Združenje občin Slovenije (ZOS) je na ministrstvi za finance ter za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj podalo predlog za dvig povprečnine za drugo polovico letošnjega leta. Opozarjajo na razkorak med povprečnino in dejanskimi stroški občin.
Združenje je dopis objavilo na svoji spletni strani, v njem pa pojasnilo, da predlog podajajo ob pripravi rebalansa državnega proračuna. V zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2026 in 2027 je namreč povprečnina za letos določena v višini 835 evrov na prebivalca. Dejanski stroški pa bodo po njihovem izračunu v letošnjem letu okvirno znašali 946 evrov.
V ZOS so opozorili, da se je razkorak med povprečnino in dejanskimi stroški občin po letu 2020 močno povečal. “Če je razkorak v letu 2020 znašal dobrih 52 milijonov evrov, kar je predstavljalo dobre štiri odstotke višje dejanske stroške od povprečninske mase, je razkorak v letu 2024 znašal že več kot 17 odstotkov oz. dobrih 235 milijonov evrov,” so navedli.
Pri tem so poudarili, da politika varčevanja na občinah že močno ogroža njihovo normalno delovanje in kritično zavira zagotavljanje ustreznih standardov ter razvoja na lokalni ravni.
Po mnenju združenja je bila povprečnina že v osnovi določena bistveno prenizko in ne zagotavlja več niti minimalne osnove za izvajanje zakonsko določenih nalog občin. Izpostavili pa so tudi, da sta rast cen energentov in nepremišljen dvig minimalne plače povzročila in še povzročata inflatorne pritiske, ki jih občutijo tudi lokalne skupnosti.
Dodali so, da se je predsedstvo ZOS za podpis dogovora o višini povprečnine za leti 2026 in 2027 odločilo “z visoko stopnjo zadržanosti zaradi realne grožnje nižje povprečnine, če dogovora ne bi podpisala vsa tri reprezentativna združenja občin”.
Kot so zapisali, verjamejo v bolj korekten pristop in odnos nove vlade do občin. Za lokalno samoupravo je namreč bistven stabilen finančni okvir. Zato se nadejajo, “da bo višina povprečnine za leto 2027 dogovorjena na osnovi konkretnih izračunov, predvsem pa korektnega izračuna predvidenih dejanskih stroškov”.
V izogib vsakoletnim neproduktivnim pogajanjem ter zagotovitvi financiranja občin skladno z Evropsko listino o lokalni samoupravi predlagajo, da v sodelovanju z vsemi relevantnimi akterji čim prej pristopijo k spremembam zakona o financiranju občin, da se bo povprečnina izračunala, in ne arbitrarno določala na podlagi pogajanj.
V lanskem letu je povprečnina znašala 771,33 evra na prebivalca, za letos in prihodnje leto je določena v višini 835 evrov. Ob tem so v novembra lani podpisanem dogovoru o višini povprečnine predvideli, da bo občinam iz državnega proračuna v letu 2026 povrnjen del sredstev za zimski regres oz. t. i. božičnico. Na podlagi zakona o financiranju pa občinam iz državnega proračuna pripadajo tudi dodatna sredstva, namenjena zmanjševanju objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, ki za letošnje leto znašajo 54 milijonov evrov.
C. Š., STA
The post Občine za višjo povprečnino first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Občine za višjo povprečnino z dne, 2026-06-19 15:30:34, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/obcine-za-visjo-povprecnino/
Kar smo napovedali pred dnevi, je danes meso postalo. Najboljši strelec v zgodovini slovenske reprezentance in izjemno uspešni nogometni funkcionar Zlatko Zahović se po nekaj več kot šestih letih vrača v Ljudski vrt. Novinarska konferenca je pred vrati, čaka se še prihod alfe in omege štajerskega nogometa.
Sodišče v Londonu je na zaporno kazen obsodilo moška, ki sta zakrivila serijo požarov na dveh hišah v Londonu in avtomobilu, povezanih s predsednikom vlade Keirom Starmerjem. Bila sta spoznana za kriva zarote z namenom poškodovanja premoženja, zaradi česar morata za dve in sedem let v zapor.
Po več kot 15 tednih spopadov med ZDA, Izraelom in Iranom je bil ta teden dosežen preliminarni mirovni dogovor med Washingtonom in Teheranom. Čeprav so pogajanja odprla pot k morebitnemu trajnejšemu miru, so posledice vojne že ogromne, tako v številu žrtev kot v gospodarski škodi, ki jo občutijo daleč zunaj Bližnjega vzhoda.
Elektronska sporočila, katerih vsebina se je nanašala na nastavitev eksplozivnih sredstev, je prejelo več sodišč po državi. Po opravljenih pregledih v nobeni izmed ustanov niso našli eksplozivna sredstva ali druge nevarne predmete, ki bi predstavljali neposredno nevarnost za ljudi, so naknadno sporočili z Generalne policijske uprave (GPU).
Po informacijah ukrajinskih oblasti je ruska vojska z droni v Črnem morju napadla dve civilni trgovski ladji. V napadu na eno ladjo naj bi bil ubit član posadke, dva druga pomorščaka pa sta bila poškodovana, eden od njiju huje. Na drugi tovorni ladji pa naj bi bili lažje poškodovani trije člani posadke.
