V tokratni oddaji Odmev tedna smo gostili nekdanjega ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, ki je komentiral dogodke minulega tedna, ko so se zaključevale primopredaje na ministrstvih ter so se poleg drugih dogodkov zgodile tudi naravne katastrofe. Ne manjka pronicljivih, preudarnih misli in tudi smeha. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Gosta v posebni oddaji ciklusa 35 let Slovenije, ki ga pripravljamo ob skorajšnji obletnici osamosvojitve Slovenije, sta bila dva od ključnih akterjev boja za samostojno državo: obramboslovec Jelko Kacin, ki je v času Demosove vlade prevzel vlogo ministra za informiranje, peljal informacijsko vojno z JLA in komunikacijo z ljudmi prek znamenitih tiskovnih konferenc v Cankarjevem domu, in dr. Dimitrij Rupel, prvi slovenski zunanji minister, ki se je v tujini pogajal, da bi nas čimprej priznali, a je pri zahodnih državah v začetku naletel na velik odpor.
V podkastu se s sogovornikoma sprehodimo skozi ključne procese osamosvajanja, ob tem pa postrežeta s številnimi anekdotami. Od nastanka SDZ leta 1989, ko je po aferi JBTZ slovenska pomlad dobila zalet, do priprav na prve demokratične volitve in pozneje plebiscita, katerega rezultat jih je močno skrbel. Kako so slovenski komunisti zapustili kongres v Beogradu in pravi čas skočili z Miloševičevega vlaka norosti in si s tem, zlasti Milan Kučan, zagotovili politično preživetje. Kako se je koalicija DEMOS po plebiscitu, ob razorožitvi, pripravljala na osamosvojitev in zakaj je koalicija po uresničitvi ključnega cilja razpadla. Vabljeni v našo družbo!
Pogovor je vodil Luka Svetina.

V oddaji 35 let Slovenije smo gostili osamosvojitelja Bojana Šoperja. Govoril je o razvoju Teritorialne obrambe v Zasavju, procesu razoroževanja leta 1990 ter pripravah na osamosvojitveno vojno. Šoper podrobno predstavi svojo vojaško pot, ki se je začela v JLA, nadaljevala pa se je v Teritorialni obrambi občine Trbovlje, kjer je sodeloval pri razvoju in usposabljanju ene najbolje opremljenih enot v Sloveniji.
Ko je maja leta 1990 s strani JLA prišel ukaz za oddajo orožja, so se skupaj z vodstvom občine odločili, da orožja ne bodo predali, čeprav je to pomenilo neposredno kršenje vojaškega ukaza. Občinski svet je njihovo odločitev podprl, zaradi javnega nasprotovanja razorožitvi pa je bil Šoper tudi disciplinsko kaznovan.
V Trbovljah so tako uspeli obdržati skoraj 1.500 kosov orožja, medtem ko so številne druge občine orožje morale oddati. Meni, da je bilo prav ohranjeno orožje eden ključnih dejavnikov, ki je Sloveniji kasneje omogočil uspešno obrambo.
Pripoveduje o nastajanju Manevrske strukture narodne zaščite, ki je po razorožitvi predstavljala temelj bodoče slovenske vojske. Opisuje tajne aktivnosti, s katerimi so orožje in strelivo ponoči prevažali na skrite lokacije po okoliških kmetijah, posebej pa poudari pogum šestih kmetov na območju Trbovelj, ki so več mesecev skrivali orožje Teritorialne obrambe in s tem tvegali dolgoletne zaporne kazni.
Major Šoper je bil deležen številnih odlikovanj, z največjim ponosom pa nosi častni znak svobode Republike Slovenije, državno priznanje, ki mu ga je podelil takratni predsednik Janez Drnovšek. Poudari, da je to priznanje enako imenovanju za narodnega heroja, česar se javnost ne zaveda.
Vabljeni k ogledu celotnega pogovora, v katerem Bojan Šoper skozi osebne izkušnje predstavi dogajanje med osamosvojitveno vojno.
Pogovor je vodil Igor Gošte.

Igor Gošte se je v novi epizodi podkasta 35 let Slovenije pogovarjal s Slavkom Kmetičem, nekdanjim sindikalistom, poslancem, veteranom vojne za Slovenijo in enim izmed pomembnih akterjev demokratizacije ter osamosvojitve Slovenije.
Ob 35. obletnici slovenske osamosvojitve je Kmetič predstavil pogled na ključne dogodke, ki so pripeljali do padca komunističnega sistema in nastanka samostojne države. Med prvimi je izpostavil rudarsko stavko v Trbovljah leta 1958, ki se je spominja iz otroštva. Njegov oče je bil »knap« in partizan, družina pa je po stavki občutila posledice sistema, ki je delavcem obljubljal veliko, pogosto pa dal malo. »Mojemu očetu se je znižala plača. Bili smo na robu revščine,« se spominja Slavko Kmetič.
Velik prelom je predstavljala tudi litostrojska stavka pod vodstvom Franceta Tomšiča. Jugoslavija se je po Titovi smrti vse bolj pogrezala v gospodarsko krizo, inflacija je divjala, plače so izgubljale vrednost, država pa je postajala ekonomsko nevzdržna. »Komunizem je sistem, ki ekonomsko ne zna voditi države,« ocenjuje Kmetič. Tomšič je po njegovih besedah med prvimi javno opozoril, da Slovenija potrebuje pravo socialdemokratsko stranko in demokratične spremembe. Kaj se je dogajalo v naslednjih letih in kakšen je sogovornikov pogled na Slovenijo danes, prisluhnite v podkastu.

V tokratni oddaji Odmev tedna smo gostili dr. Andreja Perka, psihologa, s katerim smo se pogovarjali predvsem o vzpostavitvi nove vlade Janeza Janše in njenih izzivih, saj je bilo oblikovanje 16. slovenske vlade glavno dogajanje minulega tedna. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

V novi oddaji podkasta 35 let Slovenije smo gostili mag. Igorja Omerzo, publicista, ter mirovnika Marka Hrena. V oddaji izveste podrobnosti dogajanja v letu 1988, o aferi JBTZ ter o procesu demokratizacije. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.
Marko Hren poudari, da je bil on v tistem času s strani Udbe nadzorovan bolj kot Janez Janša, saj je sodeloval pri procesu digitalizacije komunikacij in načrtovanju odpora proti JLA. O tem pričajo udbovski dosjeji, ki so bili odkriti kasneje.
Mag. Igor Omerza izpostavi, da je bila Janševa politika že takrat zelo mirovniška, čeprav je bil vojaško izobražen. To naj bi se še posebej začelo kazati po njegovi izločitvi iz mladinske organizacije. V nadaljevanju opisuje postopek aretacije in hišne preiskave, v sklopu katerih so aretirali Janeza Janšo. Marka Hrena takrat ni bilo v Sloveniji. Udba je vedela, da je dokument na njegovem domu, saj so bili prej že večkrat tam, je prepričan Omerza. Ta dokument je potem še pred prihodom agentov uničila Hrenova sestra. 
V nadaljevanju gosta spregovorita o podrobnostih sojenja udeleženim v aferi JBTZ. To je potekalo na vojaškem sodišču, kar je bilo kratenje človekovih pravic, razloži Hren, saj so bili vpleteni civilisti. Prav tako je sojenje potekalo v srbščini, za kar je trdno prepričan, da je bila namerna provokacija.
Hren pojasni, da sta bila decentralizacija in demokratizacija Jugoslavije in Sovjetske zveze v interesu Evrope in ZDA. Ob prvih znakih želje po osamosvojitvi Slovenije je prevladovalo zmotno mišljenje, da Slovenija ni geografsko definirano območje, a so bile meje zarisane že pred tem. Zato tudi niso podpirali osamosvojitve, ker so menili, da ustvarjanje meja povzroča vojne.
Omerza pove, da nihče ni nikoli odgovarjal za zločine Udbe. Kot enega hujših zločinov vidi uničenje njenega arhiva, ki bi bil močno obremenilen za njene člane. Leta 2006, ko so se vendarle dokopali do nekaterih dokumentacij, pa so številni zločini, kot na primer ugrabitve, že zastarali.
Hren si želi pretrganja vezi s starim režimom. Želi si, da bi naslednje volitve potekale v korektnem odnosu do političnih nasprotnikov ter da bi stranke tekmovale v kakovosti programov, ne pa »z metanjem polen pod noge«. Sejo v parlamentu, kjer so glasovali za izvolitev Janše, pa označi za zelo slab začetek.
Vabljeni k ogledu celotnega pogovora, v katerem boste več izvedeli in bolje razumeli ozadje dogajanj pred osamosvojitvijo Slovenije. Med drugim Omerza opiše svojo izkušnjo šesturnega zasliševanja s strani Udbe, komentira pa tudi preteklost Marte Kos, ki ji najbolj zameri njeno laganje o agentski zgodovini.

Začenjamo z novim ciklusom oddaj z naslovom 35 let Slovenije. V prvi od oddaj smo govorili o našem pravosodju, o ustavnem sodišču, o vladavini prava ter v povezavi s tem tudi o sestavljanju nove vlade. Gostili smo Jana Zobca, nekdanjega ustavnega in vrhovnega sodnika, ter dr. Jerneja Letnar Černiča, profesorja ustavnega prava. Pogovor je vodil Luka Svetina.

V novi oddaji Odmev tedna smo gostili dr. Žigo Turka, s katerim smo osvetlili nekaj pomembnejših dogodkov minulega tedna. Sogovornika sta se dotaknila sestavljanja nove vlade, vloge sindikatov, nove opozicije, pa tudi afere Black Cube, izgradnje kanala C0, pokopa na Žalah, testiranja poslancev na droge in še drugih tem. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Gost tokratne oddaje Odmev tedna je bil komentator dr. Jože Plut. Z voditeljico Vido Petrovčič sta komentirala nastajanje nove vlade, minuli dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, aktivizem nevladnikov in sindikatov ter druge aktualne zadeve preteklega tedna.

Stopite v povprečno slovensko srednjo šolo in hitro boste ugotovili, da je izobraževalni sistem postal mogočen, a pogosto hladen birokratski stroj. Dijaki lovijo točke za vpis na fakultete, starši v šole prihajajo oboroženi z odvetniki, učitelji pa se utapljajo v gori pravilnikov in defenzivnem poučevanju, v katerem je najpomembnejše, da je administracija brezhibna, četudi ob tem zmanjka časa za človeški stik. Vsakodnevno pošiljamo mlade v šolske klopi, a le redko pomislimo na to, kako ta neizprosen sistem ocenjevanja in tekmovalnosti vpliva na njihovo osebnost in kako pogosto zlomi tiste, katerih talenti ne ustrezajo standardiziranim testom.
Slovenski učitelj je danes ujet med brutalne pritiske nerealnih pričakovanj staršev, nenehno spreminjajočo se zakonodajo, preobsežne učne načrte in birokracijo, ki uničuje pedagoški zanos. Da bi razumeli, zakaj iz našega šolstva izginjata srce in tisti pravi, življenjski razum ter zakaj postaja izobraževanje vse bolj stresno za vse vpletene, smo v novi epizodi Vroče teme gostili človeka, ki slovenski pedagoški sistem pozna do zadnje podrobnosti. Naš gost je bil mag. Albin Vrabič, dolgoletni ravnatelj, pedagog, soavtor učbenikov in avtor odmevne knjige, »Srce in razum v šoli«, ki je slovensko izobraževanje vodil in usmerjal natanko štirideset let. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
Mag. Albin Vrabič (rojen leta 1955) je po osnovni izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, kasneje pa je pridobil še znanstveni magisterij iz menedžmenta neprofitnih organizacij na Fakulteti za družbene vede. Svojo poklicno pot je začel v gospodarstvu, v Termoelektrarni Šoštanj, a ga je pedagoška žilica leta 1979 zanesla v šolske klopi, v katerih je postal učitelj mehanike na Šolskem centru Velenje.
Njegovo kariero je močno zaznamovalo vodenje izobraževalnih institucij. Med letoma 1988 in 1993 je uspešno vodil Srednjo strojno šolo v Velenju, leta 1998 pa je prevzel vodenje Šole za rudarstvo in varstvo okolja, kjer je ravnateljeval polni dve desetletji. Kot vizionar je bil ključni akter pri uvajanju sodobnih didaktičnih in računalniških programov, deloval je kot član republiških predmetnih in maturitetnih komisij ter kot višji svetovalec na Centru RS za poklicno in strokovno izobraževanje (CPI), kjer je vodil nacionalni projekt EPoS (Elektronsko podprta samoevalvacija). Njegov izjemen prispevek k slovenskemu pedagoškemu prostoru potrjujeta Nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo na področju srednjega šolstva (2020) in prestižno Slomškovo priznanje (2022). Svoje bogate izkušnje je nedavno prelil v knjigo z naslovom Srce in razum v šoli.