Kaj pomeni Bogu podariti 35 let svojega življenja v srcu Afrike? V novi epizodi podkasta Vroča tema smo gostili sestro Vesno Hiti, misijonarko iz reda sester usmiljenk, ki je junija 1991, natanko na dan slovenske osamosvojitve, odšla v Ruando, in Jano Lampe, vodjo mednarodne pomoči Slovenske karitas. Pogovor je segel od genocida leta 1994 do čudeža novorojene deklice, za katero so mislili, da ne bo dočakala jutra. Oddaja tudi sovpada z akcijo Za srce Afrike, ki v slovenskih župnijah poteka v mesecu septembru. Sestra Vesna Hiti je sestra usmiljenka, doma iz Blok. Pri 15 letih je najprej odšla v Beograd, kjer je končala medicinsko šolo, nato noviciat, delala je tudi v Skopju, nakar je junija 1991 prispela v Ruando, kjer je 25 let vodila zdravstveni center na misijonu Mukungu, visoko v hribih. Leta 1994 je doživela grozote genocida v Ruandi, o temačnih, žalostnih zgodbah in dogodkih je spregovorila tudi v podkastu. Od leta 2018 dalje deluje v sosednjem Burundiju, kjer v Bujumburi vodi center Akamuri za otroke s posebnimi potrebami. Sestra Vesna letos obeležuje že častitljivih 35 let misijonskega poklica, a kot sama pravi, še ne razmišlja o vrnitvi v domovino. Jana Lampe je vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas, kjer koordinira razvojne in humanitarne projekte v Afriki, med drugim v Ruandi, Burundiju, na Madagaskarju in v Južnem Sudanu. Na teren potuje redno, da lahko v živo spoznava razmere in potrebe lokalnih skupnosti, s katerimi Karitas sodeluje preko misijonarjev. Letos poleti je prvič obiskala tudi muzej genocida v Kigaliju, kjer je spoznala številne zelo pretresljive zgodbe. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

BRIF je nova 20-minutna tedenska oddaja, v kateri mladi komentirajo najpomembnejše politične in družbene dogodke preteklega tedna. Oddajo pripravljajo predstavniki društva Nova smer – Zala Klopčič, Janez Marinko in Tim Rauter. V prvi epizodi sta Zala in Janez spregovorila o prometni nesreči Nataše Pirc Musar, prihajajočih referendumih, Janši, Golobu in Mescu, ki so se znašli v tožbi, ustavi za osnovnošolce, Blejskem strateškem forumu in tamkajšnjih protestih.

V oddaji Odmev tedna je Jelko Kacin komentiral začetek politične jeseni. Kacin je opozicijske demonstracije označil za diktaturo proletariata z zastraševanjem in zavajanjem, podobno mitingom resnice iz prejšnjega sistema. Opozoril je, da ima pravosodje priložnost obnoviti verodostojnost z morebitnim pregonom Roberta Goloba v zadevi Tatjane Bobnar, podprl odprtje izraelskega veleposlaništva in poudaril, da se mora Slovenija bolj osredotočiti na notranjo blaginjo, prometno infrastrukturo ter povezovanje s srednjo Evropo. Zagovarjal je članstvo v EU in Natu, a z učinkovitejšim zastopanjem slovenskih interesov; omenil je tudi afero Nataše Pirc Musar in spomine na osamosvojitev. Pogovor je vodil Luka Svetina.

Poletje 2026 bo prof. dr. Andreju Šmucu, dekanu Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani (NTF), za vedno ostalo v spominu po dogodku, ki ga sicer dobro pozna iz učbenikov. Doživel je namreč enega najmočnejših potresov letošnjega leta. V podkastu »Vroča tema« je pripovedoval o svojih poteh od otoka Flores, kjer ga je zemlja vrgla iz postelje, prek dna Bohinjskega jezera in avstralske puščave, do vprašanja, kako daleč bi morali Slovenci nekoč potovati do Jadranskega morja. Prof. dr. Andrej Šmuc je dekan Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (NTF UL) in redni profesor geologije, po strokovni usmeritvi sedimentolog in geomorfolog. Doktoriral je z raziskavo na Mangartu, med najmlajšimi rednimi profesorji na slovenskih univerzah pa je pristal predvsem zaradi sreče, dobrih mentorjev in ljubezni do stroke. Vodi fakulteto s štirimi oddelki, geologijo, geotehnologijo, rudarstvo in okolje, materiale in metalurgijo ter tekstilstvo, grafiko in oblikovanje. Je soavtor mednarodne raziskave o nastanku stolpičev v avstralski puščavi Pinnacles, objavljene v reviji Science Advances, in član glasbene zasedbe Geoband, v kateri igrajo geologi. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

Gost v tokratnem Odmevu tedna je bil dr. Jože Plut. V oddaji se z Vido Petrovčič sprehodita po dogajanju minulega tedna, v katerem ni manjkalo vsebin, ki jih je vredno pokomentirati. V uvodnem delu sta se ustavila pri predsednici Nataši Pirc Musar, za katero si dr. Plut želi, da bi bila v prvi vrsti naša predsednica, ne pa le igralka v tej vlogi. Komentira številne z njo povezane afere, zaradi katerih se porajajo mnoga neodgovorjena vprašanja. Stranka Upokojencev Pavla Ruparja poziva k referendumu o odstopu predsednice države. Plut meni, da je vsaka pobuda ljudstva ali strank v demokraciji legitimna, poudari pa tudi, da se je treba vprašati, kdaj je primerno, da nekdo s take pozicije odstopi, da bi ohranil lastno in moralno držo pozicije same. Postavi tezo, da Slovenija še vedno ni prekinila s staro politiko Jugoslavije in kot dokaz navede primer družine, ki je bila še leta 1995 preganjana s strani VIS-a zaradi obtožb o izdajstvu komunistične oblasti. Poleg tega se nekateri na višjih položajih obnašajo kot »elita«, ki ji je vse dovoljeno. 23. avgusta je bil evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov. Kot konkreten primer zglednega odnosa do zgodovine Plut izpostavi Hrvaško, kjer so dostojno pokopali okoli 500 hrvaških žrtev, katerih posmrtni ostanki so bili izkopani v okolici Maribora. Pokop je potekal v krstah, s hrvaškimi zastavami in ob sodelovanju predstavnikov države, vojske in Cerkve. Dr. Plut je kritičen do slovenskega pravosodja, kjer je še vedno zaznati čaščenje revolucionarnega gibanja, ki je morilo pri nas. Opozori, da tudi šolski učbeniki še vedno namenjajo preveč pozornosti nekaterim jugoslovanskim zgodovinskim temam, medtem ko so revolucija na Slovenskem, povojno obdobje, politični zaporniki, demokratizacija in osamosvojitev obravnavani premalo. Dodaja, da je dejstvo, da po vsem tem obstaja interes za Titov spomenik, zaskrbljujoče. Pobudo, da bi prvošolci ob začetku šolskega leta dobili slovensko zastavo in izvod ustave, ocenjuje predvsem pozitivno. Čeprav priznava, da šestletni otrok ustave še ne more dobro razumeti, meni, da bo knjižica prišla v družino in bo tako lahko nagovorila tudi starše. Razdeljevanje zastav vidi kot način spodbujanja pripadnosti slovenski državi. Sam si želi več samozavestnih, samostojnih, aktivnih in odgovornih državljanov ter več prisotnosti državnih simbolov ob praznikih in na javnih ustanovah. Bližajo se trije posvetovalni referendumi, ki se nanašajo na volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah, povezovanje prejemanja socialne pomoči z družbeno koristnim delom in ukinitev oziroma spremembo obveznega RTV-prispevka. Vabljeni k ogledu pogovora, ki se med drugim dotakne tudi številnih drugih tem.

Vsak starš si želi, da bi njegov otrok nekoč znal poskrbeti sam zase, ter da bo pripravljen za samostojno življenjsko pot, ki prinaša raznovrstne preizkušnje in izkušnje. Vendar se pot do tega po prepričanju sogovornice v novi epizodi podkasta »Vroča tema« ne začne šele v najstniških letih, temveč veliko prej, že pred rojstvom otroka. V pogovoru je mag. Darja Barborič Vesel, dolgoletna sodelavka Familylab Slovenije in avtorica knjige (Vija vaja ven), spregovorila o tem, zakaj otroka ne moremo vzgajati šele takrat, ko vstopa v najstniška leta ter kako pretirana zaščita otroke pravzaprav ogroža, zakaj pametni telefon v rokah malčka ni nedolžna igrača in kakšno vlogo imajo pri vzgoji vrtec, šola ter širša skupnost. Darja Barborič Vesel je magistrica socialne pedagogike in dolgoletna sodelavka Familylab Slovenije, mreže, ki temelji na pristopu danskega družinskega terapevta Jesperja Juula. Vrsto let je delala v osnovni šoli, z otroki s čustveno vedenjskimi izzivi, izkušnje pa ima tudi z vodenjem delavnic za starše in pedagoške delavce. Leta 2022 je pri založbi Didakta izšla njena knjiga Vija vaja ven, priročnik o motečem vedenju v šoli. Je mati treh hčera in redna sogovornica medijev, med drugim tudi portala Domovina.je, kjer piše kolumne. Sedaj je pomočnica ravnateljice v Strokovnem centru v Višnji Gori. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

V podkastu oddaje 35 let Slovenije smo gostili poslanca in veterana vojne za Slovenijo Franca Breznika. V obsežnem pogovoru zavrača kritike SDS in Brejca, poudarja trud članstva, svoje desnosredinske vrednote iz družinske zgodovine, spomine na osamosvojitveno vojno kot prvi evropski spopad po 2. svetovni vojni ter kritizira JLA in medije. Pohvali Janeza Janšo ter opremljenost slovenske vojske, primerja zločine z razpada Jugoslavije s povojnimi poboji, opozarja na idealizacijo Jugoslavije in netransparentno tranzicijsko elito. Podrobno pripoveduje o letalski nesreči Adrie na Korziki 1981, kasnejših iskanjih ostankov in dostojnem pokopu žrtev. Dotakne se tudi trenutnih koalicijskih odnosov, demografske krize in osebne bolezni. Pogovor je vodil Igor Gošte.

Vračamo se z oddajo Odmev tedna, naš gost je bil tokrat dr. Žiga Turk. V oddaji smo se posvetili zadevi s Pirc Musarjevo, nato pa tekočim perečim vprašanjem – financiranju RTV, zbiranju podpisov za in proti Stevanoviću, napisu Tito na Sabotinu, odločitvi za ustavitev razpisa za nacionalno platformo umetne inteligence, o sojenju Dušanu Smodeju, menjavi vodstev v državnih podjetjih in drugih temah.
Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

V podkastu Vroča tema je bil tokrat naš gost dr. Aleš Jug, eden vodilnih evropskih strokovnjakov za požarno varnost. Pogovor je tekel o goreči Evropi, o tem, kako gasilci gasijo iz zraka in na tleh, kje se pri nas zatika nabava opreme in zakaj hrvaški sosedje bolje črpajo evropski denar za gasilsko tehniko in požarno varnost države.
Dr. Aleš Jug je vodja oddelka za požarnovarno trajnostno grajeno okolje na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo in predsednik Komisije za požarno preventivo pri mednarodni gasilski organizaciji CTIF. Je doktor znanosti s področja požarnega inženirstva in velja za enega vodilnih evropskih strokovnjakov za požarno varnost in upravljanje tveganj.
Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

Gostja v podkastu Vroča tema je bila vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot, ki se redno odziva na sovražne zapise z levega političnega pola na družbenih omrežjih, saj kot sama zase pravi, nasprotnike rada še bolj podžiga, da jim nastavlja ogledalo, kako nizko so sposobni iti. Politika hitro pozabi povprečneže, sama pa je iskriva oseba, ki ji ne preostane drugega, kot da svoje sledilke in sledilce neposredno nagovarja, saj zaradi izvirnega greha njene stranke – omogočila je vlado Janeza Janše – doživlja žolčne izpade opozicije v spregi z nevladniki in osrednjimi mediji. Medijska pozornost je tako izrazito (in samo) negativna.
Katja Kokot v podkastu spregovori o trdnosti stranke, o tem, kako je njihova volilna baza sprejela sodelovanja z aktualno koalicijo, do tega, kako se sooča s konstantnimi napadi na stranko kot celoto, a tudi na njene posameznike. Spregovorila je o  aferah poslanskega kolega Borisa Mijiča in o zakonodaji, ki jo predlagajo v Resnici. Začenši z interventnim zakonom, o katerem bo verjetno razpisan naknadni zakonodajni referendum. Govora je bilo tudi o poskusu ukinitve RTV prispevka in spremembah zakona o veterinarstvu. Vabljeni k ogledu.
Pogovor je vodil Luka Svetina.