V tretji epizodi bosta Zala Klopčič in Tim Rauter naslovita nedavni napad z nožem, za katerega naj bi bil odgovoren neevropejec, in se ob tem vprašala, zakaj policija premalo poroča o tovrstnih incidentih. Poleg tega bosta komentirala novoustanovljeno »vlado v senci« Roberta Goloba, predlagano omejitev družbenih omrežij za otroke pod 13 let ter Janševo zavezo o krepitvi zasebnega sektorja na račun javne uprave.

V Odmevu tedna sta bila tokrat gosta psiholog dr. Andrej Perko in arheologinja ter strokovnjakinja za kulturno dediščino ddr. Verena Perko. Pogovor je vodil Luka Svetina. Odmevna je bila Janševa izjava, da je javni sektor prevelik, zato je v interesu prenesti vsaj 50 tisoč zaposlenih v gospodarski sektor. Poudaril je tudi, da je to treba storiti postopoma, pogoj pa je, da nihče ne bo ostal brez zaposlitve. Na družbenih omrežjih Gibanja Svobode pa se je pojavila objava: »Janez Janša bo odpuščal, koliko ljudi bo odpustil?«. Dr. Andrej Perko potezo označi za povzetek načina delovanja vseh štirih let na oblasti. Kampanja Svobode temelji na ideologiji, ne pa na konkretnem političnem planu, svoja stališča pa brani z lažmi ali polresnicami, kot je ta. Dodaja še, da je težava Slovenije v njeni majhnosti. Nimamo namreč dovolj velike kritične mase ljudi, kot jo ima recimo Nemčija. Ker nas je tako malo, je določena prevladujoča ideologija, ki ostaja še od prejšnjega sistema, tako prepletena v naš narod, da ne daje priložnosti drugim političnim opcijam za prevzem oblasti in mirno vladanje. Ob prazniku vrnitve Primorske Verena Perko kot Primorka poudari hrepenenje po jeziku, kulturi in vrnitvi domov, ne priključitvi. Levi diskurz zamenjave imena vidi kot poskus obvladovanja jezika in izključevanja. Meja med legitimnim pogledom na preteklost in zlorabo je ozka, ker je vsaka interpretacija subjektivna. Potrebna sta pluralnost in kulturni dialog, ki ju skoraj ni. Andrej Perko meni, da se narod težko znebi starih zamer, dokler jih politika uporablja za oblast. Duhovna rana pobojev ostaja; brez sprave narod ne more zaživeti s polnimi pljuči. Šolstvo je ključno, ker oblikuje bodoče volivce.  Perkova opozarja, da ob vsem, kar nas glede Evrope skrbi, kot recimo gospodarstvo in varnost, pozabljamo na kulturo. Poudari, da je Evropa zrastla iz krščanskih korenin in antike, skupaj z njenimi ideali in moralnimi načeli. Dodaja, da k vračanju k tem koreninam lahko največ pripomoremo sami, saj družbo gradijo posamezniki, ki dajo barvo celotni sliki. Vabljeni k ogledu zanimivega pogovora, ki dogajanje pri nas predstavi z bolj kulturne, družbene in psihološke plati.

V vroči temi smo gostili zgodovinarja dr. Željka Oseta, nekdanjega direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve. S tega mesta je bil odpuščen z oznako certificirano nesposobnega, nakar pa je imel možnost izbirati med veliko projekti tudi v tujini, kjer je precej bolj cenjen. Razkrije tudi skupno zgodovino z Asto Vrečko, ki jo pozna že iz otroštva. Med vodenjem Muzeja slovenske osamosvojitve je bil deležen številnih napadov in blatenj, med drugim tudi poškodbe svoje domače hiše. Ker je strokovno usmerjen v obdobje med obema vojnama, pripoveduje o Udbi, ki je takrat delovala pri nas. Prepričan je, da še danes obstajajo zametki socialnega kapitala in omrežij, ki so obdržali takratni sistem delovanja in enaka vodila. Slovenski akademski prostor opisuje kot majhnega in močno prepletenega. V takšnem okolju lahko posamezne skupine, ki jih imenuje »mini fevdalci«, lažje uveljavljajo svoje interese. Posledično so tudi nagrade podeljene pristransko in ne vedno na podlagi zaslužnosti, dodaja. Ob koncu pogovora se vrne na temo Muzeja slovenske osamosvojitve. Trdi, da je za svojo odpoved izvedel od novinarja, še preden mu je bila pravilno vročena, sodišče pa je pozneje odločilo, da je bila vročitev ustrezna. Zaradi te izkušnje je izgubil del zaupanja v pravno državo; napoveduje, da bi lahko po knjigi o akademskem svetu raziskoval še slovensko sodstvo in pravniško okolje, saj meni, da arhivi skrivajo številne še neobdelane zgodbe. Vabljeni k ogledu zanimivega pogovora, v katerem Oset predstavi delovanje sistema, ki je v naši družbi še vedno močno zakoreninjen. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

V drugi epizodi BRIF Zala Klopčič in Tim Rauter razčlenita napovedano celovito šolsko reformo ministra Boruta Rončevića (vključno s prehodom na osemletko), proteste ob odprtju novega izraelskega veleposlaništva v Ljubljani ter svežo dramo med Tino Gaber Golob in poslanko Katjo Kokot, od katere Tina zahteva kar 15.000 € odškodnine za »duševno stisko«. Dotakneta se tudi viralnega posnetka, na katerem naj bi Robert Golob »dvigoval« Tino – in komentirata, ali gre res zanj. BRIF je tedenska 20-minutna oddaja društva Nova smer, ki ga vodita Zala Klopčič in Tim Rauter. Gre za kratek, neposreden pregled najpomembnejših dogodkov tedna s komentarjem mladih.

O odmevnih dogodkih preteklega tedna smo razpravljali z Aljušem Pertinačem. Pogovor je vodil Igor Gošte. Nacionalni preizkusi znanja so pokazali na zelo slabo bralno pismenost slovenskih otrok. Pertinač za to predvsem krivi obdobje epidemije Covida-19 in tudi spremembe v družbi, ki otrokom preveč popušča, saj se učitelju jemlje vse več pravic. Pri kazenski ovadbi Roberta Goloba Pertinač pušča odprti dve možnosti: da gre za postopke, ki bodo ustvarili veliko medijskega spektakla, vendar se ne bodo končali z resnimi posledicami, ali pa da je del nekdanjih političnih zaveznikov Golobu dejansko obrnil hrbet. Sprašuje pa se: »zakaj so pristojni organi potrebovali štiri leta, če so bile okoliščine, ki so danes predmet očitkov, bile javno znane že prej?« Ob zmagi alternative za Nemčijo Pertinač nasprotuje avtomatičnemu označevanju AfD za neonacistično oziroma skrajno desno stranko, saj tako širokega dela volilnega telesa ni smiselno preprosto označiti za ekstremiste. Priznava, da se sam kot levičar strinja z veliko točkami programa stranke, kritičen pa je do ostalih strank, ki nočejo sodelovati z AfD, saj ima ta tako v izolaciji več možnosti za radikalizacijo. Vabljeni k ogledu pogovora, ki zajema slovenski šport, šolstvo in aktualno politiko s pridruženimi aferami.

Dr. Blaž Germšek, predstojnik Oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, se je pred dnevi vrnil s strokovne študijske poti po Združenih državah Amerike, kjer je med drugim obiskal posestvo Mount Vernon, nekdanji dom prvega ameriškega predsednika Georgea Washingtona. V podkastu Vroča tema smo spoznavali miselnost ameriškega kmetovalca, Washingtonovo vizijo in raziskovanje kmetijstva ter se sprehodili vse do slovenske njive, ki jo je letos požgala neizprosna suša, se ustavili v Bruslju in evropski birokraciji. In postavili vprašanja, kdo bo čez dvajset let na Slovenskem sploh še kmetoval. Dr. Blaž Germšek je kmetijski strokovnjak iz Prlekije, doktor biosistemskega inženirstva, ki že vrsto let raziskovalno delo povezuje z javnim nastopanjem. Od oktobra 2023 do aprila 2024 je bil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Danes vodi Oddelek za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, v okviru katerega deluje tudi Infrastrukturni center Jablje. Je pionir hidroponike, robotizacije in agrofotovoltaike. Vodi projekte Robot4Plants, PRIRAST, KEKS, CLIMAGROW in LIFE4ADAPT, o svojih strokovnih poteh po svetu pa redno piše na svojem blogu. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

Kaj pomeni Bogu podariti 35 let svojega življenja v srcu Afrike? V novi epizodi podkasta Vroča tema smo gostili sestro Vesno Hiti, misijonarko iz reda sester usmiljenk, ki je junija 1991, natanko na dan slovenske osamosvojitve, odšla v Ruando, in Jano Lampe, vodjo mednarodne pomoči Slovenske karitas. Pogovor je segel od genocida leta 1994 do čudeža novorojene deklice, za katero so mislili, da ne bo dočakala jutra. Oddaja tudi sovpada z akcijo Za srce Afrike, ki v slovenskih župnijah poteka v mesecu septembru. Sestra Vesna Hiti je sestra usmiljenka, doma iz Blok. Pri 15 letih je najprej odšla v Beograd, kjer je končala medicinsko šolo, nato noviciat, delala je tudi v Skopju, nakar je junija 1991 prispela v Ruando, kjer je 25 let vodila zdravstveni center na misijonu Mukungu, visoko v hribih. Leta 1994 je doživela grozote genocida v Ruandi, o temačnih, žalostnih zgodbah in dogodkih je spregovorila tudi v podkastu. Od leta 2018 dalje deluje v sosednjem Burundiju, kjer v Bujumburi vodi center Akamuri za otroke s posebnimi potrebami. Sestra Vesna letos obeležuje že častitljivih 35 let misijonskega poklica, a kot sama pravi, še ne razmišlja o vrnitvi v domovino. Jana Lampe je vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas, kjer koordinira razvojne in humanitarne projekte v Afriki, med drugim v Ruandi, Burundiju, na Madagaskarju in v Južnem Sudanu. Na teren potuje redno, da lahko v živo spoznava razmere in potrebe lokalnih skupnosti, s katerimi Karitas sodeluje preko misijonarjev. Letos poleti je prvič obiskala tudi muzej genocida v Kigaliju, kjer je spoznala številne zelo pretresljive zgodbe. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

BRIF je nova 20-minutna tedenska oddaja, v kateri mladi komentirajo najpomembnejše politične in družbene dogodke preteklega tedna. Oddajo pripravljajo predstavniki društva Nova smer – Zala Klopčič, Janez Marinko in Tim Rauter. V prvi epizodi sta Zala in Janez spregovorila o prometni nesreči Nataše Pirc Musar, prihajajočih referendumih, Janši, Golobu in Mescu, ki so se znašli v tožbi, ustavi za osnovnošolce, Blejskem strateškem forumu in tamkajšnjih protestih.

V oddaji Odmev tedna je Jelko Kacin komentiral začetek politične jeseni. Kacin je opozicijske demonstracije označil za diktaturo proletariata z zastraševanjem in zavajanjem, podobno mitingom resnice iz prejšnjega sistema. Opozoril je, da ima pravosodje priložnost obnoviti verodostojnost z morebitnim pregonom Roberta Goloba v zadevi Tatjane Bobnar, podprl odprtje izraelskega veleposlaništva in poudaril, da se mora Slovenija bolj osredotočiti na notranjo blaginjo, prometno infrastrukturo ter povezovanje s srednjo Evropo. Zagovarjal je članstvo v EU in Natu, a z učinkovitejšim zastopanjem slovenskih interesov; omenil je tudi afero Nataše Pirc Musar in spomine na osamosvojitev. Pogovor je vodil Luka Svetina.

Poletje 2026 bo prof. dr. Andreju Šmucu, dekanu Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani (NTF), za vedno ostalo v spominu po dogodku, ki ga sicer dobro pozna iz učbenikov. Doživel je namreč enega najmočnejših potresov letošnjega leta. V podkastu »Vroča tema« je pripovedoval o svojih poteh od otoka Flores, kjer ga je zemlja vrgla iz postelje, prek dna Bohinjskega jezera in avstralske puščave, do vprašanja, kako daleč bi morali Slovenci nekoč potovati do Jadranskega morja. Prof. dr. Andrej Šmuc je dekan Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (NTF UL) in redni profesor geologije, po strokovni usmeritvi sedimentolog in geomorfolog. Doktoriral je z raziskavo na Mangartu, med najmlajšimi rednimi profesorji na slovenskih univerzah pa je pristal predvsem zaradi sreče, dobrih mentorjev in ljubezni do stroke. Vodi fakulteto s štirimi oddelki, geologijo, geotehnologijo, rudarstvo in okolje, materiale in metalurgijo ter tekstilstvo, grafiko in oblikovanje. Je soavtor mednarodne raziskave o nastanku stolpičev v avstralski puščavi Pinnacles, objavljene v reviji Science Advances, in član glasbene zasedbe Geoband, v kateri igrajo geologi. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.