Arhivi Kategorije: Brez kategorije

Sloveniji so priskakali zlato olimpijsko medaljo

Slovenski kvartet Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika in Domen Prevc je na srednji skakalnici v Predazzu osvojil olimpijski naslov na tekmi mešanih ekip. Slovenci, ki so uspešno ubranili naslov iz Pekinga 2022, so na koncu zmagali z veliko prednostjo kar 30,9 točke pred Norvežani na drugem mestu. Tretji so bili Japonci (+35,2 točke).

Edina dobitnica zlata izpred štirih let v ekipi Nika Vodan je po uspešni prvi tudi v finalni seriji z odliko opravila svoj skok in Slovenijo obdržala v vodstvu pred Norveško z novopečeno olimpijsko prvakinjo Anno Stroem in Japonsko z Nozomi Maruyama.

Dolžnik s ponedeljkove posamične tekme Anže Lanišek, ki je v prvo skočil dobro, je v finalni seriji še nadgradil svojo predstavo in z izjemnim skokom prednost Slovenije pred najbližjo zasledovalko Japonsko povečal že na 20,7 točke.

Nika Vodan, Nika Prevc, Domen Prevc in Anže Lanišek (Foto: AFP)

Na vrhu pa sta bila samo še najboljša skakalca na svetu to zimo Nika in Domen Prevc.

Nika Prevc je v finalu skočila 98,5 metra in slovensko prednost pred zadnjo skupino zvišala na 23,3 točke. Drugi so bili Norvežani, na tretje mesto pa so po krajšem skoku Sare Takanashi padli Japonci in si nabrali 27,8 točke zaostanka.

Številka 1 to sezono Domen Prevc je bil na zaletišču videti živčen, vendar je nastop opravil zelo zanesljivo in Slovence zapečatil na vrhu s skoraj 31 točkami naskoka.

Foto: AFP

Nika Vodan je tako zlati in bronasti kolajni iz Pekinga 2022 dodala še eno zlato odličje, Nika Prevc posamičnemu srebru na prvi tekmi v Predazzu tako želeno zlato, za Laniška in Domna Prevca pa je ta kolajna prva v zbirki odličij. Domen Prevc je s tem postal četrti član družine Prevc z olimpijsko kolajno.

Foto: AFP

Dogajanje se z manjše naprave zdaj seli na veliko skakalnico, kjer se bo tekmovalni spored začel konec tedna.

C. Š., STA

The post Sloveniji so priskakali zlato olimpijsko medaljo first appeared on Nova24TV.

Visoka uradnica Združenih narodov naj bi Epsteinu ponujala svojo 13-letno sestro

V središču dokumentov, povezanih s primerom Jeffreyja Epsteina, se je znašlo tudi  ime Hind Al Owais, ki je znana kot feministka, diplomatka Emiratov, svetovalka na sedežu Združenih narodov ter direktorica pri Stalnem odboru Združenih arabskih emiratov za človekove pravice. Epsteinu naj bi ponujala celo svojo 13-letno sestro.

Po podatkih, ki krožijo v javnosti in temeljijo na zapisih ter elektronskih sporočilih iz Epsteinovih spisov, naj bi se njeno ime v teh dokumentih pojavilo kar 469-krat.

Posebej zaskrbljujoči so zapisi elektronskih sporočil iz januarja 2012, ki naj bi si jih izmenjevala Hind Al Owais in Jeffrey Epstein. V enem izmed njih naj bi bilo zapisano: “Pripraviti eno dekle je že dovolj težko, dve dekleti pa sta zagotovo lahko izziv.” Druga domnevna komunikacija naj bi omenjala možnost, da bi k Epsteinu pripeljala tudi svojo 13-letno sestro.

Foto: x

Posebno težo tem navedbam daje dejstvo, da Hind Al Owais zaseda oziroma je zasedala vidne položaje na področju človekovih pravic, kjer so integriteta, moralna doslednost in ničelna toleranca do izkoriščanja temeljna načela.

Foto: x

V zadnjih dneh je opaziti tudi določene odzive – ali njihovo odsotnost. Profili Hind Al Owais na družbenih omrežjih so postali zasebni, javnega pojasnila ali zavrnitve očitkov pa za zdaj ni bilo. Hkrati se stopnjujejo pozivi k neodvisni, transparentni preiskavi.

Sara Kovač

The post Visoka uradnica Združenih narodov naj bi Epsteinu ponujala svojo 13-letno sestro first appeared on Nova24TV.

Radarji: prometna varnost ali zaslužek?

www.24ur.com Napadi na radarje, samo v ljubljanski občini jih je bilo v zadnjih dveh letih 25, pa očitki o polnjenju občinskih blagajn, na drugi strani pa podatki, ki kažejo upad najhujših prekoračitev hitrosti. Danes nima radarjev, smo ugotovili, le petina občin. Ljubljanska je predlani pobrala od prehitrih voznikov skoraj dva milijona evrov, za dobrih 600.000 evrov pa so lani izdali glob v Mariboru.

Jankovićevi in Golobovi svetniki imenovali sami sebe v svete zavodov

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da so občinske svetnice Mestne občine Ljubljana Ksenija Pišljar, Frančiška Trobec in Marija Dunja Piškur Kosmač kršile nasprotje interesov, ko so glasovale zase v različnih primerih imenovanj predstavnikov v svete javnih zavodov. Komisija je zoper mestne svetnice uvedla prekrškovne postopke.

Komisija je ugotovila, da je Ksenija Pišljar (Gibanje Svoboda) na 20. seji mestnega sveta MOL, ki je potekala 3. februarja lani, glasovala za predlog sklepa o imenovanju štirih članov MOL v svet javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, pri čemer je bila za članico v svet tega javnega zavoda predlagana tudi sama, so sporočili s KPK.

Na isti seji mestnega sveta MOL je zase glasovala tudi Frančiška Trobec (Lista Zorana Jankovića), s tem ko je glasovala za predlog sklepa o imenovanju štirih članov MOL v svet javnega zavoda Festival Ljubljana. Kot predstavnica MOL je bila za članico predlagana v svet javnega zavoda Festival Ljubljana tudi sama.

Marija Dunja Piškur Kosmač (Lista Zorana Jankovića) pa je na 21. seji mestnega sveta MOL, ki je potekala 17. marca lani, glasovala za predlog sklepa o imenovanju predstavnice MOL v svet Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, čeprav je bila v svet javnega zavoda kot članica MOL predlagana sama.

Foto: STA

Po navedbah KPK so se tako vse tri svetnice MOL znašle v okoliščinah, ki predstavljajo nasprotje interesov, pri tem pa niso ravnale skladno z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki uradnim osebam v tovrstnih situacijah nalagajo izločitev iz dela v zadevi ter pisno obveščanje nadrejenega oziroma predstojnika.

“Glasovanje zase sodi med najbolj tipične okoliščine, ki ustvarijo nasprotje interesov, zato bi obravnavane osebe morale vedeti, da so oziroma da bodo s takšnim ravnanjem vzbudile dvom v objektivnost in nepristranskost postopkov imenovanja, posledično pa demokratičnost delovanja lokalne samouprave,” so zapisali.

V komisiji verjamejo, da je prepoznavanje okoliščin nasprotja interesov izredno pomemben preventivni dejavnik, saj lahko nastanek kršitve negativno vpliva na integriteto in ugled posameznikov ter na integriteto celotnega organa, pri katerem ta deluje. Posledično se zmanjša zaupanje v delo in ugled celotnega javnega sektorja, prav tako pa je neustrezno obvladovanje okoliščin nasprotja interesov lahko le korak do korupcije, zato je ustrezno ravnanje uradnih oseb ključno in temeljno pri krepitvi pravne države, so navedli.

C. Š., STA

The post Jankovićevi in Golobovi svetniki imenovali sami sebe v svete zavodov first appeared on Nova24TV.

“Al bo kal pognalo seme”

Na predvečer Prešernovega dne, 7. februarja 2026, je v Kulturnem domu Šentvid pri Stični potekala osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom “Al bo kal pognalo seme”. Prireditev, katere rdeča nit je bila Prešernova misel o semenu, kot ustvarjalnem dejanju katerega sadovi se pogosto razkrijejo šele skozi čas, je pripravila Zveza kulturnih društev Občine Ivančna Gorica v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica.

Slovenska himna v izvedbi ženskega in moškega pevskega zbora Kulturnega društva Vidovo pod vodstvom Urbana Tozona in besede povezovalca programa Roka Godca iz KD Krka, so bile uvod v slovesnost, ki je bila zasnovana kot vsebinska celota in je publiko popeljala na simbolno pot rasti – od semena do žetve. V programu so se prepletale poezija, glasba, gledališka beseda in vizualna umetnost. Sodelujoči v programu so skozi izbrana besedila, glasbene točke in video projekcije odpirali razmislek o ustvarjanju, zorenju in moči kulture, ki nas oblikuje kot posameznike in kot skupnost.

Slavnostna govornica, ambasadorka kulture Občine Ivančna Gorica Dragica Šteh, se je ob verzih Prešernove gazele vprašala, kaj lahko spodbudi semena sedanjosti, da bodo vzkalila in v prihodnosti obrodila sadove. Omenila je pomembne obletnice, ki se jih spominjamo v letu 2026, poleg Kosovelovega leta med drugim tudi 160-letnice prvega slovenskega romana Deseti brat ter 120-letnice rojstva filozofa in rodoljuba Antona Trstenjaka, ki mu je prav tako posvečeno letošnje leto. “V Prešernovem in Jurčičevem času, v prejšnjem stoletju in danes se torej pojavljajo ista vprašanja o smislu življenja, o vzrokih in posledicah in o vsem, kar predstavlja semena upanja za prihodnost.” V razmišljanju o odgovorih na ta vprašanja je izpostavila Trstenjakovo misel, ki pravi “Dobrota je sonce, ki daje rast”, ter jo povezala s kulturo kot prostorom ustvarjalnosti, solidarnosti in medsebojne skrbi do sočloveka. Njen nagovor je bil poklon različnim ustvarjalcem, zahvala vsem, ki jih podpirajo in želja, da bi nas pri vsakdanjih poteh in opravkih vodila kultura srca.

Kot že rečeno so nastopajoči skozi prireditev pripovedovali prispodobo o kulturi kot semenu. Nastopili so učenci Dramske skupine Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični pod mentorstvom Jelke Rojec in recitatorji KD Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica pod mentorstvom Dragice Šteh. Glasbeni del so oblikovali komorna zasedba Godalnega orkestra KD Stična s solisti in umetniško vodjo Polono Udovič ter Mala zasedba Godbe Stična, ki jo vodi umetniški vodja Rok Škerjanec. Posebno umetniško razsežnost so večeru dale tematske video projekcije, za katere je likovno podlago pripravila Tjaša Žurga Žabkar (KD likovnikov Ferda Vesela), besedilo Saša Koleša (predsednica ZKD Občine Ivančna Gorica), glasbeno podlago z avtorskimi improvizacijami na klavirju domači skladatelj Matej Kastelic, besedilo pa je interpretirala še ena domačinka, dramska igralka Jana Zupančič.

Že ob prihodu v dvorano pa je obiskovalce pozdravila predstavitev likovnih izdelkov, ki so jih pripravili dijaki in dijakinje prvega letnika ekonomske srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Ti so se pod mentorstvom profesorice likovne umetnosti Jelke Rojec pri pouku ukvarjali z linearno perspektivo. Po zgledu Rafaelove slike Atenska šola so za osnovo uporabili arhitekturno ogrodje, v katerega so vkomponirali podobe, ki so jih prepoznali v posameznih kiticah Prešernovih Gazel.

Prireditev je spretno prepletala številne sadove kulturnega razvoja v občini Ivančna Gorica in zagotovo pustila nova semena za bodoče ustvarjanje na polju naše kulture.

M. Š.

The post “Al bo kal pognalo seme” first appeared on Nova24TV.

Teroristična sabotaža na italijanskih železnicah na dan odprtja zimskih olimpijskih iger

Na prvi dan zimskih olimpijskih iger v Italiji je več požarov poškodovalo ključno železniško infrastrukturo na severu države, kar preiskovalci obravnavajo kot namerno sabotažo z požigom. Incidenti so povzročili večurne zamude v železniškem prometu in sprožili obsežno varnostno preiskavo.

Po navedbah lokalnih oblasti so trije ločeni požari poškodovali železniško infrastrukturo na progah med Bologno in Benetkami, kar je v soboto zjutraj povzročilo zamude, dolge tudi do 2,5 ure. Motnje so bile zaznane tudi na železniški povezavi proti Benetkam, dodatni požar pa je izbruhnil še ob tirih, ki vodijo proti obalnemu mestu Pesaro.

Uradna razlaga: namerna sabotaža

Italijanski železniški uradniki so izključili tehnične okvare ali nesreče ter potrdili, da gre za namerno povzročeno škodo. Preiskovalci so na kraju dogodkov našli eksplozivno napravo in prerezane kable, kar je italijansko ministrstvo za promet označilo kot resno sabotažo.

Po navedbah ministrstva je način delovanja podoben napadom na francosko železniško omrežje med poletnimi olimpijskimi igrami v Parizu leta 2024.

Oblasti preiskujejo povezave med protesti skrajnih levičarjev, ki so pustošili po Milanu in želeli vdreti v olimpijsko vas, da bi poiskali izraelske atlete.

Odziv vlade 

Podpredsednik italijanske vlade in minister za promet Matteo Salvini je v izjavi za BBC poudaril, da dogodki ne bodo omajali ugleda države:
“Ta dejanja brez primere resnosti v nobenem primeru ne mečejo sence na podobo Italije v svetu – podobo, ki jo bodo igre še dodatno okrepile in naredile bolj pozitivno.”

Matteo Salvini (Foto: STA)

Preiskava še poteka

Za sabotažo doslej nihče ni prevzel odgovornosti. Železniški promet na hitri progi pri Bologni je bil sicer ponovno vzpostavljen že v soboto popoldne.

Omenjena železniška linija je ena ključnih povezav, ki gledalcem omogočajo obisk olimpijskih prizorišč na območju, ki se razteza več sto kilometrov čez Alpe in Dolomite na severu Italije.

Primer preiskujejo tudi enote za protiterorizem in prometno varnost, ki skušajo ugotoviti, kdo stoji za napadi in ali obstaja širša grožnja v času olimpijskih iger.

I. K.

The post Teroristična sabotaža na italijanskih železnicah na dan odprtja zimskih olimpijskih iger first appeared on Nova24TV.

8. februarja praznujemo dan največjega slovenskega pesnika

“Kar je Dante za Italijane in Goethe za Nemce, je Prešeren za Slovence,” je pomembnost Franceta Prešerna v preteklosti opisal akademik Janko Kos, ki velja za Prešernovega največjega poznavalca. Osmega februarja vsako leto zaznamujemo smrt Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Ta dan ni le priložnost za spominjanje in čaščenje njegovega izjemnega dela, temveč tudi za slavljenje slovenske kulture, ki se je v marsičem oblikovala in razvijala prav pod njegovim vplivom. 

Francetu Prešernu ne posvečamo pozornosti le zaradi pesniškega opusa, temveč tudi zaradi njegove vloge pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti in identitete.

Vsak Slovenec zagotovo pozna dela Krst pri Savici, Turjaška Rozamunda, Povodni mož in še številne druge. Če ne prej, se je z njimi srečal že v osnovni šoli, saj je Prešeren tudi avtor slovenske himne Zdravljica. Ta še danes odmeva na vseh dogodkih in je tako rekoč eden od pečatov slovenstva, ki ga Slovenci in Slovenke puščajo doma in po svetu. Deluje tudi “spravno”, saj v sedmi kitici pozdravlja vse narode, jih združuje in med njimi uveljavlja spravo. Ob tem ne preseneča, da je Prešernu posvečen tudi poseben dan, 8. februar, ki je namenjen tudi čaščenju njegovih izjemnih del. Od Prešerna namreč izhaja celotna slovenska kultura.

To je v preteklosti poudaril tudi akademik Janko Kos, ki je Prešerna primerjal z drugimi svetovno znanimi književniki. “Tako kot je dal Dante v nekem smislu pečat italijanstvu, lahko podobno rečemo tudi za Prešerna. Prešeren je gotovo za Slovence, kar je Goethe za Nemce in kar je Puškin za Ruse,” je poudaril. Kos je prepričan, da je njegov pomen predvsem v tem, da je ustvaril delo, ki je za Slovence centralno. S tem je mislil na Krst pri Savici, v katerem so zbrane vse dileme ljudstva in narodne kulture, saj v interpretacijah najdemo težave, ki jih poznamo tudi danes.

Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem in bil izjemen učenec, dijak ter študent, ki je zaradi očitne naklonjenosti do slovenskega jezika in literature ostal brez pravice do dostojnega položaja in advokature. Revščina in politične blokade so povzročile, da se ni mogel poročiti z bogato Primičevo Julijo, ki je ostala le lep in navdihujoč spomin. Druga velika ljubezen, domovina, ga je navdihovala do smrti.

Foto: STA

Prešeren je povedel Slovence v Evropo in evropsko kulturo, ko se je naslonil na celotno antično, srednjeveško, renesančno in sodobno romantično kulturo. Še danes velja, da je bil Prešeren ljubezenski pesnik in da je bila ljubezen osrednja tema njegovih pesnitev. Druga tema njegovih del pa je vprašanje slovenstva, ali bomo še obstajali in kako naj sprejemamo zgodovinske spremembe, kot sta pokristjanjevanje in življenje pod Avstrijci. Kos je v preteklosti pojasnil, da je omenjena tema navzoča zlasti v Sonetnem vencu in Krstu pri Savici, zato ni prav, da na Prešerna gledamo kot na izključno ljubezenskega pesnika.

Foto: Rajko Slapernik, Krst pri Savici, 1935/ FB.

Prešeren je prihajal iz zelo katoliškega miljeja, kjer so bili vsi sorodniki močno povezani s katolištvom. Od cerkve se je po besedah Kosa oddaljil kot študent, čeprav je znano, da je v Kranju zadnje mesece pred smrtjo bral predvsem Sveto pismo. Mogoče je sklepati, da se je pozneje nagibal nazaj h krščanstvu, kar je najbolj vidno pri delu Krst pri Savici, v katerem gre za spreobrnjenje glavnega junaka Črtomirja. Prešeren je kljub vsemu na koncu umrl kot kristjan.

Slovenci moramo premagovati medsebojno sovražnost
Številna njegova dela so svobodomiselna, po drugi strani pa izvirajo iz krščanstva. Sprava med njima je vidna tudi v Zdravljici, čeprav je večina kitic izrazito nacionalno usmerjenih. Kos je pojasnil, da je bilo Prešernovo izročilo na tej socialnopolitični ravni, da moramo Slovenci misliti na zbližanje z drugimi narodi in premagovati medsebojno sovražnost. S tem je mislil na spravo med slovanskimi narodi, ki so bili v njegovem času zelo razdvojeni ali drug do drugega celo sovražni.

Foto: STA

France Prešeren je bil mojster poezije, domoljub in intelektualec, ki je v svojih delih pozival k miru in spravi. Osmega februarja se z državnim praznikom poklanjamo spominu na velikega Slovenca in osrednji osebnosti slovenske poezije.

 

The post 8. februarja praznujemo dan največjega slovenskega pesnika first appeared on Nova24TV.