Pred nami je nova knjiga »Anti-Pirjevec – akademika površnost v znanosti«, v kateri avtorja Igor Omerza in dr. Jože Dežman podrobno analizirata dve zadnji knjigi dr. Jožeta Pirjevca. To sta knjigi Kardelj in Partizani. V tokratnem podkastu Vroča tema Igor Omerza podrobno razloži, zakaj je knjiga o Kardelju površna in ne temelji na arhivskih dokumentih Udbe. Omerza razloži, da gre za minimiziranje Kardeljeve vloge pri množičnih zločinih. Medtem ko Pirjevec Kardelja pretežno slika kot “kabinetnega človeka”, ideologa in teoretika (čeprav omenja njegovo vpletenost v povojno nasilje), Omerza dokazuje, da je bil Kardelj neposreden in ključen operativni arhitekt državnega terorja. Omerza izpostavlja Kardeljevo neposredno odgovornost za povojne zunaj sodne poboje, za taborišče Goli otok in za delovanje tajne politične policije. Za Omerzo Kardelj ni bil zgolj utopični teoretik, temveč neusmiljen komunistični diktator in zločinec. Omerza Pirjevcu očita ignoriranje primarnih arhivskih virov (zlasti Udbe), saj se Pirjevec raje zanaša na sekundarno literaturo, prirejene spomine partijskih funkcionarjev ter “udomačene” mite. Omerza Pirjevčevo pisanje razume kot mehko apologetiko nekdanjega totalitarnega sistema. Ali torej želi Pirjevec zgodovinsko oprati oziroma rehabilitirati vodilne može revolucije in njihove zločine relativizirati z mednarodnim kontekstom(npr. z neuvrščenimi ali z grožnjo Stalina), njihove politične poteze pa prikazuje kot prizadevanje za dobrobit naroda? Omerza poudarja, da je bil edini resnični cilj Kardelja in Tita absolutna in neomejena oblast, za katero sta bila pripravljena žrtvovati tisoče življenj. Omerza poudarja pomen dekonstrukcije mita o Kardelju kot vizionarju in intelektualcu, česar pa v Pirjevčevi knjigi ni. Pogovor vodi Vida Petrovčič.

Žvižgi med državno proslavo, ostrostrelci, simboli nekdanjega totalitarnega režima in bojkot predsednice republike. Namesto dostojanstvenega praznovanja in spoštovanja slovenske državnosti smo bili znova priča političnim delitvam. Zakaj se na proslavi v demokratični Sloveniji še vedno pojavlja rdeča zvezda, simbol nekdanjega komunističnega režima? In kako razumeti nespoštljivo žvižganje ob tako pomembnem državnem prazniku?O teh in drugih aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih smo se v podkastu pogovarjali z duhovnikom in nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom. Dotaknili smo se tudi medijskega poročanja o Stevanoviću in pravoslavni cerkvi ter vprašanja, kje se v tej zgodbi sploh pojavlja korupcija. Spregovorili smo o uradnem povabilu predsednice republike papežu in o tem, ali je Slovenija zrela za obisk poglavarja Katoliške cerkve. Ob bližajočem se prazniku vseh svetih pa smo razmišljali še o njegovem globljem pomenu za kristjane, veri in vrednotah sodobne slovenske družbe.

V tokratni, že osmi epizodi oddaje BRIF sta Zala Klopčič in Tim Rauter znova preletela pestro politično dogajanje, ki se nadaljuje tudi po referendumih. Politična jesen torej ostaja razgibana tako v parlamentu kot tudi izven njega. Voditelja sta spregovorila o spremembah v poslanskih klopeh, dotaknila sta se tudi tragičnega dogajanja v Parizu in po drugih evropskih mestih ter se tako navezala na strožjo migrantsko politiko, za konec pa sta spregovorila še o prihajajočih lokalnih volitvah.

Nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milan Krek je po dolgem času sedel v studio. Pogovor je segel od aktualnih nemirov v Franciji in Italiji do slovenskega parlamenta, stiske slovenskih kmetov, skrhanega zdravstva in drugih aktualnih temah. Spregovoril je tudi o pritiskih med epidemijo covida, ki so ga popolnoma izmučili. To je Odmev tedna, ki je segel v globino. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

Prof. dr. Nir Shaviv, izraelsko-ameriški astrofizik s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, je redek gost podkastov, zato je bil pogovor z njim v Vroči temi priložnost, da svoje ugotovitve pojasni v celoti, v skoraj poldrugo uro dolgem pogovoru, ki je potekal v angleščini in je voljo tudi s slovenskimi podnapisi. Večina podnebnih raziskovalcev se ukvarja s tem, koliko toplote zadržijo toplogredni plini, prof. Shaviv pa k podnebju prihaja s strani neba. Je astrofizik, torej raziskovalec zvezd. Podnebje je začel raziskovati okoli leta 2000, ko ga je kolega iz Heidelberga vprašal, kako supernove, eksplozije masivnih zvezd, vplivajo na življenje na Zemlji. Naletel je na zamisel danskega fizika Henrika Svensmarka, da kozmični žarki vplivajo na oblake. »Odraščal sem v hiši na sončno energijo, ki jo je takrat raziskovala moja mati, tako da prihajam z okoljske strani, a stvari se niso izšle, ko sem začel proučevati podnebne spremembe na geoloških časovnih skalah,« je dejal. Ko je sonce aktivnejše, je močnejši sončni veter, ki v osončje spusti manj kozmičnih žarkov, gre za visoko energijske delce iz zvezdnih eksplozij. Ti žarki so glavni vir ionov, nabitih delcev, v nižjem ozračju, ioni pa pospešujejo nastajanje drobnih delcev, na katerih se zgostijo oblaki. Manj žarkov pomeni drugačno oblačnost, zato naj bi sonce vplivalo na temperaturo veliko močneje, kot kaže sprememba njegovega sijaja. Tu se razlikuje od večine kolegov. »Pravijo, da sonce upoštevajo, a ga ne. Upoštevajo samo spremembe sončnega obsevanja,« je povedal o Medvladnem forumu za podnebne spremembe (IPCC, angl. Intergovernmental Panel on Climate Change), ki skupaj z vulkani naravnim dejavnikom pripisuje spremembo globalne temperature med minus 0,1 in plus 0,1 stopinje Celzija. »Če bi upoštevali tudi posredni učinek prek kozmičnih žarkov, bi ugotovili, da sonce morda pojasni polovico segrevanja v 20. stoletju, kar je precej več kot teh 0,1 stopinje,« pravi Shaviv. Zato meni, da je podnebje manj občutljivo na ogljikov dioksid (CO2): podvojitev naj bi ga ogrela za 1 do 1,5 stopinje, po IPCC pa za 3 stopinje, verjetno 2,5 do 4. Učinka CO2 ne zanika: »V mojih mislih ni dvoma, da CO2 spreminja energijsko bilanco,« a »veliko vprašanje je, koliko to pomeni«. Podobno hipotezo po njegovem zagovarja okoli »pol ducata« raziskovalcev. Prof. dr. Nir Shaviv je bil rojen 6. julija 1972 v Ithaci (New York), je izraelsko-ameriški fizik in redni profesor od leta 2012 na Inštitutu za fiziko Racah Hebrejske univerze v Jeruzalemu (angl. Racah Institute of Physics, Hebrew University of Jerusalem). Doktoriral leta 1996 na Technionu (Izraelskem tehnološkem inštitutu) v Haifi; po delu v ZDA in Kanadi je od leta 2001 v Jeruzalemu. Njegova glavna sodelavca v podnebnih raziskavah sta Henrik Svensmark (Danska) in Ján Veizer (Kanada). Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) mu v ključnih točkah nasprotuje. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

V tokratni Vroči temi smo gostili Kristjana Šmigoca, širši javnosti znanega kot Kriko, humanitarca, prostovoljca in očeta štirih otrok, ki že vrsto let pomaga ljudem v socialni stiski. Med drugim sodeluje z društvom UP-ornik. Ena njegovih najbolj odmevnih dobrodelnih zgodb je zgodba 69-letne babice Zdenke, ki sama skrbi za vnukinjo, zaradi sive mrene pa je skoraj izgubila vid. Šele po javni objavi njene stiske je zasebni očesni center ponudil brezplačno operacijo. Kje odpoveduje socialna država? Zakaj morajo pomoč organizirati prostovoljci in dobrodelne organizacije? Kako se na stiske odzivajo pristojne institucije in kaj se zgodi z družinami, ko je dobrodelne akcije konec, položnice pa prihajajo še naprej? Odprli smo tudi manj prijetno plat dobrodelnosti. Kaj se zgodi, ko nekdo izkoristi pripravljenost ljudi pomagati? Kako humanitarci preverjajo resničnost zgodb, s katerimi se posamezniki obračajo nanje, in kako preprečiti zlorabe dobrodelnosti? Prav zaupanje ljudi je namreč tisto, na čemer temelji vsaka humanitarna akcija. Šmigoc pa težkih življenjskih preizkušenj ne pozna le iz svojega humanitarnega dela. Obe njegovi hčerki sta prestali operaciji srca, sin se je rodil že v 23. tednu nosečnosti. Tudi sam je kot oče spoznal strah, nemoč in pomen pomoči drugih. O revščini, družinskih vrednotah, dobrodelnosti, njenem izkoriščanju in ljudeh, ki jih družba prepogosto spregleda, v novi Vroči temi s Kristjanom Šmigocem – Krikom. Pogovor je vodila Valentina Podplatnik.

Referendumi so za nami, politični spopadi pa se nadaljujejo. V državnem zboru je odmeval izpad Nataše Sukič, Robert Golob je opozicijo obtožil prevare, v ozadju pa se odpira tudi zgodba o novi kazenski ovadbi. Medtem se v Ljubljani že oblikujejo razmerja pred lokalnimi volitvami, Zoran Janković pa na svojo listo dobiva tudi poslanca Gibanja Svoboda. Zala Klopčič in Tim Rauter v sedmi epizodi BRIF-a odpirata teme, ki bodo zaznamovale to politično jesen. Politične jeseni še zdaleč ni konec. Oglejte si novo epizodo BRIF-a in spremljajte zgodbe, ki bodo krojile nadaljevanje politične jeseni.

Vsako jesen v slovenskih gozdovih po oceni Bojana Arzenška gobe nabira okoli sto tisoč ljudi. Letošnja sezona je po poletni suši prinesla zamik in dva vala jurčkov, a hkrati tudi veliko strupenih vrst. Arzenšek, določevalec gob iz Gobarskega društva Kranj, je v podkastu Vroča tema pojasnil, kaj pomeni, da so gobe prebavni trakt gozda, zakaj jurčkov ni mogoče gojiti, kako se izogniti strupenim dvojnikom in zakaj aplikacijam na pametnih telefonih za prepoznavanje gob ne smemo zaupati. Gobarjenje je pri nas skoraj nacionalni šport, o gobah pa običajno veliko več slišimo šele ob kakšni novi zastrupitvi. V novi epizodi Vroče teme smo zato gostili Bojana Arzenška, ki je v studio prinesel košarico svežih gob, nabranih dan prej, ki nam jih je predstavil in opisal. Pogovor smo začeli z ledenim možem Ötzijem, ki je pred približno 5300 leti s seboj nosil brezovo gobo, nadaljevali smo z letošnjo sezono, strupenimi vrstami, zdravilnimi gobami in kuharskimi nasveti. Bojan Arzenšek je določevalec gob (strokovnjak za prepoznavanje gobjih vrst) in ljubiteljski mikolog iz Gobarskega društva Kranj. Je soavtor knjig Naše gobe (Modrijan založba, 2002) in Slovenski gobarski vodnik, ki ju je napisal z Bogdanom Tratnikom in Božom Malovrhom. Svoje najdbe vpisuje v zbirko Boletus informaticus, slovensko glivarsko bazo Gozdarskega inštituta Slovenije. Registriranih gobarskih društev je po njegovi oceni okoli 30, skupaj z dobrimi 2000 člani. Nabiralcev je neprimerno več: v jesenskem času gobe po njegovi oceni nabira okoli 100.000 ljudi. Med njimi loči jurčkarje, ki se aktivirajo ob dobri rasti, gobarje in amaterske mikologe, ki gobe poznajo širše in znanje prenašajo naprej. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.