Ta novica je bila najprej objavljena na RSS viru NIJZ.
Dr. Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da je cepljenje proti gripi priporočljivo za vse prebivalce, starejše od 6 mesecev. »Vsak lahko zboli, vsak lahko tudi težje zboli. Gripa se lahko zaplete s pljučnico, poleg tega lahko vsak, ki zboli, virus prenese na ljudi v svoji okolici – družinske člane, prijatelje, sodelavce in druge. S cepljenjem se zaščitimo predvsem pred težjim potekom bolezni in zapleti, hkrati pa zaščitimo tudi svoje bližnje in okolico.«
»S cepljenjem proti gripi vsak prispeva k temu, da družba lažje deluje, da bodo pozimi nemoteno delovale bolnišnice in zdravstveni sistem, normalno potekal pouk v šolah ter nemoteno delovala podjetja,« je poudarila dr. Grgič Vitek.
Cepljenje proti gripi je še posebej priporočljivo za skupine z večjim tveganjem za težji potek bolezni in zaplete. To so:
- majhni otroci do 2. leta starosti,
- nosečnice,
- kronični bolniki,
- starejši od 65 let,
- osebe z izrazito povečano telesno težo.
Kot je pojasnila dr. Grgič Vitek, zapleti gripe niso nedolžni. Pojavijo se lahko sekundarne okužbe, pogosto tudi pljučnica, gripa pa lahko poslabša že obstoječe kronične bolezni, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in srčno-žilne bolezni.
Cepljenje proti gripi je za vse prebivalce, starejše od 6 mesecev, z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem brezplačno. Letos sta na voljo dve cepivi proti gripi. Eno je registrirano za osebe, stare 50 let in več, priporočamo pa ga predvsem za zaščito starejših od 65 let. Drugo je registrirano za vse osebe, starejše od 6 mesecev.
»Najpomembneje je, da se odločimo za cepljenje in s tem naredimo prvi korak k bolj zdravi prihajajoči zimi,« je še poudarila dr. Grgič Vitek.
Prof. dr. Matjaž Jereb, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je pojasnil, da v Sloveniji vsako leto zboli od 5 do 10 odstotkov prebivalcev, v nekaterih sezonah pa morda celo do 20 odstotkov. »Ocenjujemo, da bolnišnično obravnavo potrebuje približno odstotek obolelih. To predstavlja velik pritisk na zdravstveni sistem in bolnišnice, konkretno tudi na infekcijsko kliniko,« je povedal.
Pogosteje sicer zbolevajo ljudje z dejavniki tveganja, vendar pred gripo ni popolnoma varen nihče. »Tudi sicer zdravi posamezniki lahko zbolijo za hudo obliko gripe, ki zahteva bolnišnično obravnavo, včasih celo sprejem na oddelek za intenzivno zdravljenje,« je dodal prof. dr. Jereb.
Med bolniki, ki jih zaradi gripe in njenih zapletov sprejmejo v bolnišnico, vsak šesti potrebuje zdravljenje na intenzivnem oddelku. »Gre za tako hud potek bolezni, da je bolnik neposredno življenjsko ogrožen. Zapleti najpogosteje prizadenejo dihala. Pride lahko do dihalne odpovedi in sekundarnih bakterijskih pljučnic, ki vodijo v dihalno odpoved. Brez podpore aparatov in vsega znanja, ki ga imajo zdravniki na intenzivnih oddelkih, bi bila takšna bolezen zanesljivo smrtna,« je pojasnil.
Zaradi gripe in njenih posledic ljudje vsako leto tudi umirajo. Po besedah prof. dr. Jereba je lani na infekcijski kliniki zaradi gripe in njenih posledic umrlo okoli 35 ljudi. »Morda se na prvi pogled to ne zdi visoka številka, vendar gre za usodo 35 ljudi in njihovih svojcev,« je dejal in pozval k zaščiti s cepljenjem: »Imamo cepivo, s katerim lahko preprečimo težek potek bolezni, zaplete in smrt. Na vseh nas je, da zaščitimo sebe in posredno tudi vse, s katerimi prihajamo v stik.«
Zaščita po cepljenju se vzpostavi približno 14 dni po cepljenju. Ker zaščita sčasoma oslabi, virusi gripe, ki krožijo, pa se nenehno spreminjajo, je cepljenje treba opraviti vsako leto. Epidemija gripe se v Sloveniji še ni začela, so pa že potrjeni posamezni primeri okužb.
In kako prepoznamo gripo? Značilni znaki gripe so predvsem mrzlica, visoka telesna temperatura, hude bolečine v mišicah in sklepih, pa tudi kašelj ter izcedek iz nosu in oči. Tudi drugi povzročitelji okužb dihal, ki so pogosti v jesensko-zimskem obdobju, lahko povzročajo kašelj in izcedek iz nosu, vendar so pri gripi v ospredju izraziti sistemski znaki, predvsem visoka vročina.
»Gripa je bolezen, ki človeka položi v posteljo in lahko povzroči resne zaplete, ki so pogostejši kot pri številnih drugih virusnih okužbah dihal. Te so običajno blažje in z bistveno redkejšimi zapleti,« je povedal prof. dr. Jereb.
V lanski sezoni se je proti gripi v Sloveniji cepilo več kot 167.000 prebivalcev oziroma skoraj 8 odstotkov celotne populacije. Med starejšimi od 65 let se jih je cepilo 110.000 oziroma dobrih 23 odstotkov. Čeprav se za cepljenje proti gripi odloča vse več prebivalcev, je precepljenost v Sloveniji še vedno daleč od želene, zlasti pa od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da se proti gripi cepi vsaj 75 odstotkov starejših odraslih.
