V četrti epizodi oddaje BRIF sta Zala Klopčič in Tim Rauter znova odprla vrsto aktualnih tem, saj smo vstopili v politično zelo pestro jesen. Pogovor sta začela s poskusom razrešitve predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića in podpredsednice Nataše Avšič Bogovič, nato pa se dotaknila še enega najbolj nepričakovanih intervjujev leta ter komentirala Meščevo vožnjo z modrimi lučmi. Beseda je tekla tudi o Zakonu o državnih simbolih, v začetku pogovora pa sta le omenila zakon SKOK, Stično mladih in obiska predsednika vlade predsedniku ZDA.

V Odmevu tedna smo gostili Jana Zobca, glavna tema pa so bili seveda bližajoči se referendumi. Z njim se je pogovarjala Vida Petrovčič. Referendum o politični policiji, kot ga imenuje opozicija, je referendum, ki parlamentarni preiskovalni komisiji omogoča dostop do podatkov, ki se nanašajo na delovanje članov državnega zbora, da lahko v zvezi z njimi odgovarjajo javnosti. Povezovanje tega zakona s politično policijo ter omogočanjem dostopa do zasebnih podatkov navadnih državljanov Zobec označi za grdo zavajanje. Dodaja še, da je prejšnja vlada z zakonom onemogočila delovanje preiskovalnih komisij, kar je državnemu zboru odvzelo možnost samonadzora. Gledalce poziva, naj se o prispevku za RTV odločijo po svoji vesti in razumskem razmisleku, kar seveda velja za vse referendume. Vprašati se morajo, kakšno vlogo ima in kolikšen prispevek k dobri informiranosti naše javnosti zares proizvede RTV. Mineva 100 dni Janševe vlade. Zobec vlado ocenjuje pozitivno in kot njen najpomembnejši dosedanji ukrep izpostavi interventni zakon. Posebej zagovarja ukrepe za samostojne podjetnike, normirance, popoldanske s. p.-je, upokojence in spremembe, povezane z dolgotrajno oskrbo. Po njegovi interpretaciji gre predvsem za razbremenitve skupin, ki nikakor niso nujno premožne. Zato je izrazito kritičen do sindikatov, ki ukrepom nasprotujejo. Vabljeni k ogledu obseženega pogovora, ki zadeva tudi odnos Slovenije do Izraela in Palestine, Golobovo vlado v senci, ustavno obtožbo vlade, za katero si prizadeva opozicija in podobno.

Tokratna Vroča tema je posvečena življenjski zgodbi Romane Skrinjar Alauf, bolnice s cirozo jeter. Odrasla je v tipični delavski družini, spomine na otroštvo pa opisuje kot prijetne. Pripoveduje o odločitvi s partnerjem za materinstvo, ki jo označi za najboljšo odločitev nasploh. Tako je postala mama hčerkama Danaji in Ronji. Prva simptoma bolezni sta bila utrujenost in napihnjenost, za pregled pa se je odločila relativno zgodaj, saj so bili simptomi zanjo precej nenavadni. Analiza krvi je nakazala na sum, samoplačniški pregled pa je pokazal cirozo jeter. Zdravnica ji je povedala, da je ob pravilni dieti možnih le še kakšnih pet do deset let življenja, če ne izvedejo transplantacije. Končna diagnoza je bil avtoimunski hepatitis, bolezen, ko telo zavrača lastni organ. Razloži postopek pridobivanja darovalca organa in pogoje, ki so za to potrebni. Pove pretresljivo dejstvo, da je dobila nova jetra, ko je imela le še približno dva dneva možnosti življenja s svojimi lastnimi. Vabljeni k ogledu pretresljivega pogovora, ki spomni na dragocenost daru življenja. Na koncu razloži tudi gensko prenosljivost te bolezni, zaskrbljujoče dejstvo pa je, da sta prenašalki tudi njeni hčerki, zato bodo njuni otroci deležni dodatne pozornosti s strani zdravstva. Pogovor je vodil Igor Gošte.

Institut Jožef Stefan (IJS), največja slovenska raziskovalna ustanova, letos praznuje 77 let, njegov raziskovalni reaktor TRIGA pa 60 let delovanja. Ob obletnicah smo v podkastu Vroča tema gostili direktorja inštituta prof. dr. Leona Cizlja. Govorili smo o tem, zakaj ima Slovenija znanstvenike svetovnega formata in hkrati sistem, ki jih duši z birokracijo, ali bomo za umetno inteligenco imeli dovolj elektrike in zakaj je poletna suša omejila delovanje Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Prof. dr. Leon Cizelj je jedrski inženir, dolgoletni vodja Odseka za reaktorsko tehniko na IJS in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Inštitut vodi od julija 2025, s polnim mandatom je nastopil decembra istega leta. V letih 2022 in 2023 je vodil Evropsko jedrsko društvo (European Nuclear Society, ENS), bil pa je tudi član nadzornih svetov sistemskega operaterja prenosnega omrežja Eles, družbe GEN energija in Slovenskega državnega holdinga. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

V tretji epizodi bosta Zala Klopčič in Tim Rauter naslovita nedavni napad z nožem, za katerega naj bi bil odgovoren neevropejec, in se ob tem vprašala, zakaj policija premalo poroča o tovrstnih incidentih. Poleg tega bosta komentirala novoustanovljeno »vlado v senci« Roberta Goloba, predlagano omejitev družbenih omrežij za otroke pod 13 let ter Janševo zavezo o krepitvi zasebnega sektorja na račun javne uprave.

V Odmevu tedna sta bila tokrat gosta psiholog dr. Andrej Perko in arheologinja ter strokovnjakinja za kulturno dediščino ddr. Verena Perko. Pogovor je vodil Luka Svetina. Odmevna je bila Janševa izjava, da je javni sektor prevelik, zato je v interesu prenesti vsaj 50 tisoč zaposlenih v gospodarski sektor. Poudaril je tudi, da je to treba storiti postopoma, pogoj pa je, da nihče ne bo ostal brez zaposlitve. Na družbenih omrežjih Gibanja Svobode pa se je pojavila objava: »Janez Janša bo odpuščal, koliko ljudi bo odpustil?«. Dr. Andrej Perko potezo označi za povzetek načina delovanja vseh štirih let na oblasti. Kampanja Svobode temelji na ideologiji, ne pa na konkretnem političnem planu, svoja stališča pa brani z lažmi ali polresnicami, kot je ta. Dodaja še, da je težava Slovenije v njeni majhnosti. Nimamo namreč dovolj velike kritične mase ljudi, kot jo ima recimo Nemčija. Ker nas je tako malo, je določena prevladujoča ideologija, ki ostaja še od prejšnjega sistema, tako prepletena v naš narod, da ne daje priložnosti drugim političnim opcijam za prevzem oblasti in mirno vladanje. Ob prazniku vrnitve Primorske Verena Perko kot Primorka poudari hrepenenje po jeziku, kulturi in vrnitvi domov, ne priključitvi. Levi diskurz zamenjave imena vidi kot poskus obvladovanja jezika in izključevanja. Meja med legitimnim pogledom na preteklost in zlorabo je ozka, ker je vsaka interpretacija subjektivna. Potrebna sta pluralnost in kulturni dialog, ki ju skoraj ni. Andrej Perko meni, da se narod težko znebi starih zamer, dokler jih politika uporablja za oblast. Duhovna rana pobojev ostaja; brez sprave narod ne more zaživeti s polnimi pljuči. Šolstvo je ključno, ker oblikuje bodoče volivce.  Perkova opozarja, da ob vsem, kar nas glede Evrope skrbi, kot recimo gospodarstvo in varnost, pozabljamo na kulturo. Poudari, da je Evropa zrastla iz krščanskih korenin in antike, skupaj z njenimi ideali in moralnimi načeli. Dodaja, da k vračanju k tem koreninam lahko največ pripomoremo sami, saj družbo gradijo posamezniki, ki dajo barvo celotni sliki. Vabljeni k ogledu zanimivega pogovora, ki dogajanje pri nas predstavi z bolj kulturne, družbene in psihološke plati.

V vroči temi smo gostili zgodovinarja dr. Željka Oseta, nekdanjega direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve. S tega mesta je bil odpuščen z oznako certificirano nesposobnega, nakar pa je imel možnost izbirati med veliko projekti tudi v tujini, kjer je precej bolj cenjen. Razkrije tudi skupno zgodovino z Asto Vrečko, ki jo pozna že iz otroštva. Med vodenjem Muzeja slovenske osamosvojitve je bil deležen številnih napadov in blatenj, med drugim tudi poškodbe svoje domače hiše. Ker je strokovno usmerjen v obdobje med obema vojnama, pripoveduje o Udbi, ki je takrat delovala pri nas. Prepričan je, da še danes obstajajo zametki socialnega kapitala in omrežij, ki so obdržali takratni sistem delovanja in enaka vodila. Slovenski akademski prostor opisuje kot majhnega in močno prepletenega. V takšnem okolju lahko posamezne skupine, ki jih imenuje »mini fevdalci«, lažje uveljavljajo svoje interese. Posledično so tudi nagrade podeljene pristransko in ne vedno na podlagi zaslužnosti, dodaja. Ob koncu pogovora se vrne na temo Muzeja slovenske osamosvojitve. Trdi, da je za svojo odpoved izvedel od novinarja, še preden mu je bila pravilno vročena, sodišče pa je pozneje odločilo, da je bila vročitev ustrezna. Zaradi te izkušnje je izgubil del zaupanja v pravno državo; napoveduje, da bi lahko po knjigi o akademskem svetu raziskoval še slovensko sodstvo in pravniško okolje, saj meni, da arhivi skrivajo številne še neobdelane zgodbe. Vabljeni k ogledu zanimivega pogovora, v katerem Oset predstavi delovanje sistema, ki je v naši družbi še vedno močno zakoreninjen. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

V drugi epizodi BRIF Zala Klopčič in Tim Rauter razčlenita napovedano celovito šolsko reformo ministra Boruta Rončevića (vključno s prehodom na osemletko), proteste ob odprtju novega izraelskega veleposlaništva v Ljubljani ter svežo dramo med Tino Gaber Golob in poslanko Katjo Kokot, od katere Tina zahteva kar 15.000 € odškodnine za »duševno stisko«. Dotakneta se tudi viralnega posnetka, na katerem naj bi Robert Golob »dvigoval« Tino – in komentirata, ali gre res zanj. BRIF je tedenska 20-minutna oddaja društva Nova smer, ki ga vodita Zala Klopčič in Tim Rauter. Gre za kratek, neposreden pregled najpomembnejših dogodkov tedna s komentarjem mladih.

O odmevnih dogodkih preteklega tedna smo razpravljali z Aljušem Pertinačem. Pogovor je vodil Igor Gošte. Nacionalni preizkusi znanja so pokazali na zelo slabo bralno pismenost slovenskih otrok. Pertinač za to predvsem krivi obdobje epidemije Covida-19 in tudi spremembe v družbi, ki otrokom preveč popušča, saj se učitelju jemlje vse več pravic. Pri kazenski ovadbi Roberta Goloba Pertinač pušča odprti dve možnosti: da gre za postopke, ki bodo ustvarili veliko medijskega spektakla, vendar se ne bodo končali z resnimi posledicami, ali pa da je del nekdanjih političnih zaveznikov Golobu dejansko obrnil hrbet. Sprašuje pa se: »zakaj so pristojni organi potrebovali štiri leta, če so bile okoliščine, ki so danes predmet očitkov, bile javno znane že prej?« Ob zmagi alternative za Nemčijo Pertinač nasprotuje avtomatičnemu označevanju AfD za neonacistično oziroma skrajno desno stranko, saj tako širokega dela volilnega telesa ni smiselno preprosto označiti za ekstremiste. Priznava, da se sam kot levičar strinja z veliko točkami programa stranke, kritičen pa je do ostalih strank, ki nočejo sodelovati z AfD, saj ima ta tako v izolaciji več možnosti za radikalizacijo. Vabljeni k ogledu pogovora, ki zajema slovenski šport, šolstvo in aktualno politiko s pridruženimi aferami.

Dr. Blaž Germšek, predstojnik Oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, se je pred dnevi vrnil s strokovne študijske poti po Združenih državah Amerike, kjer je med drugim obiskal posestvo Mount Vernon, nekdanji dom prvega ameriškega predsednika Georgea Washingtona. V podkastu Vroča tema smo spoznavali miselnost ameriškega kmetovalca, Washingtonovo vizijo in raziskovanje kmetijstva ter se sprehodili vse do slovenske njive, ki jo je letos požgala neizprosna suša, se ustavili v Bruslju in evropski birokraciji. In postavili vprašanja, kdo bo čez dvajset let na Slovenskem sploh še kmetoval. Dr. Blaž Germšek je kmetijski strokovnjak iz Prlekije, doktor biosistemskega inženirstva, ki že vrsto let raziskovalno delo povezuje z javnim nastopanjem. Od oktobra 2023 do aprila 2024 je bil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Danes vodi Oddelek za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, v okviru katerega deluje tudi Infrastrukturni center Jablje. Je pionir hidroponike, robotizacije in agrofotovoltaike. Vodi projekte Robot4Plants, PRIRAST, KEKS, CLIMAGROW in LIFE4ADAPT, o svojih strokovnih poteh po svetu pa redno piše na svojem blogu. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.