V novi oddaji Odmev tedna smo gostili dr. Žigo Turka, s katerim smo osvetlili nekaj pomembnejših dogodkov minulega tedna. Sogovornika sta se dotaknila sestavljanja nove vlade, vloge sindikatov, nove opozicije, pa tudi afere Black Cube, izgradnje kanala C0, pokopa na Žalah, testiranja poslancev na droge in še drugih tem. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Gost tokratne oddaje Odmev tedna je bil komentator dr. Jože Plut. Z voditeljico Vido Petrovčič sta komentirala nastajanje nove vlade, minuli dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, aktivizem nevladnikov in sindikatov ter druge aktualne zadeve preteklega tedna.

Stopite v povprečno slovensko srednjo šolo in hitro boste ugotovili, da je izobraževalni sistem postal mogočen, a pogosto hladen birokratski stroj. Dijaki lovijo točke za vpis na fakultete, starši v šole prihajajo oboroženi z odvetniki, učitelji pa se utapljajo v gori pravilnikov in defenzivnem poučevanju, v katerem je najpomembnejše, da je administracija brezhibna, četudi ob tem zmanjka časa za človeški stik. Vsakodnevno pošiljamo mlade v šolske klopi, a le redko pomislimo na to, kako ta neizprosen sistem ocenjevanja in tekmovalnosti vpliva na njihovo osebnost in kako pogosto zlomi tiste, katerih talenti ne ustrezajo standardiziranim testom.
Slovenski učitelj je danes ujet med brutalne pritiske nerealnih pričakovanj staršev, nenehno spreminjajočo se zakonodajo, preobsežne učne načrte in birokracijo, ki uničuje pedagoški zanos. Da bi razumeli, zakaj iz našega šolstva izginjata srce in tisti pravi, življenjski razum ter zakaj postaja izobraževanje vse bolj stresno za vse vpletene, smo v novi epizodi Vroče teme gostili človeka, ki slovenski pedagoški sistem pozna do zadnje podrobnosti. Naš gost je bil mag. Albin Vrabič, dolgoletni ravnatelj, pedagog, soavtor učbenikov in avtor odmevne knjige, »Srce in razum v šoli«, ki je slovensko izobraževanje vodil in usmerjal natanko štirideset let. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
Mag. Albin Vrabič (rojen leta 1955) je po osnovni izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, kasneje pa je pridobil še znanstveni magisterij iz menedžmenta neprofitnih organizacij na Fakulteti za družbene vede. Svojo poklicno pot je začel v gospodarstvu, v Termoelektrarni Šoštanj, a ga je pedagoška žilica leta 1979 zanesla v šolske klopi, v katerih je postal učitelj mehanike na Šolskem centru Velenje.
Njegovo kariero je močno zaznamovalo vodenje izobraževalnih institucij. Med letoma 1988 in 1993 je uspešno vodil Srednjo strojno šolo v Velenju, leta 1998 pa je prevzel vodenje Šole za rudarstvo in varstvo okolja, kjer je ravnateljeval polni dve desetletji. Kot vizionar je bil ključni akter pri uvajanju sodobnih didaktičnih in računalniških programov, deloval je kot član republiških predmetnih in maturitetnih komisij ter kot višji svetovalec na Centru RS za poklicno in strokovno izobraževanje (CPI), kjer je vodil nacionalni projekt EPoS (Elektronsko podprta samoevalvacija). Njegov izjemen prispevek k slovenskemu pedagoškemu prostoru potrjujeta Nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo na področju srednjega šolstva (2020) in prestižno Slomškovo priznanje (2022). Svoje bogate izkušnje je nedavno prelil v knjigo z naslovom Srce in razum v šoli.

Tema pogovora v novi oddaji Vroča tema je bil interventni zakon, ki je bil sprejet v državnem zboru, opozicijske stranke pa ga skušajo bojkotirati na referendumu. Sogovorniki so po točkah prečesali zakon in ga obrazložili ter s tem odgovorili na očitke nevladnikov in sindikatov, da gre za zakon ‘za bogate’. Seveda v pogovoru niso mogli mimo podkupovanja poslancev in pozivanja k pritiskom javnosti na poslance. Gostili smo vodjo poslanske skupine Resni.ca Katjo Kokot in vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Pogovor je vodil Luka Svetina. Prisluhnite izjemno zanimivemu in koristnemu pogovoru.

Živimo v času neverjetnih energetskih in geopolitičnih nasprotij ter bliskovitega napredka digitalnih tehnologij. Na eni strani umetna inteligenca in tehnološki giganti zahtevajo neslutene količine električne energije, na drugi strani pa Evropa bije plat zvona ob pomanjkanju zanesljivih energentov in tveganju de-industrializacije. Opazujemo trk dveh popolnoma različnih svetov: od francoske jedrske renesanse v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (ki se je začela po znameniti naftni krizi leta 1973) do nemškega ugašanja reaktorjev in zanašanja na vremensko odvisne vire v sodobnem času.
Kdo ima prav in kje v tej globalni zgodbi stoji Slovenija? Da bi razvozlali to kompleksno šahovnico, smo v novi epizodi podkasta Vroča tema gostili vrhunskega strokovnjaka, ki jedrsko fiziko in svetovne energetske tokove pozna do potankosti. Naš gost je bil profesor dr. Luka Snoj, znanstvenik z »insajderskim« vpogledom v dogajanje pri evropskih velesilah in mednarodnih institucijah. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
Profesor dr. Luka Snoj je eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju jedrske fizike, katerega znanje in vpliv segata daleč preko naših meja. Svojo akademsko pot je začel na Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral in doktoriral, svoje raziskovalne veščine pa je nato kalil v Veliki Britaniji na slovitem fuzijskem »tokamaku« JET v Culhamu ter v raziskovalnem centru Cadarache v francoski Provansi.
Od leta 2010 uspešno vodi raziskovalni reaktor TRIGA na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) v Podgorici pri Ljubljani, kjer od leta 2014 deluje tudi kot vodja Odseka za reaktorsko fiziko. Svoje bogato znanje kot docent prenaša na nove generacije fizikov in inženirjev. Njegova strokovnost je izjemno cenjena tudi v tujini, saj je aktivni član strokovnih skupin znotraj Agencije za jedrsko energijo (NEA) pri OECD in tesno sodeluje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), za katero redno vodi ekspertne misije po vsem svetu. Doma je med drugim tudi član Republiške izpitne komisije, ki bedi nad precej strogim licenciranjem slovenskih operaterjev jedrskih naprav.

V Odmevu tedna smo tokrat gostili dr. Jožeta Možino, s katerim smo se sprehodili čez glavne dogodke minulega tedna. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.
V začetku ga je voditeljica povprašala o RTV. Dr. Možina meni, da se bo kmalu pokazalo, kakšno uredniško politiko bo ubral RTV ob morebitni vzpostavitvi desne koalicijo, ki je zdaj vse verjetnejša. Trenutno naj bi bil informativni program še vedno zelo pristranski in naklonjen levemu bloku.
V skladu z vloženim zakonom s strani SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokratov, ki bo omogočil pokop žrtev povojnih pobojev na ljubljanskih Žalah, smo spomnili na izjavo Zorana Jankovića v povezavi s pokopom žrtev, v kateri zatrjuje, da v Ljubljani nikoli ne bo domobranskega spomenika. Dr. Možina obsoja to vztrajanje pri delitvi naroda ter žalitvi do vseh nedolžnih žrtev. Zakon, ki ga RTV označuje za ideološkega, pa Možina imenuje kot humanega. Slovesen pokop na Ljubljanskih Žalah dojema kot dogodek sprave in potešitve krivic.
Za nami je vsakoletni Pohod ob žici, ki se ga je udeležilo preko 20.000 otrok iz šol. Dr. Možina spomni, da so žico ob okupaciji Ljubljane postavili Italijani, komunisti pa je še dva meseca po odhodu Italijanov niso podrli zaradi lastnih interesov »čiščenja« Ljubljane; šlo je za proces, v katerem so pobili več Slovencev kot pa Italijani med okupacijo. 
Ob zaključku mandata Golobove vlade komentator izpostavlja veliko škodo, ki jo je ta povzročila državnemu proračunu, v mislih pa nima le velikega zadolževanja in trošenja, pač pa tudi manjši priliv sredstev zaradi odhajanja številnih podjetij, ki so v tem mandatu svoje obrate izselili iz Slovenije. Dolgoročno to pomeni manj sredstev za proračun.
Ciničen je do sindikalistov, ki se zdaj vneto borijo proti ukrepom parlamentarne koalicije. Sprašuje se namreč, kje so bili prej, ko je Golobova vlada brez kakršnegakoli dialoga uveljavljala svoje nepremišljene zakone, ki so povzročili propad ali preselitev marsikaterega podjetja, s tem pa tudi manj delovnih mest. 
Obsoja javne pritiske na posamezne politike, kar si je v tem tednu privoščil Filip Dobranić – Muki, ki je izpostavljal imena poslancev strank Resnica in Demokrati. Muki je pozival k pritiskom na poslance, kar komentator razume kot obliko političnega linča, ki je nevaren. Tako imenovana ‘ulična vojska’, ki jo sestavljajo razni aktivisti, bo svoje delo aktivno začela z morebitnim nastopom Janševe vlade, kar se že kaže v njihovih napovedih in tudi dejanjih.
Dr. Možina izpostavi Golobove propagandne otvoritve novega oddelka na UKC-ju, drugega tira in obljube o stanovanjih. Nefrološki oddelek na UKC Ljubljana so s pohištvom opremili izključno za dogodek otvoritve pred volitvami, potem pa so vso opremo morali odnesti nazaj ven, saj prostori še niso bili primerni za uporabo in niso niti danes. Prav tako tudi drugi še ni v uporabi, čeprav je bil slovesno odprt. 
Vabljeni k ogledu zanimivega pogovora, v njem boste izvedeli še mnogo več.

Sprehodite se med policami povprečnega slovenskega supermarketa in hitro boste ugotovili, da je slovenska hrana postala prava redkost, uvoženi izdelki z vseh koncev sveta pa prevladujejo. Vsakodnevno sedemo za mizo in uživamo obroke, a le redko pomislimo na to, kakšno pot je prehodila hrana in s kakšnimi mlini na veter se bori tisti, ki jo je pridelal. Slovenski kmet je danes ujet med brutalne pritiske trgovcev, nerazumljivo evropsko zakonodajo, geopolitične krize in birokracijo, ki pogosto meji na absurd.
Da bi razumeli, zakaj Evropa izgublja na stotine kmetij dnevno in zakaj postaja samooskrba s hrano v Sloveniji vse večji varnostni izziv, smo v novi epizodi podkasta Vroča tema gostili človeka, ki slovensko kmetijstvo pozna do zadnje brazde. Naš gost je bil dr. Jože Podgoršek, aktualni predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki je v preteklosti kmetijski sektor vodil tudi v najtežjih časih epidemije covida-19 in se kot prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano osebno soočil z neizprosnimi praksami trgovskih verig. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
Dr. Jože Podgoršek je doktor agronomije in dolgoletni strokovnjak na področju kmetijstva, ki sektor pozna tako iz akademskega, političnega kot povsem praktičnega zornega kota, saj tudi sam vodi domačo kmetijo in prideluje zelenjavo. Svojo karierno pot je med drugim zaznamoval kot prvi slovenski varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, kjer je bdel nad poštenimi praksami med kmeti, predelovalci in trgovci. Med letoma 2020 in 2022, v izjemno zahtevnem času epidemije covida-19 in na začetku vojne v Ukrajini, je opravljal funkcijo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Od jeseni leta 2024 vodi Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), največjo nevladno kmetijsko organizacijo pri nas, kjer se aktivno bori za pravice slovenskega kmeta, debirokratizacijo in prehransko suverenost države.

V tokratni Vroči temi smo govorili o prehranskih smernicah, ki jih za vse državljane pripravlja vlade Roberta Goloba. Gostili smo kliničnega dietetika dr. Evgena Benedika in pediatra dr. Tadeja Battelina, z njima se je pogovarjal Luka Svetina.
Sogovornika sta namreč na javnost naslovila pismo, da gre pri prehranskih smernicah Golobove vlade za ideološki motiv. Smernice so bile javnosti predstavljene v reviji, v kateri tudi piše, da so bile že sprejete, čeprav po poročilu vlade naj ne bi bile. O tem smo na Domovini pisali pred kratkim.
Dr. Battelino trdi, da je prehrana del kulture in navad ter človekova osnovna pravica. Vsakršen poseg v to področje doktor označi za psihopatologijo, ki je povsem nesprejemljiva.
Dr. Benedik med drugim pove, da kader v prehranskem svetu, ki ga je ustanovila trenutna vlada, ni strokoven in primeren za nalogo, ki jo opravlja. Ideološka obarvanost vodi v dejstvo, da imamo ene izmed najbolj veganskih prehranskih smernic v EU.
Dr. Battelino še doda, da v demokratičnih državah ni nobene potrebe po ustanavljanju podobnih nacionalnih svetov ter da je za to področje že zadolžen NIJZ. Meni tudi, da si prehranskih dodatkov, ki jih nove smernice predlagajo, veliko ljudi ne more privoščiti, kar bi takoj pomenilo izpad manj premožnih. Poudari, da ob uravnoteženi in zdravi prehrani dodatkov ne potrebujemo, z izjemo vitamina D in joda. 
Ob starajoči se populaciji Slovenije sogovornika opozorita na pomemben aspekt ohranjanja mišične mase, ki je kazalec vitalnosti in dolgoživosti. To lahko izgradimo le z rednim gibanjem in prehrano z dovolj velikim vnosom beljakovin, kar pa veganska prehrana veliko težje omogoči, poleg vsega pa je tudi dražja, če želimo zagotoviti prehrano z dovoljšnjo vsebnostjo vseh nutrientov. 
Na vprašanje, ali Slovenci pojemo preveč mesa, dr. Benedik odgovori, da pojemo preveč predelanih mesnin, pa tudi preveč visoko predelanih živil rastlinskega izvora. 
Zaključi z izjavo, da bi bili že z obstoječimi prehranskimi smernicami NIJZ vodilni v Evropi, če bi se jih držali. Smernice morajo biti za neko družbo sprejemljive, sicer nimajo učinka, saj se jih ljudje ne želijo držati, doda. 
V oddaji boste izvedeli še veliko več, zato vas vabimo, da ji prisluhnete.

S predstavnikoma stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja, predsednikom stranke g. Pavlom Ruparjem in prim. Majda Zbačnik, smo se poglobili v zgodovino stranke in njen program.
Na Domovini smo pred letošnjimi volitvami odprli prostor za predstavitev strankam, ki so bolj usmerjene v obstoj, prihodnost in razvoj Slovenije. Radi rečemo, da so pozicionirane sredinsko oziroma desno od sredine. Za razliko od večjih medijev jih pri pogovoru nismo časovno omejevali, smo jim pa postavili vprašanja, s pomočjo katerih lahko državljani spoznamo njihovo vizijo, pogled na trenutno situacijo v Sloveniji in širše, stališča o pomembnih vprašanjih, načrte za prihodnost Slovenije, pogled na vrednote, kompetentnost ekipe in še kaj. Vabljeni k ogledu, da bo odločitev lažja, pogovor s prijatelji in sorodniki o politiki pa vsebinski.

Ste vedeli, da rek »nekomu dati košarico« ali pa »živeti na veliki nogi« nista le naključni besedni zvezi, temveč imata globoke korenine v zgodovini našega oblačenja in obuvanja? V novi epizodi podkasta »Vroča tema« smo gostili dr. Bojana Knifica, višjega kustosa Tržiškega muzeja in enega vodilnih slovenskih etnologov, ki na zgodovino ne gleda le skozi suhoparne letnice, temveč skozi korake naših prednikov.
Pomlad že lepo trka na vrata, dnevi se daljšajo in narava se prebuja. V Tržiču, zibelki slovenskega čevljarstva, ima to obdobje prav poseben pomen. Povezan je s starim rokodelskim običajem, ko so čevljarji prenehali delati ob umetni svetlobi, a so simbolično »luč vrgli v vodo«. O tem čarobnem običaju, o ptičji svatbi in o tem, zakaj so nekoč ženske dobesedno »dali na čevelj«, nam je v sproščenem pogovoru zaupal sijajen poznavalec vsega naštetega, Bojan Knific.
Prisluhnite in izvedeti boste več tudi o tem, kako so včasih reševali težave z levim in desnim čevljem, ki sta bila dolgo enaka, kako so tihotapili blago čez Ljubelj in zakaj so otroci jokali, ko so njihovi »gregorčki« v resnici odplavali po vodi, vabljeni k poslušanju celotnega podkasta. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.