V novi oddaji iz ciklusa 35 let Slovenije smo se pogovarjali s Cveto Stepanjan, ženo pokojnega političnega zapornika Agopa Stepanjana. Skozi pogovor smo poskušali osvetliti, zakaj je bilo tako pomembno, da smo šli Slovenci na samostojno pot in ven iz enopartijskega sistema. Mnogi mislijo, da je najhuje tisto, kar se je zgodilo po drugi svetovni vojni v času nekdanje Jugoslavije, v času komunizma, vendar za družino Stepanjan se je tragedija zgodila še po osemdesetem letu. Cveta Stepanjan nam je pripovedovala svojo srhljivo izkušnjo mučenja njenega moža in cele njene družine. Pogovor je vodil Igor Gošte.

V ciklusu oddaj, ki jih posvečamo 35. obletnici samostojne Slovenije, smo tokrat odprli globoko, čustveno temo, s svetovno priznanim bas baritonistom Marcosom Finkom in uglednim pravnikom ter priznanim strokovnjakom za mednarodne odnose, prof. dr. Andrejem Finkom. Spoznavali smo njuno neverjetno življenjsko pot begunstva, odkrivali tako imenovani »slovensko-argentinski čudež« in razkrivali zakulisje diplomatskega boja, ki je pripeljal do tega, da je Argentina med prvimi državami priznala našo samostojnost in državo. Zaupala sta nam boleče spomine in ostre analize današnjega političnega stanja, o katerih večina slovenskih medijev ne upa na glas spregovoriti in se poglabljati v srž resnice in zgodb, ki jih je pisala razpršitev Slovencev po Argentini in svetu. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
Miniva torej že 35 let, odkar je naša domovina svobodno zadihala. A pot do osamosvojitve se ni tlakovala zgolj na naših tleh. Velik del bitke za slovensko identiteto, jezik in mednarodno priznanje se je odvijal več kot 11 tisoč kilometrov stran, pod Južnim križem. Slovenski Argentinci so po drugi svetovni vojni poskrbeli za resničen fenomen – skupnost beguncev je dobesedno iz nič zgradila šole, cerkve in skrbno ohranjala narodno zavest, jezik in kulturo. Zamejski in izseljenski rojaki so  kulturo in slovenstvo nosili v srcu, ko je bilo ravno to doma najtežje.
Da bi razumeli to neomajno slovenstvo in brezpogojno ljubezen do domovine, smo v studio povabili brata Fink, ki poosebljata to neverjetno in trdoživo zgodbo. Ob njunih poglobljenih in iskrenih razlagah bomo spoznali, kako je slovenska kultura reševala narod in zakaj sta morala z družino prečkati ocean, da so lahko ostali zavedni Slovenci, njun oče pa živ.
Prof. dr. Andrej Fink je pravna in intelektualna avtoriteta ter strokovnjak za ustavno pravo, teorijo države in mednarodne odnose. Rojen je bil leta 1947 v italijanskem begunskem taborišču in je kot enajstmesečni dojenček z družino na tovorni ladji iz Genove v Italiji prečkal ocean ter pred obalo Argentine naredil svoje prve korake. Doktoriral je iz prava na priznani univerzi Complutense v Madridu, kjer je za svojo doktorsko disertacijo »o legitimnosti vlad« prejel najvišjo možno oceno.
Študiral je tudi politično sociologijo, mednarodne odnose in na višji vojaški šoli diplomiral iz strategije. Več kot 30 let je bil profesor na univerzah v Buenos Airesu, kjer je predaval primerjalno ustavno pravo, nato pa se je vrnil v domovino svojih staršev v zasluženi pokoj. Še danes je aktiven v boju za slovenstvo.
Marcos Fink, vrhunski bas baritonist, pooseblja kulturni glas slovenske diaspore. Rojen je bil leta 1950 v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki so prebegnili po drugi svetovni vojni. Zanimivo je, da se sprva ni takoj zapisal glasbi, temveč je leta 1980 najprej diplomiral iz agronomije. Šele pri petintridesetih letih je svojo življenjsko pot popolnoma preusmeril v petje in se posvetil glasbi.
Po študiju v Londonu je leta 1988 uspešno debitiral v Mozartovem rojstnem Salzburgu in si zgradil impresivno svetovno kariero v operah ter oratorijih, prepeval pa je tudi v enem najlepših gledališč na svetu, znamenitem Teatru Colón v Buenos Airesu. S sestro, prav tako svetovno znano mezzosopranistko Bernardo Fink, sta izdala album z naslovom Slovenija in s tem slovensko pesem ponesla v svet.

V novi oddaji podkasta ob 35. obletnici samostojne Slovenije smo se pogovarjali s priznanim odvetnikom Damijanom Terpinom, ki nam je razkril nevidne meje po padcu fizičnih pregrad med Slovenijo in Italijo, spoznavali smo boj za slovenskega zastopnika v rimskem parlamentu, spregovorili o zlati dobi nakupov na italijanski strani in izvedeli, zakaj slovenska cerkev in šola v zamejstvu ne smeta ugasniti. Razkril in zaupal nam je marsikaj, o čemer večina slovenskih medijev ne poroča. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

V tokratni oddaji Odmev tedna smo gostili nekdanjega ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, ki je komentiral dogodke minulega tedna, ko so se zaključevale primopredaje na ministrstvih ter so se poleg drugih dogodkov zgodile tudi naravne katastrofe. Ne manjka pronicljivih, preudarnih misli in tudi smeha. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Gosta v posebni oddaji ciklusa 35 let Slovenije, ki ga pripravljamo ob skorajšnji obletnici osamosvojitve Slovenije, sta bila dva od ključnih akterjev boja za samostojno državo: obramboslovec Jelko Kacin, ki je v času Demosove vlade prevzel vlogo ministra za informiranje, peljal informacijsko vojno z JLA in komunikacijo z ljudmi prek znamenitih tiskovnih konferenc v Cankarjevem domu, in dr. Dimitrij Rupel, prvi slovenski zunanji minister, ki se je v tujini pogajal, da bi nas čimprej priznali, a je pri zahodnih državah v začetku naletel na velik odpor.
V podkastu se s sogovornikoma sprehodimo skozi ključne procese osamosvajanja, ob tem pa postrežeta s številnimi anekdotami. Od nastanka SDZ leta 1989, ko je po aferi JBTZ slovenska pomlad dobila zalet, do priprav na prve demokratične volitve in pozneje plebiscita, katerega rezultat jih je močno skrbel. Kako so slovenski komunisti zapustili kongres v Beogradu in pravi čas skočili z Miloševičevega vlaka norosti in si s tem, zlasti Milan Kučan, zagotovili politično preživetje. Kako se je koalicija DEMOS po plebiscitu, ob razorožitvi, pripravljala na osamosvojitev in zakaj je koalicija po uresničitvi ključnega cilja razpadla. Vabljeni v našo družbo!
Pogovor je vodil Luka Svetina.

V oddaji 35 let Slovenije smo gostili osamosvojitelja Bojana Šoperja. Govoril je o razvoju Teritorialne obrambe v Zasavju, procesu razoroževanja leta 1990 ter pripravah na osamosvojitveno vojno. Šoper podrobno predstavi svojo vojaško pot, ki se je začela v JLA, nadaljevala pa se je v Teritorialni obrambi občine Trbovlje, kjer je sodeloval pri razvoju in usposabljanju ene najbolje opremljenih enot v Sloveniji.
Ko je maja leta 1990 s strani JLA prišel ukaz za oddajo orožja, so se skupaj z vodstvom občine odločili, da orožja ne bodo predali, čeprav je to pomenilo neposredno kršenje vojaškega ukaza. Občinski svet je njihovo odločitev podprl, zaradi javnega nasprotovanja razorožitvi pa je bil Šoper tudi disciplinsko kaznovan.
V Trbovljah so tako uspeli obdržati skoraj 1.500 kosov orožja, medtem ko so številne druge občine orožje morale oddati. Meni, da je bilo prav ohranjeno orožje eden ključnih dejavnikov, ki je Sloveniji kasneje omogočil uspešno obrambo.
Pripoveduje o nastajanju Manevrske strukture narodne zaščite, ki je po razorožitvi predstavljala temelj bodoče slovenske vojske. Opisuje tajne aktivnosti, s katerimi so orožje in strelivo ponoči prevažali na skrite lokacije po okoliških kmetijah, posebej pa poudari pogum šestih kmetov na območju Trbovelj, ki so več mesecev skrivali orožje Teritorialne obrambe in s tem tvegali dolgoletne zaporne kazni.
Major Šoper je bil deležen številnih odlikovanj, z največjim ponosom pa nosi častni znak svobode Republike Slovenije, državno priznanje, ki mu ga je podelil takratni predsednik Janez Drnovšek. Poudari, da je to priznanje enako imenovanju za narodnega heroja, česar se javnost ne zaveda.
Vabljeni k ogledu celotnega pogovora, v katerem Bojan Šoper skozi osebne izkušnje predstavi dogajanje med osamosvojitveno vojno.
Pogovor je vodil Igor Gošte.

Igor Gošte se je v novi epizodi podkasta 35 let Slovenije pogovarjal s Slavkom Kmetičem, nekdanjim sindikalistom, poslancem, veteranom vojne za Slovenijo in enim izmed pomembnih akterjev demokratizacije ter osamosvojitve Slovenije.
Ob 35. obletnici slovenske osamosvojitve je Kmetič predstavil pogled na ključne dogodke, ki so pripeljali do padca komunističnega sistema in nastanka samostojne države. Med prvimi je izpostavil rudarsko stavko v Trbovljah leta 1958, ki se je spominja iz otroštva. Njegov oče je bil »knap« in partizan, družina pa je po stavki občutila posledice sistema, ki je delavcem obljubljal veliko, pogosto pa dal malo. »Mojemu očetu se je znižala plača. Bili smo na robu revščine,« se spominja Slavko Kmetič.
Velik prelom je predstavljala tudi litostrojska stavka pod vodstvom Franceta Tomšiča. Jugoslavija se je po Titovi smrti vse bolj pogrezala v gospodarsko krizo, inflacija je divjala, plače so izgubljale vrednost, država pa je postajala ekonomsko nevzdržna. »Komunizem je sistem, ki ekonomsko ne zna voditi države,« ocenjuje Kmetič. Tomšič je po njegovih besedah med prvimi javno opozoril, da Slovenija potrebuje pravo socialdemokratsko stranko in demokratične spremembe. Kaj se je dogajalo v naslednjih letih in kakšen je sogovornikov pogled na Slovenijo danes, prisluhnite v podkastu.

V tokratni oddaji Odmev tedna smo gostili dr. Andreja Perka, psihologa, s katerim smo se pogovarjali predvsem o vzpostavitvi nove vlade Janeza Janše in njenih izzivih, saj je bilo oblikovanje 16. slovenske vlade glavno dogajanje minulega tedna. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

V novi oddaji podkasta 35 let Slovenije smo gostili mag. Igorja Omerzo, publicista, ter mirovnika Marka Hrena. V oddaji izveste podrobnosti dogajanja v letu 1988, o aferi JBTZ ter o procesu demokratizacije. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.
Marko Hren poudari, da je bil on v tistem času s strani Udbe nadzorovan bolj kot Janez Janša, saj je sodeloval pri procesu digitalizacije komunikacij in načrtovanju odpora proti JLA. O tem pričajo udbovski dosjeji, ki so bili odkriti kasneje.
Mag. Igor Omerza izpostavi, da je bila Janševa politika že takrat zelo mirovniška, čeprav je bil vojaško izobražen. To naj bi se še posebej začelo kazati po njegovi izločitvi iz mladinske organizacije. V nadaljevanju opisuje postopek aretacije in hišne preiskave, v sklopu katerih so aretirali Janeza Janšo. Marka Hrena takrat ni bilo v Sloveniji. Udba je vedela, da je dokument na njegovem domu, saj so bili prej že večkrat tam, je prepričan Omerza. Ta dokument je potem še pred prihodom agentov uničila Hrenova sestra. 
V nadaljevanju gosta spregovorita o podrobnostih sojenja udeleženim v aferi JBTZ. To je potekalo na vojaškem sodišču, kar je bilo kratenje človekovih pravic, razloži Hren, saj so bili vpleteni civilisti. Prav tako je sojenje potekalo v srbščini, za kar je trdno prepričan, da je bila namerna provokacija.
Hren pojasni, da sta bila decentralizacija in demokratizacija Jugoslavije in Sovjetske zveze v interesu Evrope in ZDA. Ob prvih znakih želje po osamosvojitvi Slovenije je prevladovalo zmotno mišljenje, da Slovenija ni geografsko definirano območje, a so bile meje zarisane že pred tem. Zato tudi niso podpirali osamosvojitve, ker so menili, da ustvarjanje meja povzroča vojne.
Omerza pove, da nihče ni nikoli odgovarjal za zločine Udbe. Kot enega hujših zločinov vidi uničenje njenega arhiva, ki bi bil močno obremenilen za njene člane. Leta 2006, ko so se vendarle dokopali do nekaterih dokumentacij, pa so številni zločini, kot na primer ugrabitve, že zastarali.
Hren si želi pretrganja vezi s starim režimom. Želi si, da bi naslednje volitve potekale v korektnem odnosu do političnih nasprotnikov ter da bi stranke tekmovale v kakovosti programov, ne pa »z metanjem polen pod noge«. Sejo v parlamentu, kjer so glasovali za izvolitev Janše, pa označi za zelo slab začetek.
Vabljeni k ogledu celotnega pogovora, v katerem boste več izvedeli in bolje razumeli ozadje dogajanj pred osamosvojitvijo Slovenije. Med drugim Omerza opiše svojo izkušnjo šesturnega zasliševanja s strani Udbe, komentira pa tudi preteklost Marte Kos, ki ji najbolj zameri njeno laganje o agentski zgodovini.

Začenjamo z novim ciklusom oddaj z naslovom 35 let Slovenije. V prvi od oddaj smo govorili o našem pravosodju, o ustavnem sodišču, o vladavini prava ter v povezavi s tem tudi o sestavljanju nove vlade. Gostili smo Jana Zobca, nekdanjega ustavnega in vrhovnega sodnika, ter dr. Jerneja Letnar Černiča, profesorja ustavnega prava. Pogovor je vodil Luka Svetina.