Gost v tokratnem Odmevu tedna je bil dr. Jože Plut. V oddaji se z Vido Petrovčič sprehodita po dogajanju minulega tedna, v katerem ni manjkalo vsebin, ki jih je vredno pokomentirati. V uvodnem delu sta se ustavila pri predsednici Nataši Pirc Musar, za katero si dr. Plut želi, da bi bila v prvi vrsti naša predsednica, ne pa le igralka v tej vlogi. Komentira številne z njo povezane afere, zaradi katerih se porajajo mnoga neodgovorjena vprašanja. Stranka Upokojencev Pavla Ruparja poziva k referendumu o odstopu predsednice države. Plut meni, da je vsaka pobuda ljudstva ali strank v demokraciji legitimna, poudari pa tudi, da se je treba vprašati, kdaj je primerno, da nekdo s take pozicije odstopi, da bi ohranil lastno in moralno držo pozicije same. Postavi tezo, da Slovenija še vedno ni prekinila s staro politiko Jugoslavije in kot dokaz navede primer družine, ki je bila še leta 1995 preganjana s strani VIS-a zaradi obtožb o izdajstvu komunistične oblasti. Poleg tega se nekateri na višjih položajih obnašajo kot »elita«, ki ji je vse dovoljeno. 23. avgusta je bil evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov. Kot konkreten primer zglednega odnosa do zgodovine Plut izpostavi Hrvaško, kjer so dostojno pokopali okoli 500 hrvaških žrtev, katerih posmrtni ostanki so bili izkopani v okolici Maribora. Pokop je potekal v krstah, s hrvaškimi zastavami in ob sodelovanju predstavnikov države, vojske in Cerkve. Dr. Plut je kritičen do slovenskega pravosodja, kjer je še vedno zaznati čaščenje revolucionarnega gibanja, ki je morilo pri nas. Opozori, da tudi šolski učbeniki še vedno namenjajo preveč pozornosti nekaterim jugoslovanskim zgodovinskim temam, medtem ko so revolucija na Slovenskem, povojno obdobje, politični zaporniki, demokratizacija in osamosvojitev obravnavani premalo. Dodaja, da je dejstvo, da po vsem tem obstaja interes za Titov spomenik, zaskrbljujoče. Pobudo, da bi prvošolci ob začetku šolskega leta dobili slovensko zastavo in izvod ustave, ocenjuje predvsem pozitivno. Čeprav priznava, da šestletni otrok ustave še ne more dobro razumeti, meni, da bo knjižica prišla v družino in bo tako lahko nagovorila tudi starše. Razdeljevanje zastav vidi kot način spodbujanja pripadnosti slovenski državi. Sam si želi več samozavestnih, samostojnih, aktivnih in odgovornih državljanov ter več prisotnosti državnih simbolov ob praznikih in na javnih ustanovah. Bližajo se trije posvetovalni referendumi, ki se nanašajo na volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah, povezovanje prejemanja socialne pomoči z družbeno koristnim delom in ukinitev oziroma spremembo obveznega RTV-prispevka. Vabljeni k ogledu pogovora, ki se med drugim dotakne tudi številnih drugih tem.

Vsak starš si želi, da bi njegov otrok nekoč znal poskrbeti sam zase, ter da bo pripravljen za samostojno življenjsko pot, ki prinaša raznovrstne preizkušnje in izkušnje. Vendar se pot do tega po prepričanju sogovornice v novi epizodi podkasta »Vroča tema« ne začne šele v najstniških letih, temveč veliko prej, že pred rojstvom otroka. V pogovoru je mag. Darja Barborič Vesel, dolgoletna sodelavka Familylab Slovenije in avtorica knjige (Vija vaja ven), spregovorila o tem, zakaj otroka ne moremo vzgajati šele takrat, ko vstopa v najstniška leta ter kako pretirana zaščita otroke pravzaprav ogroža, zakaj pametni telefon v rokah malčka ni nedolžna igrača in kakšno vlogo imajo pri vzgoji vrtec, šola ter širša skupnost. Darja Barborič Vesel je magistrica socialne pedagogike in dolgoletna sodelavka Familylab Slovenije, mreže, ki temelji na pristopu danskega družinskega terapevta Jesperja Juula. Vrsto let je delala v osnovni šoli, z otroki s čustveno vedenjskimi izzivi, izkušnje pa ima tudi z vodenjem delavnic za starše in pedagoške delavce. Leta 2022 je pri založbi Didakta izšla njena knjiga Vija vaja ven, priročnik o motečem vedenju v šoli. Je mati treh hčera in redna sogovornica medijev, med drugim tudi portala Domovina.je, kjer piše kolumne. Sedaj je pomočnica ravnateljice v Strokovnem centru v Višnji Gori. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

V podkastu oddaje 35 let Slovenije smo gostili poslanca in veterana vojne za Slovenijo Franca Breznika. V obsežnem pogovoru zavrača kritike SDS in Brejca, poudarja trud članstva, svoje desnosredinske vrednote iz družinske zgodovine, spomine na osamosvojitveno vojno kot prvi evropski spopad po 2. svetovni vojni ter kritizira JLA in medije. Pohvali Janeza Janšo ter opremljenost slovenske vojske, primerja zločine z razpada Jugoslavije s povojnimi poboji, opozarja na idealizacijo Jugoslavije in netransparentno tranzicijsko elito. Podrobno pripoveduje o letalski nesreči Adrie na Korziki 1981, kasnejših iskanjih ostankov in dostojnem pokopu žrtev. Dotakne se tudi trenutnih koalicijskih odnosov, demografske krize in osebne bolezni. Pogovor je vodil Igor Gošte.

Vračamo se z oddajo Odmev tedna, naš gost je bil tokrat dr. Žiga Turk. V oddaji smo se posvetili zadevi s Pirc Musarjevo, nato pa tekočim perečim vprašanjem – financiranju RTV, zbiranju podpisov za in proti Stevanoviću, napisu Tito na Sabotinu, odločitvi za ustavitev razpisa za nacionalno platformo umetne inteligence, o sojenju Dušanu Smodeju, menjavi vodstev v državnih podjetjih in drugih temah.
Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

V podkastu Vroča tema je bil tokrat naš gost dr. Aleš Jug, eden vodilnih evropskih strokovnjakov za požarno varnost. Pogovor je tekel o goreči Evropi, o tem, kako gasilci gasijo iz zraka in na tleh, kje se pri nas zatika nabava opreme in zakaj hrvaški sosedje bolje črpajo evropski denar za gasilsko tehniko in požarno varnost države.
Dr. Aleš Jug je vodja oddelka za požarnovarno trajnostno grajeno okolje na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo in predsednik Komisije za požarno preventivo pri mednarodni gasilski organizaciji CTIF. Je doktor znanosti s področja požarnega inženirstva in velja za enega vodilnih evropskih strokovnjakov za požarno varnost in upravljanje tveganj.
Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

Gostja v podkastu Vroča tema je bila vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot, ki se redno odziva na sovražne zapise z levega političnega pola na družbenih omrežjih, saj kot sama zase pravi, nasprotnike rada še bolj podžiga, da jim nastavlja ogledalo, kako nizko so sposobni iti. Politika hitro pozabi povprečneže, sama pa je iskriva oseba, ki ji ne preostane drugega, kot da svoje sledilke in sledilce neposredno nagovarja, saj zaradi izvirnega greha njene stranke – omogočila je vlado Janeza Janše – doživlja žolčne izpade opozicije v spregi z nevladniki in osrednjimi mediji. Medijska pozornost je tako izrazito (in samo) negativna.
Katja Kokot v podkastu spregovori o trdnosti stranke, o tem, kako je njihova volilna baza sprejela sodelovanja z aktualno koalicijo, do tega, kako se sooča s konstantnimi napadi na stranko kot celoto, a tudi na njene posameznike. Spregovorila je o  aferah poslanskega kolega Borisa Mijiča in o zakonodaji, ki jo predlagajo v Resnici. Začenši z interventnim zakonom, o katerem bo verjetno razpisan naknadni zakonodajni referendum. Govora je bilo tudi o poskusu ukinitve RTV prispevka in spremembah zakona o veterinarstvu. Vabljeni k ogledu.
Pogovor je vodil Luka Svetina.

Gosta poletne Vroče teme sta bila Anja Pustak in Damjan Planer, žena in mož.
Anja se je rodila prehitro in v inkubatorju dobila preveliko dozo kisika, zaradi česar je oslepela. Poudari, da svojega stanja ne jemlje kot nesreče, temveč v njem vidi priložnost za rast in prispevek k svetu. Sprva je obiskovala navaden vrtec, potem pa so jo premestili v posebni program, česar ne odobrava, saj meni, da je bila tako prikrajšana.
Pripoveduje tudi o ločitvi svojih staršev; oče namreč naj ne bi zmogel sprejeti tako prizadetega otroka. Močno ga je pogrešala predvsem v najstniških letih in takrat si je tudi obljubila, da svojim otrokom želi najti drugačnega očeta, kar ji je tudi uspelo.
Izpostavi pa, da ne goji nobenih zamer ter da se je njen odnos z očetom zdaj v odrasli dobi močno okrepil in ohranjata stike.
V posnetku pogovora zavrtimo pesem, ki jo je Anja uglasbila in tudi posodila svoj glas. Hvaležna je za dar petja in se veseli, da ga lahko podarja svetu.
Damjan je bil diagnosticiran z agrogripozo. Sklepi se mu pred rojstvom niso razvili kot bi morali, zato je tudi danes gibalno oviran. Spominja se občutka sprejetosti v svojem otroštvu predvsem doma, v vrtcu tudi, a dodaja, da otroci s svojo neposrednostjo včasih znajo prizadeti.
Šolal se je v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, kar ocenjuje kot nepotreben ukrep, saj bi zmogel slediti tudi navadnemu pouku, predvsem pa je pogrešal dom, saj je moral živeti v internatu. Kasneje je obiskoval srednjo ekonomsko šolo, potem pa doštudiral pravo.
Kot otroku so mu z operativnim posegom nekako usposobili gibljiv gleženj, tako, da lahko danes hodi, čeprav ima tudi kolena negibljiva. Skozi vse otroštvo so mu obljubljali tudi, da bodo po njegovem 18. rojstnim dnevom lahko kaj storili v zvezi s komolci, a mu je strokovnjak takrat po pregledu povedal, da se zaradi pomankanja mišic, ki bi delovale preko umetnega sklepa, poseg ne bi obrestoval.
Pripoveduje o svojem pestrem ljubezenskem življenju v najstniških letih in o tem, kako je spoznal prvo ženo, s katero je bil poročen kar 17 let in imata zdaj 11-letnega sina. Z bivšo ženo sta še zdaj v lepih odnosih, dobro pa se razumeta tudi Anja in bivša partnerica.
Pogovor je vodil Igor Gošte.

V novi oddaji Vroča tema smo gostili onkološko bolnico Suzano Husukić, ki se je z rakom spopadla že dvakrat. Pripoveduje o življenju pred rakom, o svoji mladosti, koreninah in o tem, kako je spoznala bodočega moža, s katerim se je poročila že pri devetnajstih in v istem letu tudi rodila prvo od dveh hčera.
Pogovor je vodil Igor Gošte.

V oddaji Vroča tema smo gostili kar tri goste. Domen Pociecha, Ervin Kostanjšek in Pero Lenart nam predstavijo Varstveno delovni center Zasavje. Domen razloži, da je to ustanova, ki je namenjena osebam z motnjo v telesnem ali duševnem razvoju, nudi pa jim osnovne bivanjske pogoje, skupne interesne dejavnosti in je posrednik pri iskanju zaposlitve. Trenutno ima center 148 uporabnikov z 59 zaposlenimi.
Vabljeni k ogledu, Pero in Ervin tudi predstavita svoje cilje za prihodnost na športni poti. Prav je, da izvemo več o delovanju Varstveno delovnega centra Zasavje, ki že vrsto let skrbi, da imajo tudi tako ali drugače ovirani posamezniki priložnost za udejstvovanje na vseh področjih in medsebojno povezovanje.
Pogovor je vodil Igor Gošte.

V podkastu Vroča tema smo tokrat gostili izjemnega človeka in nedavnega prejemnika priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti za leto 2025, profesorja fizike, Borisa Khama. Z njim smo odstirali skrivnosti našega osončja in galaksij, spoznavali osupljive hitrosti, s katerimi drvimo skozi vesolje, ter odkrivali bogato in pogosto spregledano slovensko astronomsko dediščino. Predvsem nam je razkril podrobnosti o pravem nebesnem spektaklu, ki nas čaka v avgustu.
Boris Kham je strasten opazovalec neba in priznan profesor fizike, ki zna najkompleksnejše koncepte astrofizike približati vsakomur. Njegova pot v astronomijo se je resneje začela leta 1969 z vpisom na Fakulteto za matematiko in fiziko. Širši slovenski javnosti je dobro poznan kot dolgoletni sodelavec radia Ognjišče, kjer že več kot 25 let zgolj z besedo mojstrsko opisuje nebesne pojave. Svoje bogato znanje s pristnim navdušenjem na poljuden način prenaša na vse generacije, od predšolskih otrok do študentov Univerze za tretje življenjsko obdobje. Njegov prispevek k znanosti in njeni popularizaciji je bil nagrajen z najuglednejšim priznanjem Prometej znanosti.
Pogovor je vodil Tomaž Cuder.