Tokratni gost v oddaji Vroča tema je bil evropski poslanec iz vrst SDS mag. Branko Grims, ki ga njegova evropska politična družina, Evropska ljudska stranka (EPP), namerava izključiti, kar se v zgodovini EPP sploh še ni pripetilo.
Predsedstvo EPP je že sprejelo odločitev, da se Grimsa izključi; med drugim z očitki, da ni prihajal na sestanke politične skupine, da je deloval v nasprotju z dogovorjenim na EPP – da se je med drugim podpisal pod nezaupnico predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, da je podprl politiko bivšega madžarskega premierja Viktorja Orbana in njegov zakon o šolah brez LGBT ter da je paktiral s »skrajnodesnimi« političnimi skupinami v Evropskem parlamentu. Dokončno odločitev o njegovi usodi bo sprejela poslanska skupina v sredo, ko se bo glasovalo o njegovi izključitvi.
Romana Tomc, podpredsednica EPP, se je na novico zgolj skopo odzvala, »da so naredili vse, kar so lahko, da do tega ne bi prišlo«. Grims med vrsticami namiguje, da je eden redkih, ki dela točno to, kar je obljubil svojim volivcem; izvoljen je bil s preferenčnimi glasovi – pred Alešem Hojsom in Francom Kanglerjem – in da jih nikoli ne bo izdal. Zaradi tega pa bo, kot kaže, kaznovan. Pogovor je vodil Luka Svetina.

V današnji oddaji Odmev tedna smo gostili dr. Žigo Turka, ki je komentiral dogodke minulega tedna. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.
Najbolj vroča tema je bila napoved izključitve evropskega poslanca Branka Grimsa iz politične skupine EPP. Dr. Turk meni, da razlog ni toliko v njegovih posameznih političnih stališčih, temveč predvsem v načinu njegovega političnega delovanja, ki vključuje premalo povezovanja s člani EPP. Poleg tega naj bi njegov neposreden način zagovarjanja desnih stališč glede migracijske in LGBTQ+ politike motil vodstvo EPP.
Pogovor je tekel tudi o davčni politiki, prometni ureditvi, vlogi RTV, napadih na Resni.co in Demokrate, o potrebi po parlamentarnih preiskavah in drugih aktualnih dogodkih.

V podkastu Vroča tema smo se ob prihajajoči 250. obletnici neodvisnosti Združenih držav Amerike pogovarjali z izjemnim raziskovalcem, svetovnim popotnikom in poznavalcem mednarodnih odnosov, prof. dr. Bogomilom Ferfilo. Razkrivali smo osupljive zgodovinske povezave med prvo slovensko državo in ameriško deklaracijo neodvisnosti, spoznavali krvavo ceno ameriške širitve, spregovorili o slovenski diplomaciji v Washingtonu ter analizirali zakulisje megalomanskega praznovanja ob četrt tisočletja neodvisnosti ZDA. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

V oddaji Odmev tedna smo tokrat gostili gospoda Alojza Kovšco, podjetnika, nekdanjega predsednika Državnega sveta ter sedanjega predsednika Lovske zveze Slovenije. Na začetku pove nekaj o svoji karierni poti, ki je od obrtništva vodila v politiko, trenutno pa se ukvarja s problematiko lova, lovstva in narave.
V pogovoru se sogovornika ustavita ob tematiki veteranov, osamosvajanja (pri tem tudi vloge Milana Kučana), domoljubja, svete maše za domovino, vedno težjih pogojev za obrtnike in podjetnike, muzeja slovenske osamosvojitve, pa tudi nesreč v gorah, stavbe na Litijski in še drugih vsebin, ki so v minulih dneh razburjale slovensko javnost.
Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

V tokratni epizodi oddaje 35 let Slovenije smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Milčeka Komelja in akademskega slikarja in filozofa dr. Jožefa Muhoviča. Z njima se je pogovarjala Vida Petrovčič.

V novi oddali podkasta 35 let Slovenije smo odkrivali globoko, na trenutke izjemno bolečo, a hkrati neverjetno ponosno in trdoživo zgodbo koroških in štajerskih Slovencev, ki svojo narodno identiteto in jezik ohranjajo kljub stoletnim zgodovinskim viharjem. Z nami je bil dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe v Celovcu, pronicljiv intelektualec, ekonomist in eden ključnih stebrov ohranjanja slovenske narodne zavesti na avstrijskem Koroškem. V pogovoru smo razgrinjali bogato in turbulentno tisočletno zgodovino, vse od starodavnega ustoličevanja karantanskih knezov in pritlehnih poskusov asimilacije, do dramatičnih dni ob razglasitvi slovenske samostojnosti ter današnjih demografskih in političnih izzivov, s katerimi se sooča manjšina v sodobni Evropi.
Dr. Karl Hren ni zgolj kulturni in politični delavec, temveč izrazito večplastna osebnost, ki v svojem delovanju mojstrsko združuje akademsko širino, ekonomski pragmatizem in strateško vodenje manjšinskih institucij.
Rojen je bil leta 1973 v Celovcu, odraščal pa je v dvojezičnem okolju v vasi Goriče pri Žitari vasi v Podjuni. Kot izjemno dejaven posameznik je bil pred letom 2008 poslovodja Slovenske gospodarske zveze na Koroškem, kjer je bila njegova ključna naloga povezovanje slovenskih in dvojezičnih podjetij v regiji. Od leta 2008 do 2014 je deloval kot strokovni sodelavec Koroškega sklada za gospodarsko pospeševanje, kjer je vodil čezmejne programe sodelovanja »Interreg« med Avstrijo, Slovenijo in Italijo. Od aprila 2014 dalje pa uspešno opravlja funkcijo direktorja Mohorjeve družbe v Celovcu, ene najvplivnejših in najstarejših institucij slovenske narodne skupnosti.
Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

V oddaji Odmev tedna smo gostili osamosvojitelja in nekdanjega ministra za informiranje Jelka Kacina, ki je ob bližajoči se 35. obletnici slovenske državnosti spregovoril o zaključni fazi osamosvajanja Slovenije, pripravah na razglasitev samostojnosti ter dogodkih med desetdnevno vojno. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

V novi oddaji iz ciklusa 35 let Slovenije smo se pogovarjali s Cveto Stepanjan, ženo pokojnega političnega zapornika Agopa Stepanjana. Skozi pogovor smo poskušali osvetliti, zakaj je bilo tako pomembno, da smo šli Slovenci na samostojno pot in ven iz enopartijskega sistema. Mnogi mislijo, da je najhuje tisto, kar se je zgodilo po drugi svetovni vojni v času nekdanje Jugoslavije, v času komunizma, vendar za družino Stepanjan se je tragedija zgodila še po osemdesetem letu. Cveta Stepanjan nam je pripovedovala svojo srhljivo izkušnjo mučenja njenega moža in cele njene družine. Pogovor je vodil Igor Gošte.

V ciklusu oddaj, ki jih posvečamo 35. obletnici samostojne Slovenije, smo tokrat odprli globoko, čustveno temo, s svetovno priznanim bas baritonistom Marcosom Finkom in uglednim pravnikom ter priznanim strokovnjakom za mednarodne odnose, prof. dr. Andrejem Finkom. Spoznavali smo njuno neverjetno življenjsko pot begunstva, odkrivali tako imenovani »slovensko-argentinski čudež« in razkrivali zakulisje diplomatskega boja, ki je pripeljal do tega, da je Argentina med prvimi državami priznala našo samostojnost in državo. Zaupala sta nam boleče spomine in ostre analize današnjega političnega stanja, o katerih večina slovenskih medijev ne upa na glas spregovoriti in se poglabljati v srž resnice in zgodb, ki jih je pisala razpršitev Slovencev po Argentini in svetu. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
Miniva torej že 35 let, odkar je naša domovina svobodno zadihala. A pot do osamosvojitve se ni tlakovala zgolj na naših tleh. Velik del bitke za slovensko identiteto, jezik in mednarodno priznanje se je odvijal več kot 11 tisoč kilometrov stran, pod Južnim križem. Slovenski Argentinci so po drugi svetovni vojni poskrbeli za resničen fenomen – skupnost beguncev je dobesedno iz nič zgradila šole, cerkve in skrbno ohranjala narodno zavest, jezik in kulturo. Zamejski in izseljenski rojaki so  kulturo in slovenstvo nosili v srcu, ko je bilo ravno to doma najtežje.
Da bi razumeli to neomajno slovenstvo in brezpogojno ljubezen do domovine, smo v studio povabili brata Fink, ki poosebljata to neverjetno in trdoživo zgodbo. Ob njunih poglobljenih in iskrenih razlagah bomo spoznali, kako je slovenska kultura reševala narod in zakaj sta morala z družino prečkati ocean, da so lahko ostali zavedni Slovenci, njun oče pa živ.
Prof. dr. Andrej Fink je pravna in intelektualna avtoriteta ter strokovnjak za ustavno pravo, teorijo države in mednarodne odnose. Rojen je bil leta 1947 v italijanskem begunskem taborišču in je kot enajstmesečni dojenček z družino na tovorni ladji iz Genove v Italiji prečkal ocean ter pred obalo Argentine naredil svoje prve korake. Doktoriral je iz prava na priznani univerzi Complutense v Madridu, kjer je za svojo doktorsko disertacijo »o legitimnosti vlad« prejel najvišjo možno oceno.
Študiral je tudi politično sociologijo, mednarodne odnose in na višji vojaški šoli diplomiral iz strategije. Več kot 30 let je bil profesor na univerzah v Buenos Airesu, kjer je predaval primerjalno ustavno pravo, nato pa se je vrnil v domovino svojih staršev v zasluženi pokoj. Še danes je aktiven v boju za slovenstvo.
Marcos Fink, vrhunski bas baritonist, pooseblja kulturni glas slovenske diaspore. Rojen je bil leta 1950 v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki so prebegnili po drugi svetovni vojni. Zanimivo je, da se sprva ni takoj zapisal glasbi, temveč je leta 1980 najprej diplomiral iz agronomije. Šele pri petintridesetih letih je svojo življenjsko pot popolnoma preusmeril v petje in se posvetil glasbi.
Po študiju v Londonu je leta 1988 uspešno debitiral v Mozartovem rojstnem Salzburgu in si zgradil impresivno svetovno kariero v operah ter oratorijih, prepeval pa je tudi v enem najlepših gledališč na svetu, znamenitem Teatru Colón v Buenos Airesu. S sestro, prav tako svetovno znano mezzosopranistko Bernardo Fink, sta izdala album z naslovom Slovenija in s tem slovensko pesem ponesla v svet.

V novi oddaji podkasta ob 35. obletnici samostojne Slovenije smo se pogovarjali s priznanim odvetnikom Damijanom Terpinom, ki nam je razkril nevidne meje po padcu fizičnih pregrad med Slovenijo in Italijo, spoznavali smo boj za slovenskega zastopnika v rimskem parlamentu, spregovorili o zlati dobi nakupov na italijanski strani in izvedeli, zakaj slovenska cerkev in šola v zamejstvu ne smeta ugasniti. Razkril in zaupal nam je marsikaj, o čemer večina slovenskih medijev ne poroča. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.