Arhivi Kategorije: Domovina.je

Domovina.je

Polona Rifelj: Nevladnikov se ne bojim, zmagala bo zdrava kmečka pamet (Vroča tema, 6. 10. 2026)

V seriji podkastov pred superreferendumsko nedeljo, ko bomo volivke in volivci odločali kar o štirih pomembnih vprašanjih za našo družbo, smo gostili ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj iz kvote SDS. Ministrica, znana po tem, da brez dlake na jeziku zagovarja svoja stališča, je spregovorila o preusmerjanju zaposlenih iz javne uprave v gospodarstvo, kje se utegne zaplesti, zakaj naj o tem na referendumu odločijo ljudje – in kako se zdaj aparat državne uprave napihuje in dela vse manj učinkovito, veliko pa je tudi aktivizma in celo odkritega nagajanja. Zanimalo nas je predvsem, zakaj se v Sloveniji pri skoraj vsakem večjem projektu zaplete pri umeščanju v prostor, dovoljenjih ali odporu lokalnega okolja. In ali je ministrica tako suverena, da bo temu naredila konec.  Odprli smo tudi problematiko kanala C0: ministrica nas je seznanila, v kateri fazi je trenutno sodno pravdanje z Mestno občino Ljubljana, dotaknili pa smo se tudi energetskih in infrastrukturnih projektov, problematike stanovanjske gradnje in vprašanja, ali je država pri velikih posegih danes sploh še sposobna sprejemati odločitve dovolj hitro. Ministrico smo vprašali tudi, koliko pri tem dejansko šteje glas županov in lokalnih prebivalcev ter kaj bodo prihajajoči referendumi pomenili za projekte, ki delijo javnost. Pogovor je vodil Luka Svetina.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Polona Rifelj: Nevladnikov se ne bojim, zmagala bo zdrava kmečka pamet (Vroča tema, 6. 10. 2026) z dne, 06.10.2026 20:08, avtorja Domovina.je: medij, ki širi obzorja.

Domovina.je

Mateja Ribič: Treba je narediti konec zlorabam socialnega sistema (Vroča tema, 5. 10. 2026)

V tokratni Vroči temi smo gostili ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve iz kvote Nsi, Matejo Ribič. Prvič v zgodovini je demografija zapisana že v imenu ministrstva, kar poudarja ključno strategijo četrte vlade Janeza Janše, ki je izzive na tem področju izpostavil tudi po nedeljski seji vlade, ko je vlada potrdila proračuna za leti 2027 in 2028. Slovenija se namreč že leta sooča z nizko rodnostjo, staranjem prebivalstva, odhajanjem mladih in vse večjim pritiskom na socialni sistem, zato smo ministrico vprašali, kako bo nova vlada pri teh vprašanjih res poskusila obrniti smer, ob spoznanju, da podobne politike pri sosedih, denimo v Orbanovi Madžarski, niso obrodile pričakovanih sadov. Ministrico smo izzvali, ali si politika danes sploh še upa jasno povedati, da si želi več otrok in narediti družino spet za vrednosto, ob pritisku osrednjih medijev in levičarskega establišmenta, ki stalno nasprotuje z oznakami nazadnjaštva in celo fašizma. Odprli smo tudi vprašanje socialnih transferjev, razmerja med delom in prejemki države ter tega, ali slovenski socialni sistem ponekod ljudi premalo spodbuja k aktivnosti. Ministrico smo soočili tudi z bolj konkretnimi problemi njenega resorja: večmilijonskim primanjkljajem, dolgotrajno oskrbo in kako bo država v prihodnjih letih sploh financirala vse obljube, ki jih daje. Poseben del pogovora smo namenili tudi interventnemu zakonu in prihajajočemu referendumu – ter zelo preprostemu vprašanju, na katerega bo morala politika prepričljivo odgovoriti: zakaj volivec zakona, ki nikomur nič ne jemlje, sprošča pa davke, ne bi podprl? Kaj z nasprotovanjem sploh želita doseči opozicija in sindikalna sfera? Pogovor je vodil Luka Svetina.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Mateja Ribič: Treba je narediti konec zlorabam socialnega sistema (Vroča tema, 5. 10. 2026) z dne, 05.10.2026 20:09, avtorja Domovina.je: medij, ki širi obzorja.

Domovina.je

Ivan Sivec: Napisal je že 200 knjig, kar je absolutni slovenski rekord (Vroča tema, 4. 10. 2026)

Ivan Sivec, pisatelj, pesnik in etnolog iz Mengša, je pred kratkim dosegel mejnik, ki ga v slovenskem prostoru doslej ni dosegel še nihče. Na slovesnosti ob 50-letnici narodno-zabavnega festivala Graška gora poje in igra je predstavil svojo 200. knjigo, monografijo Graška gora poje in igra, zlati jubilej. V podkastu Vroča tema je pisatelj razkril, kako se je vse skupaj začelo, kaj mu pomeni številka 200 in kaj še načrtuje v bližnji prihodnosti. Ivan Sivec se je rodil 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi, od leta 1972 pa živi in ustvarja v Mengšu. Po izobrazbi je elektrotehnik, diplomirani slovenist in magister etnoloških znanosti, dolga leta je delal tudi kot novinar in urednik na Radiu Slovenija. Prvo povest, Pesem njenih zvonov, je napisal še kot srednješolec. Danes ima za sabo 200 knjig, zgodovinske in biografske romane, pustolovske zgodbe za mlade, potopise, humoreske in slikanice, napisal je več kot 3.000 besedil za narodno-zabavno in zabavno glasbo, med drugim za Avsenike in Lojzeta Slaka. Po njegovih delih so posneti štirje celovečerni filmi oziroma televizijske nadaljevanke, leta 2019 je prejel državno odlikovanje red za zasluge za narod. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Ivan Sivec: Napisal je že 200 knjig, kar je absolutni slovenski rekord (Vroča tema, 4. 10. 2026) z dne, 04.10.2026 15:05, avtorja Domovina.je: medij, ki širi obzorja.

Domovina.je

BRIF #5: Bomo otroke res zdravili na račun nevladnikov? Tu je resnica (3. 10. 2026)

V peti epizodi oddaje BRIF sta Zala Klopčič in Tim Rauter začela s tematiko, o kateri se premalo piše in govori – o zdravljenju otrok z redkimi boleznimi in o tem, katerim nevladnim organizacijam namenjamo denar. Prvotno tematiko sta navezala na nevladno organizacijo Inštitut 8. marec in profil Proti politični policiji. Ponovno sta nekaj časa namenila tudi prihajajočemu oktobrskemu referendumu.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom BRIF #5: Bomo otroke res zdravili na račun nevladnikov? Tu je resnica (3. 10. 2026) z dne, 03.10.2026 09:00, avtorja Domovina.je: medij, ki širi obzorja.

Domovina.je

Karin Planinšek: Socialna kapica bi koristila celo Branimirju Štruklju (Odmev tedna, 2. 10. 2026)

V Odmevu tedna smo gostili komentatorko Karin Planinšek, ki je ostro obsodila pet poslancev opozicije, ki so glasovali proti sprejemu zakona za financiranje sklada za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. Sklad bi prejel le majhen procent – 11 milijonov od skupno 700 milijonov namenjenih nevladnim organizacijam, zato Planinškova zavrača argument napada na nevladne organizacije. Najbolj odmevna od teh organizacij v javnosti je inštitut 8. marec, ki pa po besedah Planinškove naši družbi v vseh letih delovanja ni znatno prispeval. Dodaja, da se v javnosti pojavlja le med političnimi kampanjami in deluje izrazito aktivistično. V medijih se pojavlja slika pomora, ki ga je Janez Janša povezoval s Sudanom, a so mediji ugotovili, da gre pravzaprav za sliko iz Gaze. Inštitut 8. marec je zato objavil satiro o Janševem delu o pobojih v Hudi jami, prikazali pa so sliko Postojnske jame. Planinškova ostro obsodi tovrstno norčevanje iz najhujšega zločina nad našim narodom in potezo bolj kot norčevanje iz Janše razume kot pljunek v obraz vsem žrtvam in njihovim svojcem. Planinškova podpira ustanovitev strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja in podpira širšo sestavo sveta, v katerem niso samo predstavniki šolstva, temveč tudi gospodarstva, lokalne samouprave in drugih področij. Šolska reforma naj bi bila izvedena postopoma v osmih letih, torej bi potrebovali vsaj dva mandata podobno usmerjenih vlad, ki bi delo prejšnje vlade nadaljevali. Vabljeni k ogledu celotnega pogovora, Karin Planinšek komentira tudi umik izjave Nine Zidar Klemenčič v aferi Jankoviča in razkriva predstavnika sindikatov Branimirja Štruklja. Pogovor je vodil Luka Svetina.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Karin Planinšek: Socialna kapica bi koristila celo Branimirju Štruklju (Odmev tedna, 2. 10. 2026) z dne, 02.10.2026 16:05, avtorja Domovina.je: medij, ki širi obzorja.

Domovina.je

[Video] Jelka Godec: Referendumi in volitve so najvišja oblika demokracije (Vroča tema, 1. 10. 2026)

V nedeljo, 11. oktobra, Slovenijo čaka super referendumska nedelja. Na eni glasovnici bomo odločali o štirih vprašanjih, o nadzoru nad parlamentarnimi preiskavami, o pogojih za denarno socialno pomoč, o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in o usodi obveznega prispevka za RTV Slovenija. V podkastu »Vroča tema« smo gostili poslanko Slovenske demokratske stranke (SDS) Jelko Godec, vodjo poslanske skupine stranke in nekdanjo vodjo dveh najodmevnejših parlamentarnih preiskovalnih komisij zadnjega desetletja. Kdo je Jelka Godec? Rojena 21. novembra 1969 v Celju. Po izobrazbi je profesorica fizike, diplomo je pridobila leta 1995 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (fizika-tehnika) in leta 2003 na Pedagoški fakulteti v Mariboru (enopredmetna fizika). Devet let je poučevala na srednji šoli, od leta 2006 do vstopa v politiko je vodila Ljudsko univerzo Šentjur. V državni zbor (DZ) je bila prvič izvoljena leta 2014 v volilnem okraju Šentjur, mandat je ponovila leta 2018, 2022 in 2026. Med marcema 2020 in 2022 je bila državna sekretarka za zdravje v kabinetu predsednika vlade. Od 20. maja 2022 vodi poslansko skupino SDS, prej je bila tudi podpredsednica stranke. Vodila je dve odmevni parlamentarni preiskovalni komisiji, za žilne opornice (2014-2018) in za otroško kardiologijo (2018-2022). Celoten pogovor z Jelko Godec si lahko ogledate na YouTubu in Spotifyju. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [Video] Jelka Godec: Referendumi in volitve so najvišja oblika demokracije (Vroča tema, 1. 10. 2026) z dne, 01.10.2026 21:07, avtorja Domovina.je: medij, ki širi obzorja.

Domovina.je

Dr. Borut Rončević: Med starši imamo veliko podporo za šolsko reformo (Vroča tema, 29. 9. 2026)

V podkastu Vroča tema smo se tokrat pogovarjali z ministrom za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borutom Rončevićem. V poglobljenem intervjuju smo odprli številna vprašanja, ki spremljajo bombastično napovedano šolsko reformo, in se pogovarjali o razlogih za spremembe, ki bi lahko precej posegle v sedanji šolski sistem. Minister je pojasnil ozadje predlogov, med drugim tudi ideje o ukinitvi devetletke, ter razloge, zaradi katerih meni, da slovensko šolstvo potrebuje bolj temeljit premislek in ne zgolj kozmetičnih popravkov. Govorili smo tudi o odporu, ki ga takšne spremembe sprožajo v delu političnega in šolskega establišmenta, ter o tem, zakaj so razprave o šolstvu pogosto tudi izrazito ideološke. Dotaknili smo se tudi vprašanj domoljubja v šolah, znanja slovenskega jezika, državljanske vzgoje, odnosa do državnih simbolov in izobešanja slovenskih zastav na pročeljih šol. Pogovor pa je tekel tudi o širši vlogi šole pri vzgoji mladih, o avtoriteti učiteljev, vrednotah ter o tem, kakšno šolo Slovenija potrebuje v prihodnosti. Pogovor je vodil Luka Svetina.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Dr. Borut Rončević: Med starši imamo veliko podporo za šolsko reformo (Vroča tema, 29. 9. 2026) z dne, 29.09.2026 20:06, avtorja Domovina.je: medij, ki širi obzorja.

Domovina.je

BRIF #4: Bo Fotopub uničil Levico in Luko Mesca? (26. 9. 2026)

V četrti epizodi oddaje BRIF sta Zala Klopčič in Tim Rauter znova odprla vrsto aktualnih tem, saj smo vstopili v politično zelo pestro jesen. Pogovor sta začela s poskusom razrešitve predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića in podpredsednice Nataše Avšič Bogovič, nato pa se dotaknila še enega najbolj nepričakovanih intervjujev leta ter komentirala Meščevo vožnjo z modrimi lučmi. Beseda je tekla tudi o Zakonu o državnih simbolih, v začetku pogovora pa sta le omenila zakon SKOK, Stično mladih in obiska predsednika vlade predsedniku ZDA.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom BRIF #4: Bo Fotopub uničil Levico in Luko Mesca? (26. 9. 2026) z dne, 26.09.2026 09:02, avtorja Domovina.je: medij, ki širi obzorja.

Domovina.je

Jan Zobec: SKOK je skok v prazen bazen (Odmev tedna, 25. 9. 2026)

V Odmevu tedna smo gostili Jana Zobca, glavna tema pa so bili seveda bližajoči se referendumi. Z njim se je pogovarjala Vida Petrovčič. Referendum o politični policiji, kot ga imenuje opozicija, je referendum, ki parlamentarni preiskovalni komisiji omogoča dostop do podatkov, ki se nanašajo na delovanje članov državnega zbora, da lahko v zvezi z njimi odgovarjajo javnosti. Povezovanje tega zakona s politično policijo ter omogočanjem dostopa do zasebnih podatkov navadnih državljanov Zobec označi za grdo zavajanje. Dodaja še, da je prejšnja vlada z zakonom onemogočila delovanje preiskovalnih komisij, kar je državnemu zboru odvzelo možnost samonadzora. Gledalce poziva, naj se o prispevku za RTV odločijo po svoji vesti in razumskem razmisleku, kar seveda velja za vse referendume. Vprašati se morajo, kakšno vlogo ima in kolikšen prispevek k dobri informiranosti naše javnosti zares proizvede RTV. Mineva 100 dni Janševe vlade. Zobec vlado ocenjuje pozitivno in kot njen najpomembnejši dosedanji ukrep izpostavi interventni zakon. Posebej zagovarja ukrepe za samostojne podjetnike, normirance, popoldanske s. p.-je, upokojence in spremembe, povezane z dolgotrajno oskrbo. Po njegovi interpretaciji gre predvsem za razbremenitve skupin, ki nikakor niso nujno premožne. Zato je izrazito kritičen do sindikatov, ki ukrepom nasprotujejo. Vabljeni k ogledu obseženega pogovora, ki zadeva tudi odnos Slovenije do Izraela in Palestine, Golobovo vlado v senci, ustavno obtožbo vlade, za katero si prizadeva opozicija in podobno.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Jan Zobec: SKOK je skok v prazen bazen (Odmev tedna, 25. 9. 2026) z dne, 25.09.2026 16:04, avtorja Domovina.je: medij, ki širi obzorja.

Domovina.je

Romana Skrinjar Alauf: Imela sem le še dva dneva življenja (Vroča tema, 23. 9. 2026)

Tokratna Vroča tema je posvečena življenjski zgodbi Romane Skrinjar Alauf, bolnice s cirozo jeter. Odrasla je v tipični delavski družini, spomine na otroštvo pa opisuje kot prijetne. Pripoveduje o odločitvi s partnerjem za materinstvo, ki jo označi za najboljšo odločitev nasploh. Tako je postala mama hčerkama Danaji in Ronji. Prva simptoma bolezni sta bila utrujenost in napihnjenost, za pregled pa se je odločila relativno zgodaj, saj so bili simptomi zanjo precej nenavadni. Analiza krvi je nakazala na sum, samoplačniški pregled pa je pokazal cirozo jeter. Zdravnica ji je povedala, da je ob pravilni dieti možnih le še kakšnih pet do deset let življenja, če ne izvedejo transplantacije. Končna diagnoza je bil avtoimunski hepatitis, bolezen, ko telo zavrača lastni organ. Razloži postopek pridobivanja darovalca organa in pogoje, ki so za to potrebni. Pove pretresljivo dejstvo, da je dobila nova jetra, ko je imela le še približno dva dneva možnosti življenja s svojimi lastnimi. Vabljeni k ogledu pretresljivega pogovora, ki spomni na dragocenost daru življenja. Na koncu razloži tudi gensko prenosljivost te bolezni, zaskrbljujoče dejstvo pa je, da sta prenašalki tudi njeni hčerki, zato bodo njuni otroci deležni dodatne pozornosti s strani zdravstva. Pogovor je vodil Igor Gošte.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Romana Skrinjar Alauf: Imela sem le še dva dneva življenja (Vroča tema, 23. 9. 2026) z dne, 23.09.2026 19:06, avtorja Domovina.je: medij, ki širi obzorja.