi Kategorije: Nova24TV

Sto dni zablod

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Fotomontaža: demokracija

Vlada je po prvih 100 dneh vladanja prejšnji četrtek organizirala prav poseben dogodek, predstavo v prostorih Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Moderator teatra Golobove vlade pa ni bil nihče drug kot Marcel Štefančič ml., ki je vodil osrednji del dogodka, to je pogovor z Robertom Golobom, Tanjo Fajon in Luko Mescem, predsedniki koalicijskih strank. Vse skupaj je zelo spominjalo na nekakšen Studio City. Manjkala je le Nika Kovač, predstavnica Inštituta 8. marec, ki je sicer četrti del zdajšnje vladne koalicije.

Predstava je bila pripravljena zelo po domače, moderator in predsedniki strank so se med seboj tikali. Marcel Štefančič je Goloba primerjal z Luko Dončićem, podobno kot smo to slišali že leta 2018 za Marjana Šarca. Slovenija naj bi torej imela veliko »dončićev«, v resnici pa je samo eden in edini. Vse drugo je sprenevedanje.

Med gosti v dvorani je bilo tudi več članov vladne koalicije (poslancev in drugih politikov Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice) kot novinarjev. Izbira kraja predstave je začudila marsikoga. Posamezniki opozarjajo, da so Robert Golob in navzoči člani vlade ter drugi politiki kršili avtonomijo ljubljanske univerze. Statut Univerze Ljubljana namreč v 7. členu izrecno prepoveduje delovanje političnih strank na njej. AGRFT se je tako šel svojevrsten politični aktivizem.

O dosežkih bore malo
Takšna, kot je bila uvodna predstava, je bila tudi vsebina novinarske konference, ki je tej sledila. Golob je kot ključni dosežek trimesečnega dela izpostavil spoštljivost, vlada je po njegovem v prvih sto dneh s spoštljivostjo v dialogu pokazala, da je mogoče spremeniti politično kulturo.

O dosežkih ni govoril veliko, saj niti ni mogel, ker jih ni. Dejal pa je, naj bi bila vlada obdobje prvih sto dni namenila pripravam na to, kar nas čaka jeseni. Pohvalil se je, da ima vlada sedaj “rekordno zaupanje ljudi”, čeprav ankete javnega mnenja kažejo drugače. Samo anketa na portalu Siol.net je pokazala, da delo vlade v prvih sto dneh kot uspešno ocenjuje le 20 odstotkov vprašanih.  Golob je napovedal, da bodo s tem načinom dela, s spoštljivostjo torej, ki je “antipod tega, kar smo videli prej”, nadaljevali.

Vlada RS (Foto: STA)

Za delo v jeseni je napovedal, da so “sedaj pripravljeni”, in poudaril, da vedno zmagujejo ekipe, ko so enotne in motivirane. Najbolj pa so motivirane takrat, ko naletijo na močnega nasprotnika, je dejal in poudaril, da to ni Janez Janša oz. SDS ali opozicija.

Sovražnik so po Golobovem mnenju podnebne spremembe in požari. Sovražnika sta tudi inflacija in energetska draginja. Sovražnik je po Golobovih besedah tudi korupcija v zdravstvu, zato so ji s sistemom spremljanja, kdo kaj dela ter koliko in kako naredi, napovedali vojno. Prav tako je sovražnik covid-19, s katerim “se bomo borili kot odprta družba, ker se ga ne bojimo, smo močnejši od njega”.

O načrtih za naprej
Golob je dejal, da vlada pri pripravi interventnih zakonov s področja energetike sodeluje z opozicijo, želi si tudi dialoga o ustavnih spremembah. Z NSi o slednjem že teče dialog, a se je šele začel. “Spremembe volilne zakonodaje so področje, ki se ga želimo lotiti. Če bo za to dovolj razumevanja v opoziciji, bomo šli v to,” je poudaril. Pri tem kot opozicijo očitno cilja le na NSi, saj mu za spremembo volilne zakonodaje zadostuje 60 glasov poslancev in poslank. Napovedal je, da bo vlada vztrajala pri reorganizaciji vlade in 20 ministrstvih.

Kot največjo šibkost so tako Golob kot oba podpredsednika vlade Tanja Fajon in Luka Mesec izpostavili nezmožnost ukrepanja ob aktualnih razmerah na RTV Slovenija. Je pa Golob dejal, da vsak dan iščejo rešitve, ki bi bile izvedljive že pred morebitnim referendumom o spremembah zakona o RTV.

Resničnih sto dni
Iz pregleda je razvidno, da so govorili predvsem o tem, kaj bo, če bo, manj ali nič pa o delu, ki so ga opravili v prvih sto dneh vladanja. V tem času so bili veliko na dopustu, predvsem pa so veliko kadrovali – odstavljali so strokovne kadre in jih nadomeščali s svojimi. Menda pa so v prvih sto dneh po njihovih navedbah “postavili temelje”, ki jim bodo pomagali prebroditi prihodnje tedne in mesece.

Napačne prioritete
Če so se vladajoči predvsem hvalili in govorili o sovražnikih, pa analitiki prvih sto dni te vlade ocenjujejo z drugimi vatli. Politični analitik dr. Matevž Tomšič ocenjuje, da so prvih nekaj mesecev Golobovo vlado zaznamovale napačne prioritete. Golobova vlada je namreč na prvo mesto postavila zadeve, povezane z različnimi kadrovskimi vidiki in predvsem z uveljavljanjem ideoloških smotrov. Tomšič je izpostavil tudi slabo komuniciranje. Kot primer nespametnega komuniciranja je izpostavil situacijo ob pomanjkanju goriva na črpalkah. “Rekli bi lahko, da je vlada na prvo mesto postavila partikularne interese, ne pa tega, kar zadeva večino državljanov.”

Predsednik ZNP Matevž Tomšič (Foto: STA)

Tomšič še opaža, da se je v času Golobove vlade začela brisati meja med politiko, vlado (izvršno oblastjo) in civilno družbo. Vse skupaj je namreč videti nekako pomešano. “Stvari postajajo podobne, kot so bile v nekdanjem komunističnem režimu, ko smo imeli tako imenovane družbenopolitične organizacije.”

Čas težkih preizkušenj
V času Janševe vlade smo iz covidne krize izšli kot država zmagovalka, kar se je odrazilo v ugodnih ekonomskih kazalnikih. Po zaslugi Janševe vlade smo dosegli prvo mesto po gospodarski rasti med državami EU, danes pa smo se znašli pred težko preizkušnjo, saj se nam obeta energetska kriza, dvig inflacije, cen energentov, med njimi elektrike. Julija letos smo zabeležili najvišjo stopnjo inflacije v posameznem mesecu po avgustu 1995. Inflacija na letni ravni je bila 11-odstotna. V opozicijskih vrstah ocenjujejo, da Golobova vlada ni upravičila visokih pričakovanj, ki jih je zbujala pred državnozborskimi volitvami.

Sto dni čas absurda
V SDS so prvih sto dni vlade ocenili kot čas absurda, arogance in lahkomiselnosti. Poslanska skupina SDS je že vložila zahtevo za izredno sejo državnega zbora, na kateri bi poslanci obravnavali ukrepe na področju draginje in razloge za nadpovprečno inflacijo Slovenije v evroobmočju. Še aprila je bila Slovenija med državami z najnižjo inflacijo in bistveno nižjo od povprečja.

Poslanec Franc Breznik, ki je na novinarski konferenci predstavil stališče SDS, je opozoril, da Golobova vlada ne dela dobro, da so njeni ukrepi slabi in neprimerni ter da so bile prioritete te vlade v prvih sto dneh obrnjene na glavo, saj se je ukvarjala z ukrepi, ki to v resnici niso, in zanemarjala resne probleme, s katerimi se sooča celotna Evropa.

Dodal je, da je državljanom težko povedati, zaradi česa ima Slovenija tako drago električno energijo ob več kot 80-odstotni samooskrbi in ob relativno dobro dimenzioniranem energetskem sistemu, ki daje tretjino elektrike iz TE Šoštanj, več kot tretjino iz jedrske elektrarne in več kot tretjino iz obnovljivih virov energije, od katerih hidroenergija predstavlja več kot 90 odstotkov.

V nadaljevanju je omenil vladni dokument z dosežki v stotih dneh, v katerem je večkrat omenjeno, da je predsednik vlade specialist na področju energetike, čeprav se je prav na tem področju vlada slabo izkazala in ni sprejela ustreznih ukrepov.

Draginja, inflacija
Na letno inflacijo je ključno vplivala podražitev cen energentov vključno s povišanjem cen električne energije. Pri strukturi pridobivanja električne energije v Republiki Sloveniji, ki jo predsednik vlade kot dolgoletni vodja podjetja, znanega po trgovanju in prodaji električne energije, dodobra pozna, še posebej izstopa povišanje cen električne energije. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali so ukrepi, ki jih je sprejela zdajšnja vlada, resnično samo v dobro državljank in državljanov ali pa gre predvsem za koristi proizvajalcev električne energije in distributerjev.

Breznik je omenil tudi pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, za oboje je vlada namenila samo 40 milijonov evrov, kar je kaplja v morje glede na potrebe, na kar opozarjajo tudi gospodarska interesna združenja. Prav tako je pomoč namenjena samo blaženju povišanja cen električne energije in zemeljskega plina. Koalicija je namreč zavrnila predlog SDS, da se pomoč nameni tudi uporabnikom drugih energentov (kurilno olje, les, biomasa, peleti). Ob dejstvu, da staranje prebivalstva ob nizkem številu rojstev ta čas predstavlja največjo strateško grožnjo za prihodnost Slovenije, je bil eden prvih ukrepov te vlade ukinitev urada za demografijo, je opozoril poslanec.

O zdravstvu in neodločnosti
V času predvolilne kampanje smo tudi ves čas poslušali obljube, da bodo bolniki v 30 dneh prišli do specialista. Breznik je dejal, da je edini specialist, do katerega lahko ta čas pridemo v 30 dneh, specialist za patološko morfologijo. Opozoril je tudi, da je Slovenija polnopravna članica EU, vendar zaradi neodločne politike ni slišana. Predsednik vlade, ministrica za zunanje zadeve in minister za gospodarstvo bi morali biti osebe, ki bi v teh dneh iskale alternative glede plina in drugih energentov zunaj Slovenije, predvsem v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kar je delala prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše. V SDS med drugim opozarjajo na nesprejemljivo zniževanje plač ali dohodkov v času inflacije.

Hrvaški jesenski sveženj ukrepov v podporo oziroma za zaščito državljanov in podjetij ter primerjava z ukrepi zdajšnje slovenske vlade

V prvih sto dneh slovenske vlade se je Golobov četverček poleg koalicijskih Gibanja Svoboda, SD, Levice  ter nevladnikov, t. i. glasu ulice, ukvarjal predvsem s kadrovskimi čistkami. To je bil tudi njegov največji spregled, kakor je na Twitterju opozoril Janez Janša, predsednik SDS. Pri tem je za primer omenil Avstrijo in Hrvaško.

Hrvaška vlada je pripravila veliko bolj dodelane ukrepe proti energetski krizi in inflaciji kot slovenska. (Foto: STA)

Hrvaški sveženj ukrepov v vrednosti 2.737 milijonov evrov
Prav na dan, ko so Golobovi slavili sto dni vlade in se veselili, je hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković javnosti predstavljal zelo obsežen sveženj ukrepov pomoči prebivalstvu in gospodarstvu v draginji in krizi, ki prihaja. Na seji hrvaške vlade so namreč obravnavali kar 20 točk dnevnega reda s pripravljenimi ukrepi, vrednost pomoči pa je rekordnih 2.737 milijonov evrov. Slovenska vlada je doslej za t. i. draginjsko pomoč namenila drobtinice, vsega 229 milijonov evrov.

Skupna vrednost ukrepov hrvaške vlade za blažitev posledic draginje je 2.737 milijonov evrov, od tega:

  • energija: 770 milijonov evrov,
  • davčne olajšave in znižanje trošarin: 365 milijonov evrov,
  • draginjski dodatki in pomoč kmetom: 326 milijonov evrov,
  • energetska prenova: 128 milijonov evrov,
  • pomoč gospodarstvu: 248 milijonov evrov,
  • poroštva podjetjem za obratna sredstva: 496 milijonov evrov,
  • pomoč podjetjem v težavah: 404 milijone evrov.

Po področjih so največ sredstev namenili področju energentov, in sicer 789 milijonov evrov. Za regulacijo cene električne energije od oktobra 2022 do marca 2023 so gospodinjstvom namenili 421 milijonov evrov, gospodarstvu 35,3 milijona evrov ter javnemu sektorju in nevladnemu oz. neprofitnemu sektorju še 132,7 milijona evrov.

Hrvaška vlada je sprejela tudi sklep o regulaciji cene zemeljskega plina oziroma termalne energije, za kar so namenili 195,8 milijona evrov. Za nakup drv so sprejeli sklep o 20-odstotnem popustu na ceno in določili 10-odstotno povečanje proizvodnje tovrstnih energentov, za kar so skupno namenili 4,25 milijona evrov. Pri utekočinjenemu naftnemu plinu so se odločili za regulacijo cene in marž, cene pogonskih goriv (bencina in dizla) ter kurilnega olja pa so regulirane. Za zeleni prehod so namenili pomoč v višini 414 milijonov evrov. Pri tem so s 1. septembrom že v teku razpisi v vrednosti 252 milijonov evrov, hkrati so napovedali sofinanciranje obnovljivih virov energije. Za subvencije za protipotresno in protipožarno varnost, energetsko prenovo, električne polnilnice in dostope za invalide so sprejeli sklep o 133 milijonov evrov sofinanciranja. Za subvencije za sončne panele pri graditvi sončnih elektrarn so sprejeli sklep o 3,3 milijona evrov pomoči. Znižali so tudi višino davka na dodano vrednost (DDV) za dobavo lesnih energentov na 5 odstotkov, veljala bo do marca 2023. Skupno bo za izboljšanje energetske varnosti namenjenih 26,5 milijona evrov.

Hrana in draginjski dodatki
Določili so tudi najvišje cene posameznih živil iz t. i. cene košarice, znižanje cen je kar 30,24-odstotno. Za draginjske dodatke bodo namenili 152,2 milijona evrov. Socialno ogroženim oz. prejemnikom denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in določenim kategorijam invalidov bodo mesečno nadomestilo začasno zvišali s 25,54 evra na 66,36 evra. Višja nadomestila bo prejelo 70 tisoč posameznikov. 59,7 milijona evrov so namenili za pomoč 690 tisoč upokojencem s pokojnino od 159,26 evra do 578,67 evra. S 1. januarjem 2023 pa bodo najnižje pokojnine višje za 3 odstotke, za kar so namenili 26,5 milijona evrov. Nezaposleni bodo prejeli dodatek v višini 33,18 evra od 1. oktobra do 31. decembra, vrednost teh dodatkov je 8,7 milijona evrov. Spodbujali bodo zaposlovanje žensk, za širitev programa za 4.908 žensk so namenili 32,5 milijona evrov. Nadalje bo 130 tisoč otrok prejelo enkratni dodatek v skupni višini 8,2 milijona evrov. Za mlade in študente so skupno namenili 48,52 milijona evrov, dodatek bo za štipendije (v vrednosti 40 evrov), za prehrano študentov v študentskih domovih. Pomembno je še pomembno, da so zvišali dohodninske olajšave za mlade zaposlene, tem bo skupno ostalo 32,6 milijona evrov več.

Pomoč sektorjem
Pomagali bodo kmetijstvu, delojemalcem in delodajalcem, subvencionirali bodo javni prevoz. Skupno bo to 164 milijonov evrov, v Sloveniji je to 40,5 milijona evrov. Kmetom so zaradi rasti stroškov namenili 31,9 milijona evrov, prejelo jo bo 14 tisoč upravičencev; pomoč zaradi suše v vrednosti 13,3 milijona evrov bo prejelo 20 tisoč upravičencev. Delodajalcem in delojemalcem bodo pomagali s spremenjenimi neobdavčenimi prejemki za priložnostne nagrade, za nadpovprečne delovne rezultate, za otroka, regres za prehrano (za 20 odstotkov), uporabo službenega vozila. Skupna vrednost pomoči je 76,9 milijona evrov. Za javni prevoz so določili subvencijo v višini 0,2 evra za liter dizla in ohranjanje manj zasedenih linij. Vrednost pomoči je 10 milijonov evrov. Za kredite in poroštva so namenili 900 milijonov evrov. Od tega bodo podjetja v težavah zaradi ukrajinske krize za obratna sredstva upravičena skupno do 496 milijonov evrov, izvoznikom so dodatno namenili še 404 milijone evrov.

Kaj pa v Sloveniji?
Vlada Roberta Goloba s priveskom je doslej sprejela ukrepe za blažitev posledic draginje v skupni vrednosti 229 milijonov evrov. Za energente naj bi bila pomoč v vrednosti 170 milijonov evrov (znižanje davka na dodano vrednost in pomoč gospodarstvu). Na Hrvaškem 789 milijonov evrov. Za električno energijo je slovenska vlada namenila 130 milijonov evrov, za čas od 1. septembra 2022 do 31. avgusta so sprejeli sklep o reguliranih cenah, znižanju trošarin in nižjem prispevku za obnovljive vire energije. Vrednost ukrepa ni znana. Na Hrvaškem pa je to 421 milijonov evrov. Slovenska vlada je za gospodarstvo sprejela še sklep o sofinanciranju 30 odstotkov stroškov električne energije za drugo polletje 2022 in to ocenila na 40 milijonov evrov. Hkrati so sprejeli še sklep o regulaciji cen električne energije za poslovne odjemalce. Za javni sektor so kot ukrep sprejeli zmanjšanje porabe električne energije – znižanje temperatur v prostoru. Na Hrvaškem je ukrep pomoči konkreten in znaša 132,7 milijona evrov. Zemeljski plin: slovenska vlada je znižala davek na dodano vrednost (z 22 na 9,5 odstotka), velja od 1. septembra do 31. maja 2023. Hrvaška vlada se je pri tem odločila za regulacijo cen. Podoben ukrep znižanja davka na dodano vrednost velja tudi za daljinsko ogrevanje. Pri pogonskih gorivih se je slovenska vlada odločila za regulacijo cen samo zunaj avtocestnega križa, na Hrvaškem so cene regulirane na celotnem območju države. Za zeleni prehod je slovenska vlada napovedala milijardo evrov vreden sveženj investiranja v sončne elektrarne.

Vir: STA

In hrana? Medtem ko so na Hrvaškem cene osnovnih živil znižali za 30,24 odstotka in jih omejili, bo slovenska vlada do 31. marca 2023 izvajala program primerjave maloprodajnih cen za 15 osnovnih skupin živil. Za to bodo zunanjemu izvajalcu plačali blizu 50 tisoč evrov. V Sloveniji je povsem drugače tudi pri draginjskih dodatkih. Medtem ko so za te na Hrvaškem namenili 152,02 milijona evrov, je slovenska vlada te določila pri 22,1 milijona evrov. Prejelo ga bo le okoli 71 tisoč državljanov, odločitev o prejemnikih je nerazumna. Velike družine dodatka ne bodo deležne, prejeli pa ga bodo pari brez otrok. Za otroke niso določili nobenega dodatka, prav tako ne za mlade in študente.

Za pomoč kmetijstvu in ribičem bo slovenska vlada sklep šele sprejela, pomoč naj bi znašala 22,5 milijona evrov. Za delojemalce in delodajalce so namenili 18 milijonov evrov, zvišali so stopnje neobdavčenih prejemkov za povračilo prevoza na delo in prehrane na delu. Na Hrvaškem so delojemalcem in delodajalcem namenili 76,9 milijona evrov. Kaj pa javni prevoz? V Sloveniji so samo zvišali povračilo zneska trošarin za prevoznike v javnem potniškem prometu, znesek ni znan. Na Hrvaškem pa so za to namenili 10 milijonov evrov. Slovenska vlada v nasprotju s hrvaško podjetjem ne omogoča niti kreditov in poroštev državne banke.

Razlike so zelo očitne
Primerjava med Slovenijo in Hrvaško pa pokaže, da po ukrepih sta med seboj oddaljeni svetlobna leta. Hrvaški ukrepi so zelo podobni tistim, ki jih je sprejemala vlada Janeza Janše. Slovenska vlada pa gre v maniri svoje levičarske agende svojo pot.

Vida Kocjan

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Brglez bi se skrival za nevtralnostjo in sredinskostjo, vendar naš narod dokaze hrani

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Brglez bi se skrival za nevtralnostjo in sredinskostjo, vendar naš narod dokaze hrani | Nova24TV

Milan Brglez, Che Guevara (fotomontaža: Demokracija/STA)

Brglez se bo zdaj skrival za neko nevtralnostjo in sredinskostjo, čeprav narod naš dokaze hrani,” je dejal voditelj oddaje Kdo vam laže? Boris Tomašič, pri čemer se je skliceval na fotografijo, na kateri novi predsedniški kandidat Milan Brglez paradira v majčki s Che Guevaro, “viva comunismo e la liberta in tako naprej, kajne“, je poudaril Tomašič. Svet stranke Gibanje Svoboda je v četrtek namreč sklenil podpreti evropskega poslanca Milana Brgleza pri njegovi kandidaturi za predsednika republike. Brglez, sicer član Socialnih demokratov, je v minulih dneh odstopil s funkcij v tej stranki, osrednji mediji pa ga že kujejo v zvezde.

Morda pa premierju Robertu Golobu ustreza ravno zaradi svoje prilagodljivosti, kot vemo, je bil Milan Brglez v SMS, potem je prešel v SD, zdaj bi h Golobu,” je pojasnil Boris Tomašič v oddaji in pojasnil, da je “neodvisnost” novega predsedniškega kandidata Milana Brgleza le krinka, saj so njegova levičarska ideološka prepričanja jasna, med drugim kot lažno izpostavi prav njegovo integriteto, ki jo osrednji mediji tako poudarjajo, sploh, ko vemo, da ima Brglez, nekdanji predsednik Šahovske zveze Slovenije, za sabo afero, povezano s financiranjem zveze in izginjanjem denarja Slovenskih železnic.

Preberite tudi: [Video] Posnetek, kjer poslanec Žavbi na seji vrta po nosu in smrkelj celo poje, zbudil veliko zgražanja

Z vstopom Brgleza v predsedniško tekmo se po napovedi medijev zadeve malce obračajo. Trenutno vodilni kandidatki Nataši Pirc Musar se baje ne obeta nič dobrega, kot levičarska ikona pa se tekmi zdaj pridružuje tudi Miha Kordiš, “ki je vsaj avtentičen levičar”, je komentiral Tomašič. Po njegovem mnenju je težko omenjati besedi integriteta in neodvisnost v istem kontekstu z Brglezom, sploh ko je svoja ideološka prepričanja že davno pokazal z nošenjem majčke, na kateri je bil obraz Che Guevare, množičnega morilca, rasista in homofoba. Ob tem se lahko vprašamo, kaj to pove o profesorju na FDV, ki med drugim predava celo o evropskem varstvu človekovih pravic. Zadevo je komentiral tudi nekdanji premier Janez Janša, ki je na Twitterju zapisal:Oseba z majico Che Guevare je g. Milan Brglez, kandidat @govSlovenija koalicijskih strank @strankaSD in @Gibanje_Svoboda za predsednika Republike Slovenije. Volitve bodo oktobra 2022. Oktobra 2022, ne 1922.”

Guevara je bil homofob, rasist in množični morilec, ki je uporabil vsa razpoložljiva sredstva za doseganje samooklicane nadrejene družbe. Vprašanje za Brgleza kot univerzitetnega profesorja na FDV v Ljubljani, kjer med drugim predava o svetovni politiki in evropskem varstvu človekovih pravic, je vsekakor, ali bi z enakim veseljem oblekel majico z obrazom Adolfa Hitlerja, ki je bil ravno tako rasist, homofob in množični morilec. Ali pa Brglez zgolj nosi majice komunističnih množičnih morilcev? Vsekakor je zelo zaskrbljujoča že sama misel, da bi človek, ki idealizira morilca, vodil demokratično državo. “Senzacija v Sloveniji. Neverjetno – absurdno – smrt demokraciji. V Sloveniji za predsednika države kandidira izjemno radikalni antisemitski komunist Milan Brglez SD,” je Brglezovo kandidaturo komentiral tudi uporabnik Twitterja, ki sicer živi v Nemčiji.

Mnogi ocenjujejo, da sedanji evropski poslanec nima pravega značaja za predsednika republike ravno zaradi svoje dvoličnosti in sledenju osebnim ambicijam, kar pa dokazujejo tudi pretekle določene afere, spomnimo lahko na to, da je v času, ko je aktualni evropski poslanec vodil Šahovsko zvezo Slovenije, čudežno izginil sponzorski denar Slovenskih železnic.

Foto: STA, Pixabay

Na mesto predsednika Šahovske zveze naj bi se Brglez zavihtel nezakonito – kar naj bi uredila Milan Kneževič in Mirko Bandelj. “Sporom v Šahovski zvezi Slovenije (ŠZS), ki jo vodi evropski poslanec Milan Brglez, ni videti konca. Pridobili smo celotni zapisnik izrednega inšpekcijskega nadzora, ki potrjuje več nepravilnosti,” so na portalu Siol zapisali junija lani, ko so sporočili, da se bo po očitkih o nepravilnostih, povezanih z izvolitvijo nekdanjega predsednika državnega zbora in vidnega člana stranke SD na mesto predsednika Šahovske zveze,  s tem namesto Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ukvarjala Policijska uprava Ljubljana.

KPK se je preiskavi izognila, Inšpektorat pa je ugotovil nepravilnosti
KPK je namreč menila, da to ni v njeni pristojnosti, ker ne gre za nepravilnosti ali kršenje zakona o integriteti in preprečevanja korupcije, ampak za domnevno kaznivo dejanje na strani vpletenih, vendar je bilo jasno, da so Brglezove lovke segale tudi do KPK, za katero je bil “sveta krava”. Zadevo je prevzel Inšpektorat za šolstvo in šport, ki je opravil izredni inšpekcijski nadzor v Šahovski zvezi Slovenije (ŠZS) pod Brglezovim vodstvom, ki je poleg vsega tudi nekdanji predsednik državnega zbora, in ugotovil vrsto nepravilnosti pri namenski porabi javnih sredstev.

Tanja Brkič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

[Foto+video] Srečanje podpornikov Nove24TV nad vsemi pričakovanji!

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

V soboto smo se pri Tavčarjevem dvorcu na Visokem pri Poljanah srečali in družili s podporniki Nove24TV in Demokracije. Za izkazano podporo naših somišljenikov smo izredno hvaležni in si jo resnično štejemo v čast. S številom prisotnih (več tisoč) ste nas presenetili in dokazali smo, da nas je veliko.

Od samega začetka delovanja smo vseskozi deležni izjemnega političnega pritiska. Nova oblast se nas je lotila še brutalnejše in skuša storiti vse, da bi nas utišala. V petek je evropski poslanec Matjaž Nemec na Evropski parlament naslovil pobudo za izbris Nove24TV iz seznama slovenskih TV programov, ki so prek IPTV na voljo v Evropskem parlamentu. Več kot očitno je Nova24TV trn v peti slovenskim oblastnikom, prav zato nam izkazana podpora na sobotnem srečanju potrjuje, da naša prizadevanja niso ostala neopažena in nam predstavljajo izjemen motiv za nadaljnje delo. Kot je dejal Jože Biščak na dogodku: “Zvok molka je tisti, kamor se ne smemo zateči.”

Foto: Matic Štojs Lomovšek

Ne pozabite, čakata nas še dva dogodka: v torek, 27. 9. 2022, bo v Ljubljani shod za družine proti novemu družinskemu zakoniku, ki ne spoštuje narave, razuma, tradicionalne družine. Za začetek referenduma proti omenjenemu zakonu bodo zbirali tudi podpise. V soboto, 2. 10. 2022, pa bo Pohod za življenje. Bodimo glasniki!

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Razmere v šolah vse bolj kaotične, Sviz molči

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Minister za družine Luka Mesec in šef šolskega sindikata Branimir Štrukelj (Foto: sta)

Nov val epidemije koronavirusa, ki je zajel Slovenijo, se širi predvsem preko šol. Iz slednjih poročajo o tako rekoč anarhičnem stanju. Po nekaterih šolah je za virusom zbolelo tudi do tretjino učiteljev, ki jih morajo seveda nadomeščati kolegi, da pouk sploh lahko poteka. Posledično so ti zelo obremenjeni.

Razredi v osnovnih šolah so tako rekoč zdesetkani. Nekateri učitelji vedo povedati, da obstajajo razredi, v katerih pouk obiskuje le še tretjina otrok. Od 24 učencev v razredu jih na primer k pouku hodi le osem.

Če so za zbolele učence v prejšnjih valih epidemije učitelji istočasno zagotavljali pouk na daljavo tako, da so predavanje v učilnici prenašali tudi preko Zooma, temu tokrat ni tako. Pouk na daljavo ni zagotovljen, vsak se mora znajti sam, kakor se zna.

Zanimivo je, da v šolskem sindikatu Sviz, kjer so v preteklih valih epidemije javnost dnevno zasipali s svojimi izjavami za javnost in protesti, kako je v šolah vse narobe, tokrat molčijo. Ne zahtevajo ne pouka na daljavo za zbolele učence, ne koronskih dodatkov, ne ničesar drugega. Zdi se, kot da je v šolah trenutno vse v najlepšem redu. Morda pa slednje pojasni to, da je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj član Levice, ki je ena od vladnih strank. In bilo bi nespodobno, da svoji stranki meša štrene in kritizira ravnanje vlade.

Moje Posavje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Ko še nekdanja dolgoletna partnerka Miho Kordiša ne podpira za predsednika države

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Miha Kordiš in Tonja Jerele (Foto: Facebook)

Kandidatura Mihe Kordiša za predsednika Slovenije se sliši, kot neka burleska, ali pravljica. A je resnični dokaz, da je v Sloveniji vse možno.

Zagovornik totalitarnega sistema, ljubitelj Tita, sovražnik desna politike, ki je v parlamentu izrekel željo po smrti “janšistov” – Miha Kordiš, bi bil rad predsednik vseh Slovencev. No vseh zagotovo ne vseh, saj njegove kandidature ne podpira niti njegovo (bivše) dekle. Pravi, da z Miho nista par že več mesecev, da kandidature ne podpira in da ni članica stranke in da z njo nima nič.

Posnetek zaslona

Če še njegovo dolgoletno dekle meni, da ni primeren za predsednika države, kako bo prepričal druge državljane?

E-Maribor

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

[Iz minute v minuto] Začenja se veliko srečanje podpornikov Nove24TV in Demokracije: Za pluralno in demokratično Slovenijo!

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

[Iz minute v minuto] Začenja se veliko srečanje podpornikov Nove24TV in Demokracije: Za pluralno in demokratično Slovenijo! | Nova24TV

Vseslovensko srečanje podpornikov Nova24tv

Danes ob 12. uri se pričenja dolgo pričakovano srečanje podpornikov Nova24TV in Demokracije na posestvu Visoko pri Poljanah. Napovedanih je okoli 2500 ljudi iz cele Slovenije.

Nova24TV in Demokracija prirejata dolgo pričakovano sproščeno druženje v podporo delovanja obema medijskima projektoma. Poleg pestrega zabavnega programa bomo na dogodku predstavili delovanje novega Kluba podpornikov Nova24TV. Na srečanju, ki se bo pričelo ob 12. uri pri Tavčarjevem dvorcu na Visokem pri Poljanah, bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Zabaval nas bo ansambel Original Štajerci.

Dogajanje preko vklopov v redni program bo mogoče spremljati tudi na Nova24TV, ogled dogodka pa bo na voljo tudi preko kanala YouTube.

12:02 Na dogodku se lahko sprehodite med stojnicami, kjer prodajajo knjige, revijo Demokracija na katero se lahko tudi naročite, za spominek pa lahko kupite magnet z napisom 1. srečanje podpornikov Nova24tv ali kozarec za pivo z enakim napisom. Izberete si lahko tudi majico z različnimi potiski v povezavi z Novo24tv.

11.55 Pred prizoriščem se vije dolga kolona

11:20 Ljudje se že zbirajo, tudi tehnični del je že pripravljen

Ljudje se že zbirajo

Tehnični del ekipe je že pripravljen

11:00 Ljudje se počasi zbirajo na prireditveni prostor. Čutiti je dobro vzdušje in veselje.

Vseslovensko srečanje podpornikov Nova24tv

Vseslovensko srečanje podpornikov Nova24tv

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Vlada je določila višino otroškega dodatka za omilitev posledic draginje, toliko pa bi dobili po predlogu SDS

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Vlada je določila višino otroškega dodatka za omilitev posledic draginje, toliko pa bi dobili po predlogu SDS | Nova24TV

Ljubljana. Primopredaja poslov med nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janso in novim predsednikom vlade Robertom Golobom.

Ta znesek prav tako ne pokrije niti mesečnih šolskih stroškov šoloobveznega otroka. Če upoštevamo še letno stopnjo inflacije (11 %) in drastičen dvig cen energentov in življenjskih potrebščin, pa tudi dejstvo, da gre za časovno omejen (interventni) ukrep, je jasno, da je za zagotovitev minimalne socialne varnosti otrok ta znesek odločno prenizek,” je dejala poslanka Karmen Furman iz poslanske skupine SDS. Sklicevala se je na odločitev vlade o omilitvi ukrepov draginje, ta pa je njihove predloge zavrnila, češ, da so populistični.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS spomnili na svoje dopolnilo. V skladu z njim bi draginjski dodatek izplačali v dvakratnem znesku otroškega dodatka, določenega za prvega otroka v posameznem dohodkovnem razredu upravičenca za vsakega otroka, vendar DZ predloga ni sprejel. Družine z otroki, upravičene do tega dodatka, bodo novembra, decembra in januarja za vsakega otroka ob otroškem dodatku dobile draginjski dodatek. Izplačan bo v višini otroškega dodatka, ki ga dobijo za prvega otroka.

Preberite tudi: Diši po letu 1945 – Matjaž Nemec bi Novo24 kar izbrisal iz seznama programov, ki so na voljo v Evropskem parlamentu

DZ je s 65 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o začasnih ukrepih za manj posledic draginje pri prejemnikih otroškega dodatka. Družine z otroki, upravičene do tega dodatka, bodo novembra, decembra in januarja za vsakega otroka ob otroškem dodatku dobile draginjski dodatek. Izplačan bo v višini otroškega dodatka, ki ga dobijo za prvega otroka, piše STA.

Znesek ne pokrije niti osnovne košarice živil
Vlada v predlogu zakona določa draginjski dodatek v višini zneska otroškega dodatka za prvega otroka v posameznem dohodkovnem razredu. To v praksi pomeni, da bo otrok, čigar starša prejemata povprečni mesečni neto plači (1.307,61 EUR), kar družino uvršča v sedmi dohodkovni razred, novembra in decembra 2022 ter januarja 2023 poleg siceršnjih 24,53 EUR prejel še 24,53 EUR draginjskega dodatka, skupno torej 49,06 EUR. Poslanska skupina predloge vlade zavrača, češ, da gre za “znesek, ki skladno s popisom cen živil v Sloveniji septembra 2022 komajda zadošča za nakup košarice osnovnih živil pri najcenejših ponudnikih v Sloveniji (47,38 EUR Eurospin, 48,25 EUR Lidl, 48,53 EUR Spar, 48,88 EUR Hofer), medtem ko za nakup košarice osnovnih živil npr. v Mercatorju (49,67 EUR) in Tušu (58,23 EUR) sploh ne zadošča“.

Ta znesek prav tako ne pokrije niti mesečnih šolskih stroškov šoloobveznega otroka. Če upoštevamo še letno stopnjo inflacije (11 %) in drastičen dvig cen energentov in življenjskih potrebščinn ter dejstvo, da gre za časovno omejen (interventni) ukrep, je jasno, da je za zagotovitev minimalne socialne varnosti otrok ta znesek odločno prenizek. “Socialno varnost si zaslužijo vsi otroci in ne samo tisti, katerih starši so brez službe oziroma prejemajo tako nizke osebne dohodke, da se uvrščajo v prvi dohodkovni razred, zato v SDS predlagamo, da se draginjski dodatek določi v dvakratnem znesku otroškega dodatka, določenega za prvega otroka v posameznem dohodkovnem razredu, v katerega je uvrščen upravičenec do otroškega dodatka, za vsakega otroka,” meni poslanka.

Foto: Freepik

Opozicija je predstavila predloge na podlagi znanja in izkušenj iz preteklosti, koalicija pa jih je zavrnila
O predlogu priporočil glede omilitve posledic inflacije in energetske draginje, ki jih je predlagala skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec (SDS), je minuli petek razpravljal odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor ter jih zavrnil. Koalicija je njihove predloge označila za “populistične”, ko jih je opozicija prepričevala, naj sprejmejo predloge SDS za spremembo formule izračuna cen električne energije, za znižanje DDV na vse energente, za energetski dodatek za vse, za večjo pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, ter da naj vlada odstopi od namena sprememb zadnje sprejete novele zakona o dohodnini.

Foto: sds.si

V času Janševe vlade je bilo drugače
Če se vrnemo nazaj v mesec februar, je letos DZ na predlog Janševe vlade sprejel zakon o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov. Položnica za povprečno gospodinjstvo je bila nižja za kar okoli 35 odstotkov, okoli 710 tisoč upravičencev je prejelo enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, gospodarstvu in kmetijstvu je bilo namenjenih dodatnih 70 milijonov evrov.

Aprila je bil dodatek nakazan:

  • 465.000 upokojencem, ki so imeli decembra največ 1.000 evrov pokojnine,
  • okoli 67.000 upravičencem do denarne socialne pomoči ali varnostnega dodatka,
  • upravičencem do nadomestila za invalidnost,
  • okoli 139.000 prejemnikom otroškega dodatka od prvega do šestega dohodninskega razreda,
  • okoli 26.000 prejemnikom dodatka za veliko družino in
  • rejnikom, ki so imeli decembra sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo.

Okoli 6000 tistih, ki imajo štiri ali več otrok, je prejelo še dodatnih 50 evrov. Pomoč so prejeli tudi kmetje (približno 56.000 kmetijskih gospodarstev) in približno 11.000 čebelarjev. V prejšnji sestavi so bili poslanci iz vrst KUL (SD, LMŠ, Levica in SAB) v opoziciji, za del se jih je že vedelo, da prestopajo v stranko Roberta Goloba. Prav vsi so februarja glasovali proti tej pomoči. Svojo pravo barvo do socialno šibkejših so kazali že takrat, zdaj so jo le še potrdili. Razlike v delovanju obeh vlad so očitne.

Ana Horvat

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Ministrstvo išče grešne kozle – predsednik sveta celjske bolnišnice odstopil

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Splošna bolnišnica Celje (Foto: STA)

Andrej Klasinc, predsednik sveta celjske bolnišnice, je odstopil. Medtem je ministrstvo napovedalo ovadbo vodstva bolnišnice. Celjska bolnišnica v primeru ovadbe obljublja dejavno sodelovanje v preiskavi. Ministrstvo očitno veliko truda vlaga v iskanje grešnih kozlov. 

Z mesta predsednika sveta celjske bolnišnice je odstopil Andrej Klasinc. Ministrstvo pa bo zaradi objektivne odgovornosti in suma kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti zoper vodstvo bolnišnice podalo ovadbo.

Vodstvo celjske bolnišnice je sicer po zamenjavi identitete dveh bolnikov ponudilo svoj odstop, a ga svet bolnišnice ni sprejel. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v javnosti večkrat poudaril, da bi moralo vodstvo prevzeti odgovornost in odstopiti.

Predsednik sveta celjske bolnišnice Andrej Klasinc je odstopil po odkritju zamenjave identitete dveh bolnikov v celjski bolnišnici, so potrdili na ministrstvu za zdravje. Klasinca je sicer kot enega od petih predstavnikov v svet zavoda imenovala vlada.

Klasinca naj bi vlada nadomestila z Mojco Kert in Tadejom Hatom.

Vodstvo bolnišnice je sicer prejšnji teden podalo odstopne izjave, a jih svet zavoda ni potrdil. Zato je takrat vlada razrešila predstavnika ustanovitelja v celjski bolnišnici Mitjo Pirmana in namesto njega imenovala Tomaža Subotiča.

Kot so sporočili z ministrstva za zdravje, je bilo v postopku izrednega notranjega nadzora ugotovljeno, da je bila reševalcema Zdravstvenega doma Sevnica predana vsa zdravstvena dokumentacija za vsakega izmed dveh stanovalcev v ločenih mapah z vsemi identifikacijskimi podatki in zdravstveno izkaznico.

Na ministrstvu ob tem opozarjajo, da “v oči bode dejstvo, da sta bila ob odhodu v bolnišnico oba stanovalca oblečena v svoja oblačila, na katerih so bile identifikacijske oznake s priimkom in začetnico imena stanovalca”. Ob tem opozarjajo na še eno nenavadno okoliščino, ki bi bila lahko po mnenju ministrstva morda pomembna, če ne celo ključna, za razjasnitev izrednega dogodka v bolnišnici Celje – preživeli pacient je bil ob vrnitvi v dom upokojencev oblečen v svoje hlače, ki so bile označene z njegovim pravim imenom, medtem ko se je vsa spremljajoča dokumentacija nanašala na drugega pacienta, prav tako je na roki imel zapestnico z napačnimi podatki oziroma podatki drugega pacienta.

Zaradi nenavadnih okoliščin in očitnih nedoslednosti, ki so se dogajale ob sprejemu in med zdravljenjem v celjski bolnišnici, bo ministrstvo za zdravje zaradi objektivne odgovornosti in suma kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti zoper vodstvo celjske bolnišnice podalo ovadbo organom pregona. Postopek nadzora ob tem ni pokazal na nobeno napako, nepravilnost ali pomanjkljivost, ki bi jo zagrešilo osebje Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu ob predaji reševalnemu prevozu, pred predajo ali po njej, so še zapisali.

Ministrstvo išče grešne kozle

Svet zavoda odstopa vodstva ni sprejel, saj so bili najbrž mnenja, da se sistemskih težav s političnimi zamenjavami pač ne da rešiti – konec koncev je bilo trenutno vodstvo na položaju komaj 6 mesecev. Očitno obstaja nek nagib znotraj ministrstva, da se za zaplet čimprej najde političnega grešnega kozla – češrav je jasno, da če se že išče objektivno odgovornost pristojnih oseb je še najbolj objektivno odgovoren prav Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Andrej Žitnik

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Dnevnik za Goloba pelje sončno propagando

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA/Pixabay)

Kot kaže, je pričel Dnevnik za Goloba voditi sončno propagando. V tiskani in spletni izdaji Dnevnika je namreč izšel članek z naslovom “Sonca je dovolj za sedem nukleark elektrike, s katerim so zavajajoče izenačili inštalirano moč elektrarn s proizvedeno električno energijo. Sicer je res, da ljudje to pogostokrat mešajo, a vendarle si medij, ki se ima za resnega, kaj takega ne bi smel dovoliti. 

“Slovenija ima ogromno potenciala za postavitev polj sončnih elektrarn, a tudi ogromno ovir, zaradi katerih vsa ta polja verjetno ne bodo nikoli stala. Vendarle pa bi lahko v Sloveniji brez večjih omejitev postavili za celo nuklearko sončnih polj na skoraj 60 lokacijah po vsej državi,” uvodoma navajajo pri Dnevniku. A ko se govori, piše in bere o proizvodnji elektrike, je treba upoštevati ključno dejstvo, da inštalirana moč elektrarne ni enaka proizvedeni električni energiji.

Foto: posnetek zaslona, Dnevnik

V luči zavajajočega poročanja so se kritično odzvali pri digitalni platformi podpornikov jedrske energije JedrskaSI. Da bi razumeli, koliko ur elektrike proizvede elektrarna v enem letu (brez inštalirane moči), so pojasnili, da jedrska elektrarna deluje neprestano dan in noč, zato proizvede več kot 8 tisoč ur elektrike. “Sončna elektrarna deluje le, ko sonce sveti, in zato proizvede 1.000 do 1.100 ur elektrike“.

5000 MW moči bi lahko proizvedle vse sončne elektrarne, ki bi teoretično lahko stale v Sloveniji,” je mogoče prebrati v Dnevniku. Ker je nemogoče enačiti inštalirano moč s proizvedeno elektriko, pri JedrskaSi za lažje razumevanje poudarjajo, da iz 5 tisoč MW moči v jedrskih elektrarnah dobimo več kot 40 TWh električne energije. Iz 5 tisoč MW moči v sončnih elektrarnah pa dobimo okoli 5,8 TWH električne energije.

Foto: Twitter JedrskaSi

Dnevnik ustvarja tekmo, kjer je ni
Vse skupaj pa so nato pojasnili konkretno na primeru drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2). “Načrtovana JEK2 bi imela moč 1.100 MW, njena proizvodnja pa bi bila okoli 9 TWh električne energije,” pojasnjujejo in dodajajo, da je to še vedno bistveno več kot vse omenjene teoretične sončne elektrarne skupaj. “Pomembno je, da vsi pojasnjujemo in širimo zavedanje. Napake se dogajajo in prav je, da medij tako zavajanje popravi. Vse možnosti imajo, da te reči bralcem pojasnijo. Za zdaj jih še niso,” izpostavljajo pri JedrskaSi in dodajajo, da so takšni naslovi škodljivi in ustvarjajo tekmo, kjer je ni.

Kot kaže, Dnevnik propagira aktualnega premierja. Spomnimo namreč, da je aktualni premier Robert Golob julija letos v eni izmed oddaj na slovenski televiziji napovedal gradnjo velikanskih sončnih elektrarn. V obdobju treh let nameravajo postaviti dvakrat več sončnih elektrarn, kot jih imamo danes.

Sara Kovač

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Davčna reforma vlade je napad na življenjski standard

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Davčna reforma vlade je napad na življenjski standard | Nova24TV

Minister za finance Klemen Boštjančič (Foto: STA)

Napovedana razveljavitev davčne reforme vlade Janeza Janše, ki je po besedah ministrstva za finance s Klemnom Boštjančičem na čelu “samo dajala”, se uresničuje. Ukinitev usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo je ob 11 % inflaciji napad na življenjski standard, ker se zvišuje povprečna obdavčitev realnih dohodkov v času hude draginje,” je na Twitterju zapisal ekonomist dr. Matej Lahovnik, v preteklosti pa tudi povedal, da se davčni primež ob draginji zateguje in zvišuje progresivna obdavčitev, namesto, da bi iskali načine, kako v krizi razbremeniti podjetja in prebivalstvo. Dvom v odločitev ministrstva za finance pa postane še toliko večje, ko celo fiskalni svet ugotovi, da vlada ni ravno vešča pri ocenjevanju realnega stanja in iskanju rešitev zanj, saj, kot so zapisali na Twitterju: “Predlog rebalansa državnega proračuna za 2022 ocenjujejo kot nerealističnega, v primeru realizacije pa kot neustreznega zaradi pretirane ekspanzivne naravnanosti.”

Vlada je v četrtek obravnavala davčne spremembe, ki v velikem obsegu razveljavljajo spomladi sprejeto davčno reformo, ki jo je pripravila vlada Janeza Janše. Po potrditvi spremembe zakona v parlamentu bodo te začele veljati s prihodnjim letom. Povzemamo glavne spremembe o katerih smo že pisali in za katere se poraja vprašanje ali so zares tako “pozitivne” kot meni finančno  ministrstvo pod vodstvom Klemna Boštjančiča, za katerega je celo fiskalni svet ugotovil, da so njegova pričakovanja nerealistična in neustrezna.

Preberite tudi: Kdo laže in kaj je v resnici pravi razlog za odpoklic Kajzerja?

Dohodnina redno zaposlenih
Splošna olajšava bo prihodnje leto 5 tisoč evrov in bo na tej stopnji tudi ostala. Po veljavni zakonodaji bi bila splošna olajšava prihodnje leto 5.500 evrov in bi se dodatno povečala v letu 2024 na 6.500 evrov ter v letu 2025 na 7.500 evrov. Letos je splošna davčna olajšava 4.500 evrov. Po izračunih ministrstva za finance se bo zaposlenemu z minimalno plačo neto letna plača glede na veljavni sistem za letos zvišala za 478 evrov, glede na veljavno ureditev za leto 2023 pa za 318 evrov. Zaposleni s povprečno plačo bo imel letos 130 evrov višje neto izplačilo, kar ne drži, v resnici bodo zaslužili 130 evrov manj v primerjavi z zakonodajo, ki jo imamo zdaj (po noveli ZDoh Janševe vlade), leta 2023 pa za 130 evrov nižje neto izplačilo, kot velja sedaj. Zaposleni z dvakratnikom povprečne plače bo letos prejel 165 evrov več, leta 2023 pa 165 evrov manj, zaposleni s šestkratnikom povprečne plače (ob upoštevanju tudi zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu na 50 odstotkov) pa letos 1.340 evrov manj in leta 2023 1.790 evrov manj.

Ukinitev usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo je ob 11 % inflaciji napad na življenjski standard, ker se zvišuje povprečna obdavčitev realnih dohodkov v času hude draginje,” je na Twitterju zapisal ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki dvomi v pozitivne učinke nove davčne reforme.

Vrača se najvišja, 50-odstotna stopnja dohodnine
Zvišuje se meja, do katere se zaposlenemu prizna dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716 evrov na 16.000 evrov – to pomeni, da bodo najslabše plačani kljub spremembam prihodnje leto plačali manj dohodnine in torej imeli višje neto plače. Uvaja se nova olajšava za mlade do 29 let, in sicer v višini 1.000 evrov. Vrača se najvišja, 50-odstotna stopnja dohodnine.

Dohodnina normiranih S.P.-jev
S.P.-ji z normiranimi odhodki bodo plačevali precej več dohodnine. Za tiste, ki imajo do 25.000 evrov prihodkov na leto, se ne spremeni nič, prizna se jim torej, da so njihovi odhodki 80 odstotkov prihodkov, na kar se plača 20-odstotna dohodnina, realno je torej njihova dohodnina štiri odstotke prihodka. Pri dohodkih nad 25 tisoč evrov pa bo kot odhodki priznanih le še 40 odstotkov prihodkov. Vsem popoldanskim s.p-jem z normiranimi odhodki bo kot strošek priznanih le 40 odstotkov prihodkov. V praksi to pomeni, da bo:

  • s. p. z dohodki v višini 25.000 evrov plačal 1.000 evrov dohodnine, kar je enako kot zdaj;
  • s. p. z dohodki v višini 60.000 evrov plačal 5.200 evrov dohodnine, kar je 2.800 več kot zdaj;
  • s. p. z dohodki 100.000 evrov plačal 10.0000 evrov dohodnine, kar je 6.000 evrov več kot zdaj.

Vrača se tiskanje računov in nova bo dohodnina iz oddajanja premoženja
Izročanje računov kupcem po ureditvi Janševe vlad lani ni bilo več obvezno – kupec ga je seveda lahko zahteval in ga tudi dobil. Golobova vlada zakon spreminja tako, da kupec mora sprejeti račun in ga zadržati do izhoda iz poslovnega prostora, v nasprotnem primeru mu namreč sledi globa 40 evrov. Ministrstvo za finance se je za to odločilo zaradi “sive ekonomije bolj rizičnih dejavnosti”. Najemnine bodo po novem obdavčene 25-odstotno, zdaj so 15-odstotno. Višina normiranih stroškov ostane enaka, piše časnik Finance.

Finančni minister Klemen Boštjančič napovedal zvišanje davkov. (Foto: STA)

Fiskalni svet ocenil, da ima Boštjančič neustrezna in nerealistična pričakovanja
Čeprav osrednji mediji seveda poročajo o pozitivnih učinkih napovedane davčne reforme, se je treba vprašati, kako zaupati nekomu, za katerega je celo fiskalni svet ugotovil, da je njegov predlog v zvezi z rebalansom državnega proračuna za leto 2022 nerealističen in neustrezen. Tako so namreč napisali na Twitterju: “Objavili smo oceno predloga rebalansa državnega proračuna za 2022, ki ga ocenjujemo kot nerealističnega, v primeru realizacije pa kot neustreznega zaradi pretirane ekspanzivne naravnanosti.”

Nekateri resorji bodo z rebalansom prejeli več sredstev, kot je bilo predvideno v prvotno sprejetem proračunu, nekateri, ki so ocenili, da vseh načrtovanih sredstev letos ne bodo mogli porabiti, pa bodo z rebalansom dobili manj,” je namreč o predlogu rebalansa, preden je bil ta ocenjen, povedal Boštjančič. V njegove finančne sposobnosti je javnost že davno izgubila zaupanje, saj je le on tisti, ki je “pokopal” Adrio, s strani starih “Adriašev” pa je bil ocenjen za enega najslabših direktorjev Adrie v njeni zgodovini.

Tanja Brkić

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Najbolj lokalna radijska postaja na svetu!