Referendumi so za nami, politični spopadi pa se nadaljujejo. V državnem zboru je odmeval izpad Nataše Sukič, Robert Golob je opozicijo obtožil prevare, v ozadju pa se odpira tudi zgodba o novi kazenski ovadbi. Medtem se v Ljubljani že oblikujejo razmerja pred lokalnimi volitvami, Zoran Janković pa na svojo listo dobiva tudi poslanca Gibanja Svoboda. Zala Klopčič in Tim Rauter v sedmi epizodi BRIF-a odpirata teme, ki bodo zaznamovale to politično jesen. Politične jeseni še zdaleč ni konec. Oglejte si novo epizodo BRIF-a in spremljajte zgodbe, ki bodo krojile nadaljevanje politične jeseni.

Vsako jesen v slovenskih gozdovih po oceni Bojana Arzenška gobe nabira okoli sto tisoč ljudi. Letošnja sezona je po poletni suši prinesla zamik in dva vala jurčkov, a hkrati tudi veliko strupenih vrst. Arzenšek, določevalec gob iz Gobarskega društva Kranj, je v podkastu Vroča tema pojasnil, kaj pomeni, da so gobe prebavni trakt gozda, zakaj jurčkov ni mogoče gojiti, kako se izogniti strupenim dvojnikom in zakaj aplikacijam na pametnih telefonih za prepoznavanje gob ne smemo zaupati. Gobarjenje je pri nas skoraj nacionalni šport, o gobah pa običajno veliko več slišimo šele ob kakšni novi zastrupitvi. V novi epizodi Vroče teme smo zato gostili Bojana Arzenška, ki je v studio prinesel košarico svežih gob, nabranih dan prej, ki nam jih je predstavil in opisal. Pogovor smo začeli z ledenim možem Ötzijem, ki je pred približno 5300 leti s seboj nosil brezovo gobo, nadaljevali smo z letošnjo sezono, strupenimi vrstami, zdravilnimi gobami in kuharskimi nasveti. Bojan Arzenšek je določevalec gob (strokovnjak za prepoznavanje gobjih vrst) in ljubiteljski mikolog iz Gobarskega društva Kranj. Je soavtor knjig Naše gobe (Modrijan založba, 2002) in Slovenski gobarski vodnik, ki ju je napisal z Bogdanom Tratnikom in Božom Malovrhom. Svoje najdbe vpisuje v zbirko Boletus informaticus, slovensko glivarsko bazo Gozdarskega inštituta Slovenije. Registriranih gobarskih društev je po njegovi oceni okoli 30, skupaj z dobrimi 2000 člani. Nabiralcev je neprimerno več: v jesenskem času gobe po njegovi oceni nabira okoli 100.000 ljudi. Med njimi loči jurčkarje, ki se aktivirajo ob dobri rasti, gobarje in amaterske mikologe, ki gobe poznajo širše in znanje prenašajo naprej. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

V tokratnem Odmevu tedna je voditeljica Vida Petrovčič gostila političnega analitika Aljuša Pertinača, ki je analiziral predvsem izide nedeljskih referendumov. Jasno je, da je koalicija izgubila zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi, po drugi strani pa dobila posvetovalna referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom. Opozicija po mnenju Aljuša Pertinača ni zaskrbljena, da je zadnja dva izgubila, saj sta zanje pomembnejša ideološka referenduma o parlamentarni preiskavi in plačevanju RTV-prispevka, pri katerih je tudi v največji meri šlo za glasovanje za Janšo ali proti njemu. »Če se Janez Janša ne pojavlja v aktivni vlogi, ima opozicija večje težave pri mobilizaciji svojih volivcev,« je dodal. Meni, da nihče ne more biti v celoti zadovoljen, je pa rezultat opozorilo koaliciji, da izčrpavanje volivcev s poplavo referendumskih vprašanj ni najpametnejša strategija. Strinja se, da se vladna stran v kampanji ni povsem aktivirala, a priznava, da je ta že na izhodišču v slabšem položaju, saj tekmuje proti koaliciji opozicije s civilno družbo političnih aktivistov. V kampanjo o ukinitvi RTV-prispevka se je vključila tudi sama RTV Slovenija, za katero pravi, da je neodvisna od vladajoče politike le, če je na oblasti Janez Janša. »Čedalje manj smo sposobni racionalnih ali vsebinskih odločitev, ampak vsako odločitev jemljemo kot neko politično odločitev in se potem glede na to, kako se politično pozicioniramo, tudi odločamo.« Tranzicijska levica razen antijanšizma ne ponuja ničesar drugega, je prepričan komentator, ki opozarja na zlaganost izraza »politična policija«, ki se je pojavljal v kampanji. Opozarja, da zagovorniki zakona o parlamentarni preiskavi v kampanji niso uspeli predstaviti, kaj je dejanski namen zakona. Podobno pri ukinitvi RTV-prispevka niso predstavili, da se RTV Slovenija že financira iz proračuna, a na netransparenten način – preko urada za narodnosti. Glede na to, da je javnost pri vprašanju RTV-prispevka razdeljena na dva pola, Pertinač predlaga: »Mislim, da bi bilo dobro, če bi že pred tem – kar smo sicer zdaj zamudili, ampak mogoče zadnji vlak še ni odpeljal – imeli poglobljeno družbeno debato, kakšen medij si sploh želimo, kakšna naj bi bila javna RTV.« Sledilo bi vprašanje financiranja, a posebnega interesa za omenjeno razpravo ne vidi. V luči dolgih vrst na volišču omnia v Mostah je spomnil, da odkar je direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Igor Zorčič, nobeno glasovanje ne mine brez vprašanj, pomislekov, nepravilnosti in dvomov, čeprav tehnologija napreduje. »Občutek imam, da aktualno vodstvo DVK volitve in referendume jemlje preveč z levo roko.« Sprašuje se, zakaj se glasovi na predčasnih volitvah, ki so bili oddani najprej, štejejo na koncu. Skrbi ga, da opozicija tudi v kampanji pred referendumom o interventnem zakonu ne bo izbirala sredstev. »Šlo bo za umazano politikantsko kampanjo, češ, to je zakon za bogate, gremo glasovat proti Janši.« Strinja se, da zakon nikomur ne jemlje, a dodaja, da koalicija do zdaj še ni bila prepričljiva v razlagi, kje bo izpad prihodkov iz proračuna nadomestila. Opozarja tudi na posledice omnibusne tehnike: če interventni zakon na referendumu pade, vlada številnih svojih predvolilnih obljub in načrtov iz koalicijske pogodbe ne more uresničiti. Na sodišču se je ta teden morala zagovarjati nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan, prav tako se bo moral Robert Golob, ki ga toži ortoped Gregor Kavčič. Nacionalni preiskovalni urad je podal kazenske ovadbe zaradi nakupa 13.000 računalnikov, med ovadenimi naj bi bila tudi Emilija Stojmenova Duh. Oddaja Tarča pa je včeraj obravnavala sporne posle Gregorja Hudohmeta, direktorja Gen-I Sonce v Romuniji. »Tudi po volitvah smo imeli Tarčo o tem, kaj vse je počel Golob, nismo je imeli pred volitvami. Tudi ko skušajo biti korektni in profesionalni, raje počakajo, da to nima preveč slabih rezultatov.« Če kje ni treba glasovati za Janšo ali proti njemu, je to na lokalnih volitvah, pravi Pertinač, ki si na njih želi čim višjo volilno udeležbo. Prisluhnite celotnemu Odmevu tedna, v katerem Aljuš Pertinač komentira tudi dogajanje okoli Tee Košir, Borisa Mijiča in Marka Lotriča, za katere meni, da so kolateralne žrtve boja proti Janezu Janši.

Trinajst let sodnih postopkov v zadevi Balkanski bojevnik. Uničeni prisluhi v aferi Farmacevtka. Več kot desetletje trajajoči postopki, povezani z največjimi slovenskimi gospodarskimi in političnimi aferami. Medtem ko se javnost sprašuje, ali so pred zakonom res vsi enaki, pravosodni minister Mihael Zupančič napoveduje prelom v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Bo nova ureditev SKOK res prinesla hitrejše sodne epiloge ali zgolj reorganizacijo obstoječega sistema? Zakaj delu pravosodne stroke reforma ni po godu in ali bodo nova ministrova pooblastila pri imenovanju tožilcev povečala nevarnost političnega vpliva na kazenski pregon? Posebno pozornost v pogovoru namenjamo tudi Romuniji, kjer je Zupančič nekoč služboval kot veleposlanik. Tamkajšnji protikorupcijski organi so nedavno zaradi suma zahtevanja 450 tisoč evrov podkupnine pridržali direktorja družbe GEN-I Sonce Gregorja Hudohmeta. So Romuni pri pregonu korupcije učinkovitejši od Slovencev in česa se lahko od njih naučimo? Slovensko pravosodje čakajo velike spremembe. Toda bodo te dovolj, da bodo državljani znova zaupali sodiščem in da bodo tudi najvplivnejši posamezniki pravočasno dobili sodni epilog? O odgovornosti, korupciji, največjih pravosodnih aferah in reformah, ki naj bi spremenile slovensko pravno državo, v novi Vroči temi z ministrom za pravosodje Mihaelom Zupančičem. Pogovor je vodila Valentina Podplatnik. Vabljeni k ogledu!

Humanitarno-ekološka akcija Manj svečk za manj grobov letos poteka že 18. leto. Iz skromnih začetkov na zagorskem pokopališču je prerasla v vseslovenski projekt, ki združuje številne prostovoljce in pomaga ljudem v stiski. O začetkih, dosežkih in letošnjih načrtih sta v oddaji Vroča tema spregovorila Primož Jelševar in Tanja Brajer. Pogovor je vodil Igor Gošte. Zamisel za akcijo se je rodila v Kanadi, kamor je Jelševarjeva mama odpotovala k umirajoči sestri. Tam je namesto prižiga sveč spoznala drugačen način spominjanja pokojnih. Razložili so ji: »Pri nas se, v kolikor bi želeli nekaj dati, spominjamo pokojnika na način, da nekaj naredimo za tiste, ki so še živi.« Idejo je prinesla v Slovenijo, kjer jo je nekaj let pozneje uresničila skupina mladih. Kasneje so ustanovili tudi Fundacijo Svečka, ki deluje kot prostovoljska organizacija, kar pomeni, da vsa zbrana sredstva namenijo določenemu prejemniku. Letos bodo v Zagorju zbirali sredstva za nakup respiratorja, ki ga potrebujejo reševalci po požaru reševalnega vozila. V požaru je namreč zgorela tudi dragocena medicinska oprema. Respirator stane nekaj manj kot 15.000 evrov, morebitna dodatna sredstva pa bodo namenili nadomestitvi druge uničene opreme in nadaljnji pomoči potrebnim. Posebnost letošnje akcije je tudi dobrodelna dražba smuči nekdanjega smučarskega skakalca, danes pa kolesarskega asa Primoža Rogliča, ki jo je podaril za zbiranje sredstev. Izklicna cena je tisoč evrov, dražba pa bo trajala do vključno 1. novembra. Zainteresirani lahko organizatorjem svojo ponudbo sporočijo preko e-pošte, telefona ali Facebooka. Akcija se prilagaja sodobnim načinom darovanja. Poleg prispevkov na stojnicah je mogoče pomagati z nakazilom ali s sporočilom SMS s ključno besedo SVEČKA5 na številko 1919, s čimer posameznik prispeva pet evrov. Obenem vabita nove prostovoljce in organizacije, naj se pridružijo projektu.

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, vendar o gozdu običajno spregovorimo šele, ko je govora o požarih, ujmah, suši ali novih pravilih. Letos se je nabralo vsega naenkrat: huda suša je zamaknila gobarsko sezono, vroče poletje je okrepilo delovanje podlubnika, od 30. decembra pa bo prodajo lesa spremenila še evropska uredba. V novi epizodi podkasta ‘Vroča tema’ smo zato gostili mag. Andreja Breznikarja, vodjo službe za gojenje gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), s katerim smo se v pogovoru sprehodili skozi stanje in posebnosti slovenskih gozdov. Mag. Andrej Breznikar je gozdarski strokovnjak z magisterijem in vodja službe za gojenje gozdov na ZGS, javni gozdarski službi, ki skrbi za gozdove vseh lastnikov v državi. Njegova služba spremlja in odgovarja za to, kako gozdove negujemo in obnavljamo. V ZGS je opravljal vrsto nalog, tudi terenskih, zdaj pa ima več pisarniškega dela; na teren pa gre, kadar se le da. V zadnjih tridesetih letih je obiskal vse kotičke Slovenije, enako dolgo pa se ukvarja tudi z združevanjem lastnikov gozdov. Javnost ga pozna po strokovnih izjavah o vetrolomih in podlubnikih, sodeluje pa z Gozdarskim inštitutom Slovenije. Med aktualnimi nalogami ZGS so sanacija podlubnikov, obnova požarišča na Krasu in pomoč lastnikom pri uredbi EUDR. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

Pater dr. Andraž Arko, frančiškan, duhovnik in filmski kritik je gost nove epizode podkasta Vroča tema. Pogovor je tekel ob 800. obletnici smrti svetega Frančiška Asiškega in o njegovih podobah na filmskem platnu. Pred osemsto leti, 3. oktobra 1226, je v Assisiju umrl Frančišek Asiški, revni menih, ki je v cerkveno zgodovino vstopil kot eden najbolj priljubljenih svetnikov vseh časov.  Pater dr. Arko je avtor knjig Svetniki na filmskem platnu in Frančišek Asiški na filmskem platnu, obsežne antologije o filmih, posvečenih svetemu Frančišku in drugim frančiškanskim ter serafinskim svetnikom. Knjigi je spremno besedo namenil tudi Massimo Fusarelli, generalni minister reda manjših bratov in trenutno najvišji predstavnik frančiškanskega reda na svetu. V njej je zapisal, da gre za izvirno idejo, ki v frančiškanski literaturi nima precedensa in prihaja v najbolj primernem trenutku, ko se frančiškanska družina spominja 800. obletnice smrti asiškega ubožca. Ideja o zbirki je po Arkovih besedah dozorevala skoraj deset let. »Moram priznati, da je ta ideja že kar nekaj časa nastajala v meni. Že v času, ko sem pisal doktorat, sem rekel, da bi bilo enkrat dobro narediti eno zbirko o Frančiškovih filmih,« pove Arko. P. dr. Andraž Arko je bil rojen leta 1977 v Ljubljani. Študiral je socialno pedagogiko v Ljubljani in po tem, pri petindvajsetih letih, vstopil v frančiškanski red. Leta 2008 je bil posvečen v duhovnika, 2013 pa je na Teološki fakulteti doktoriral s temo pedagoške uporabnosti filma v pastorali. Filmsko kritiko piše od leta 1999, bralcem tednika Domovina je znan iz rubrike Gledali smo. Je avtor knjig Svetniki na filmskem platnu in Frančišek Asiški na filmskem platnu ter producent dokumentarca Plečnikov skriti biser. Trenutno deluje v frančiškanskem samostanu v Nazarjah. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

V novi oddaji Odmev tedna sta bila naša gosta dr. Jože Možina ter dr. Žiga Turk. Oddaja se osredotoča na nedeljski posvetovalni referendum in na širše politično ozračje. Gosta se strinjata, da je protikampanja za referendume precej umazana, saj temelji na lažeh in zavajanju. Turk kot najbolj očiten primer izpostavi kampanjo proti politični policiji – kot opozicija predstavlja kampanjo za parlamentarno preiskovalno komisijo. Gosta opozarjata na stopnjevanje histerije, ki sega tudi na RTV Slovenija. Informativne oddaje in soočenja so usmerjena, hiša pa kontaminirana s plakati in pozivi k podpisom. Gre za tri posvetovalne referendume, ne za usodna vprašanj. Možino fascinira mobilizacija tako civilne družbe, ki jo razume kot pomožne sile, vojsko na vpoklic, financirano v času prejšnje vlade. Referendum vidi tudi kot izbiro za ali proti nevladnim organizacijam, ki navzven nastopajo kot civilna družba, dejansko pa služijo levi in skrajno levi opciji. Ljudje, ki živijo od svojega dela, bodo po njegovem glasovali za referendum prav zaradi tega. Turk se strinja, da je kampanja umazana in da RTV deluje kot udeleženec. Histerijo razlaga z navado dela političnega pola, da je oblast; alternacija oblasti, temelj demokracije, pri nas ni vzpostavljena. Oblast imajo predvsem stranke dediščine socializma, desne vlade so izjema, nasprotovanje pa od mandata 2004–2008 naprej narašča. Serijski referendumi in vloge na Ustavno sodišče so legalni, ne pa legitimni ali demokratični. Namesto argumentov o štirih vprašanjih se v javnost mečejo puhlice, denimo o politični policiji, ki nima zveze z zakonom o parlamentarni preiskavi. Mediji, ki jih po Turkovem mnenju v veliki meri kontrolira ta pol, to primejo. Ulico opisuje kot rdeče gardiste, ki opravljajo umazano delo za dediče socializma. Maraton Inštituta 8. marec voditelj imenuje kaviar-ideologijo: polni denarja, a prezirajo uspešne podjetnike. Turk omeni, da ima Nika Kovač podjetje in dobiček, Možina pa, da so ti ljudje že od prej privilegirani: Muki zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino, Kovač nekoč v Pionirski knjižnici. Kampanja je propaganda brez argumentov, podobna boljševizaciji diskurza, z odkrito lažjo, hkrati pa z govorom proti sovražnemu govoru. O politični policiji Možina pripominja, da se proti njej oglašajo tudi Kučan, nekoč na vrhu Udbe, in Danilo Türk. Zgodba je zlagana: gre za parlamentarno preiskavo in ščitenje Roberta Goloba, za katerega še ni nadomestka, ter za Gen-I, kjer naj bi odtekali milijoni. Poudarja tudi dvojna merila: napačno fotografijo Janše so preverili, romunskega računa Goloba pa po petih letih ne. Udba je delovala do pomladi 1990; socialni inženiring je elito z udbovskimi metodami potisnil v pravosodje in šolstvo. Turk poziva povprečnega volivca na volišča, sicer bodo vodili skrajneži; treba je umiriti odtegnitveni sindrom oblasti in dati vladi možnost, da uresniči načrte. Spominja se svojega ministrovanja, ko je bila rdeča cunja združitev resorjev; takrat mobilizacija ni bila tako organizirana in financirana. Danes v Ljubljani vidi profesionalne nevladnike, katerih naloga je braniti dediščino socializma. V zaključku oddaje voditelj omeni dva razprodana koncerta Modrijanov v Stožicah in to, da mladi na veselicah znajo slovenska besedila. Turk in Možina to bereta kot znak normalne Slovenije, ki mora v nedeljo na volišča: narodnozabavna glasba je pri mladih postala vrednota, povezana s proslovenskim in sožitnim okvirom.  Vabljeni k ogledu celotnega pogovora, ki se ukvarja predvsem z vsebino referendumov, ki so razpisani za nedeljo, obenem pa poudari pomen lastne presoje. Pogovor je vodil Igor Gošte.

Tokratna, že šesta epizoda oddaje BRIF prihaja predčasno, saj se politično dogajanje pred nedeljskimi referendumi vse bolj zaostruje. Voditelja Zala Klopčič in Tim Rauter sta zato tokratno oddajo v celoti posvetila superreferendumskemu odločanju, aktualnim javnomnenjskim anketam in burnemu dogajanju v referendumski kampanji. Uvodoma sta se dotaknila tudi viralnega posnetka Svetlane Makarovič, ki je s svojim odnosom do novinarke Planet TV znova poskrbela za razburjenje v javnosti.

V tokratni Vroči temi smo gostili dolgoletnega radijca in nestrankarskega kandidata za župana Maribora Bora Greinerja. Po več kot treh desetletjih za mikrofonom Radia City želi stopiti na čelo mesta, pri tem pa poudarja, da Maribor po njegovem ne potrebuje novega menedžerja, ampak voditelja, ki zna poslušati, povezovati ljudi in prevzeti odgovornost. Greiner je bil do sedanjega vodenja mesta kritičen, vendar ne povsem odklonilen. »Dobro, da se je gradilo. Slabo, da se je gradilo samo za nekatere,« je ocenil delo Saše Arsenoviča. Prepričan je, da so bile vsakdanje potrebe Mariborčanov – ceste, promet, parkiranje in komunalna infrastruktura – prepogosto v ozadju velikih projektov. Sam pravi, da so zanj ceste, po katerih se ljudje lahko pripeljejo domov, pomembnejše od naslednje velike dvorane. Spregovorili smo tudi o političnih delitvah, decentralizaciji in njegovem nestrankarskem položaju. Greiner meni, da mora župan znati sodelovati z vsako vlado in z ljudmi z leve in desne, saj si Maribor po njegovem zaradi notranjih delitev že predolgo ne zna izboriti položaja, ki mu pripada. Posebej odkrito je govoril o odgovornosti in napakah. Te so po njegovem pri vodenju neizogibne, nesprejemljivo pa je njihovo skrivanje. Prisluhnite celotnemu pogovoru. Vodila ga je Valentina Podplatnik.