Arhivi Kategorije: Blogi strokovnjakov

Ali je 911 hiš izgubljenih v prostovoljnem zavarovanju? (234)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Včeraj sem objavil blog »Država se norčuje iz državljanov«, v katerem sem zapisal, da naj bi država, zaradi ukinitve prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka, izgubila 273,5 milijonov evrov. Nisem pričakoval, da bodo mediji kaj posebej poročala o tem, saj vem, da jim ni v interesu poročati o tem, poleg tega pa je veliko lažja tema za poročanje, kako je bivša ministrica Aleksandra Pivec prejela brezplačni sendvič s pršutom in o tem so poročali kar nekaj časa.

Da boste lažje razumeli, kaj pomeni 273,5 milijonov evrov, bom ta znesek spremenil v stanovanjske hiše za oškodovane v lanskoletnih poplavah. Danes mineva 11 mesecev od poplav in kolikor mi je znano, do sedaj niso zgradili še nobene stanovanjske hiše. Če se motim, me popravite. Zdaj pa k izračunu. Če ocenimo, da bi gradnja ene stanovanjske hiše stala 300.000,00 evrov (brez zemljišča) ugotovimo, da bi s 273,5 milijonov evrov lahko zgradili 911 stanovanjskih hiš:

273.500.000,00 EUR : 300.000,00 EUR = 911,66 stanovanjskih hiš

Za obuditev spomina na pretekle čase sem na spletu našel naslednji zapis:

»Golob: Preprečili bomo podražitve zavarovanj in ukinili dobičke zavarovalnic

Poslanska skupina Svoboda je v parlamentarno obravnavo vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot ga poznamo zdaj, in ga prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku. S tem korakom želijo preprečiti podražitve dopolnilnega zavarovanja in zasebne dobičke iz naslova zdravstvenih zavarovanj, je ob predstavitvi novele zakona dejal premier Robert Golob.«

“Vsi v koaliciji smo si enotni, da je predlog zakona korak v pravo smer pri izpolnjevanju koalicijskih zavez in krepitvi javnega zdravstvenega sistema. S preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bomo dosegli dva cilja: preprečili bomo podražitve in ne bo več dobičkov zasebnih zavarovalnic z naslova zdravstvenih zavarovanj. To sta bila tudi osnovna razloga za ta korak,” je pojasnil premier Robert Golob.

Kar si lahko ogledate na https://siol.net/novice/slovenija/kaoalicija-v-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-603981

S sklenjenimi napovedanimi poravnavami in nakazilom 33,5 milijona evrov bo država storila ravno to, povečala bo dobičke zavarovalnici, z 240 milijoni evrov pa bo vrtala luknjo v proračunu. Zdaj še čakam, da zvišajo znesek premije za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Država se norčuje iz državljanov (233)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Ko sem včeraj na spletni strani časopisa DELO prebral:

»Zavarovalnica Triglav se je z državo pogodila o nadomestilu zaradi škode, ki je največji slovenski zavarovalnici nastala zaradi lanske zamrznitve višine premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poravnava bo pokrila del izgube in bo ugodno vplivala na letošnje poslovanje.«, nisem vedel kaj naj naredim. Naj se smejem ali naj jočem. Edino kar sem bil prepričan je bilo, da se država norčuje iz državljanov, da se predsednik vlade in vlada norčujeta iz državljanov, da se ministrica za zdravje norčuje iz državljanov in da se vodja poslanske skupine Svoboda norčuje iz državljanov.

Po dostopnih informacija, naj bi se država z Zavarovalnico Triglav pogodila, da ji bo zaradi zamrznitve višine premije plačala 11 milijonov evrov. Toda to še ni konec. Pred podpisom naj bi bili identični poravnavi z Vzajemno, po kateri naj bi Vzajemna prejela 14,14 milijona evrov in z Zavarovalnico Generali, ki naj bi prejela 8,36 milijona evrov. To informacijo naj bi po navedbah STA javnosti posredovalo ministrstvo za zdravje, kar lahko preberete na strani kjer so zapisali:

»Zaradi regulacije dopolnilnega zavarovanja nadomestila tudi zavarovalnicama Vzajemna in Generali Ljubljana, 1. julija – Zaradi lanskoletne regulacije višine cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bosta poleg zavarovalnice Triglav nadomestili prejeli tudi zavarovalnici Generali in Vzajemna, so za STA potrdili na ministrstvu za zdravje. Vzajemna je zahtevala 14,14 milijona evrov, Generali pa 8,36 milijona evrov. Ministrstvo za zdravje je zahtevama obeh ugodilo.«

To je isto ministrstvo, ki naj bi skupaj z ulico pripravljalo reformo zdravstva. Če primerjam njihove aktivnosti z zamrznitvijo premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, kjer so očitno pogoreli, se bojim, da obstaja velika verjetnost, da bodo uničili naše zdravstvo.

Predlagam vam, da preberete moj lanskoletni blog na spletni strani Simič & partnerji, katerega sem objavil 07.07.2023. Takoj vam bo jasno, da se nekdo norčuje iz nas.

Lani so nas predstavniki vlade prepričevali, da so mesečni znesek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje zamrznili na 35,00 EUR, saj ne bodo omogočili bogatenja zavarovalnicam, to je to je istim zavarovalnicam, katerim bodo sedaj nakazali 33,5 milijonov evrov.

Prav tako so povedali, da bodo ukinili prostovoljno zdravstveno zavarovanje in res so ga ukinili, toda uvedli so obvezni zdravstveni prispevek v identičnem znesku 35,00 EUR. Prostovoljno so spremenili v obvezno. Torej, praktično se ni nič spremenilo. Prav tako so nas prepričevali, da bodo zavarovalnicam odvzeli dobičkonosni posel, istočasno pa so v proračunu rezervirali 240 milijonov evrov za izgubo iz tega dobičkonosnega posla. Moraš biti res velik umetnik, da dobičkonosen posel spremeniš v 240-milijonsko izgubo in še dodaš smetano v znesku 33,5 milijonov evrov. Takrat sem v mojem blogu opozarjal na to nelogičnost.

Mediji pa so tiho. Očitno je bilo lažje razumeti in medijsko napihovati, da je neka ministrica prejela brezplačni sendvič s pršutom, kot to, da je, oziroma bo. proračun ostal brez 273,5 milijonov evrov.

Ko predlagam nižje davke, pa poslušam, da to ni možno, ker bo prišlo do izpada proračunskih prihodkov in da je potrebno obdavčiti bogate, pa prazna stanovanja, pa onemogočiti kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem, pa povečati obdavčitev podjetij in fizičnih oseb, pa ukiniti ali priviti normirance, pa onemogočiti pokrivanje izgube, ……. istočasno, pa naj bi nam brez težav iz proračuna odletelo 273,5 milijona evrov.

Menim, da o zapisanem največ pove naslovnica tega bloga?

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Odgovor ministru za finance (232)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Spoštovani g. Boštjančič!

V zvezi z vašim včerajšnjim nastopom na POP TV, ko ste med drugim izjavili, da komentiram zadeve, čeprav sploh še nisem videl vaših izhodišč, vam v priponki pošiljam kopijo Izhodišč za spremembo davčne zakonodaje, katere sem prejel pred komentiranjem. Komentiral sem izključno zapisno v teh izhodiščih. Zato vam predlagam, da drugič pri meni preverite, kaj sem komentiral in od kod mi informacije. Ne bom se spuščal v razpravo z vami glede davčne reforme, ker nimava identičnih izkušenj pri davčnih reformah. Prav tako se ne bom spuščal v to ali so člani Strateškega sveta za davke potrdili ta izhodišča. Prosim vas pa, da se ne norčujete iz državljanov, saj trditi, da ni izhodišč za davčno reformo, ko jih novinarji držijo v rokah, najmanj neresno in politično nekorektno.

Strinjam se z vami, da boste zakone lahko sprejeli do konca tega leta, toda zavedati se morate dejstva, da zakoni morajo zaživeti tudi v informacijskem sistemu Fursa. To pa bo velika težava, saj do 01.01.2025 ne bo možno prilagoditi informacijskega sistema Fursa. Furs bo s prilagoditvami informacijskega sistema lahko začel šele, ko bodo sprejeti in objavljeni podzakonski akti in ocenjujem, da bodo zadeve v popolnosti operativne v drugi polovici leta 2025.

Samo za primerjavo bom omenil spremembe ZPIZ-2N, ki so začele veljati 28.12.2023. Furs je 16.05.2024 na svoji spletni strani objavil informacijo, da bodo kontrole za te spremembe na sistemu eDavki aktivirane predvidoma 23.05.2024 in bodo veljale za izplačila od vključno 01.02.2024 dalje. Tako majhna sprememba, pa je zaživela šele po petih mesecih. To kar vi pripravljate z načrtovanimi spremembami davčne zakonodaje, vaša izhodišča, bo zahtevalo več časa. Zato je moja ocena, da bo to aktivno v drugi polovici leta realna, a še zmeraj optimistična.

Prav tako mi ni jasno, kako boste danes ali jutri predstavili spremembe davčne zakonodaje po členih, če je v izhodiščih (zadnja vrstica) navedeno, da odziv koalicije pričakujete do petka, to je 31.05.2024. Šele, ko boste prejeli stališča koalicijskih strank, boste lahko zaključili s spremembami členov davčnih zakonov.

Pozdrav.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Davčna reforma za davčni kaos (231)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Danes smo končno, z dvomesečno zamudo od obljubljenega datuma, dočakali izhodišča za davčno reformo. Glede na to, da sem do sedaj sodeloval v štirih davčnih reformah lahko povem, da se davčne reforme ne delajo na tak način. Če je to vse, kar so po treh mesecih in pol pripravili Skupina za davke, Strateški svet za davke, predstavniki Fursa in predstavniki Ministrstva za finance, sem globoko razočaran. Po treh mesecih in pol smo prejeli le seznam želja, ki naj bi začele veljati 01.01.2025. Še zmeraj ne vemo ali bomo dočakali kakšen novi davčni zakon, kako je s poenostavitvami, kdaj bodo sprejeti pripadajoči pravilniki, kako bodo spremembe vplivale na spremembe informacijskega sistema Fursa, koliko časa je potrebno za spremembo informacijskega sistema Fursa, kako bo to vplivalo na spremembo informacijskih sistemov davčnih zavezancev, kdaj bodo pripravljeni novi obrazci za poročanje in podobno. Če vse to ne bo znano in pravočasno urejeno, bomo namesto davčne reforme doživeli davčni kaos. Zato je bolj logično, da načrtovane davčne spremembe začnejo veljati 01.01.2026, do takrat pa naj odgovorni rešijo vsa predhodno navedena vprašanja.

V nadaljevanju pa povzetek predvidenih sprememb:

»Ključni, po vsebini najpomembnejši del paketa so trije razvojno naravnani ukrepi s ciljem podpore dejavnostim in zaposlenim z višjo dodano vrednostjo za naslavljanje hitrejšega zmanjševanja zaostanka za inovacijskimi voditeljicami, ki predvidoma predstavljajo prve korake pri oblikovanju celovitega odziva na davčnem področju na izzive, s katerimi se soočajo izpostavljena področja:

 uvedba ugodnejše davčne obravnave za privabljanje novih kadrov v Slovenijo v obliki davčnega kredita za določeno obdobje (5 let) za visoko kvalificirane, izkušene oziroma mednarodno konkurenčne mlade (mlajše od 40 let) kadre, in sicer za Slovence, ki se vrnejo v Slovenijo (po delu ali študiju v tujini) oziroma tujce, ki pridejo na delo v Slovenijo (pogoj je, da S let niso bili rezidenti Slovenije), ki za svoje delo v Sloveniji prejmejo najmanj dvakratnik povprečne plače. Pričakujemo, da bo povečan obseg zaposlovanja kadrov s potencialno visoko dodano vrednostjo podprl dvig dodane vrednosti v delu gospodarstva, ki ima potencialno visoko dodano vrednost. Z ukrepom želimo privabiti v Slovenijo nove kadre in nove davčne zavezance, ki bodo v Republiki Sloveniji ostali dalj časa.

  • davčne spodbude za nagrajevanje v start-up podjetjih v obliki, ki naslavljajo ključne značilnosti take vrste podjetij- potrebo po kadrih s posebnimi znanji in kvalifikacijami, ki so pripravljeni za svoje delo prevzeti določena tveganja v obliki negotovosti uspeha Ukrep zagotavlja, da se te posameznike določenega dela tveganj razbremeni, zlasti v primerih, ko podjetje ne uspe. Dodatno se naslavlja tudi dejstvo, da se ta podjetja v začetnih fazah poslovanja soočajo z likvidnostnimi težavami. Ukrep vsebuje prestavitev trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja na kasnejši datum (npr. na trenutek odsvojitve pridobljenega deleža, prenehanje delovnega razmerja), pri čemer pa je davčna osnova vrednost deleža ob pridobitvi, ki se zmanjša za morebitno negativno razliko med vrednostjo deleža v trenutku nastanka obveznosti izračuna davka in vrednostjo deleža v času pridobitve, dohodnina pa se izračuna po povprečni stopnji. Razlika med prodajno vrednostjo deleža in vrednostjo deleža ob pridobitvi se obravnava po obstoječih pravilih obdavčevanja dobička iz kapitala.
  • sprememba postopka obrutenja pri nagrajevanju z delnicami/deleži, kar zmanjšuje stroške izplačevalca in povečuje privlačnost take vrste nagrajevanja. Ukrep predvideva, da se za izplačilo teh nagrad pripravi ločen obračun davkov in prispevkov ter da tiste davke in prispevke, ki bremenijo delojemalca, poravna slednji (in ne delodajalec).
  • Omogočeno bo tudi odlog in obročno plačilo

 Za konkurenčnost gospodarstva predlagajo naslednje spremembe:

 vzpostavitev možnosti za oblikovanje DDV skupine;

  • prenos DDV direktive (posebna ureditev za mala podjetja)- malim davčnim zavezancem, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (ki ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), bo omogočeno da poslujejo tudi v drugih državah članicah EU brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV (do skupne višine prometa 100.000 EUR;
  • dvig praga za vstop v sistem DDV z veljavne višine 000 EUR letnega prometa na 60.000 EUR;
  • uskladitev davčnega priznavanja odhodkov iz naslova obresti od posojil med povezanimi osebami z davčnimi sistemi primerljivih držav;
  • predlog za črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino, in s tem njihova izenačitev z delavci, napotenimi na delo v tujino iz gospodarstva;
  • razširitev olajšave za digitalni in zeleni prehod na način, da bo mogoče olajšavo prenašati 5 let (enako kot to že velja za olajšavo za investiranje);
  • določitev posebnega načina vrednotenja bonitete za zavarovalne premije za korporativno zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora in s tem odprava sedanjih nejasnosti;
  • ohranitev ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih 5 letih, potem predlog za postopno zviševanje bonitete, dodatno pa nadgraditev z uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles (ukrepi v okviru zelene davčne reforme);
  • izključitev OMD plačil (plačila kmetom za naravne in druge omejitve za posamezno območje) iz obdavčitve (podpora kmetijski politiki);
  • spremembe na področju ureditve normirancev tako v okviru dohodnine (znižanje pragov za uveljavljanje ugodnosti) kot tudi v okviru davka od dohodkov pravnih oseb (ukinitev).

 Ukrepi, ki naj bi predstavljali določene manjše obremenitve:

 dodatna obdavčitev nezdrave hrane in alkohola (ukrep za zagotavljanje javnega zdravja)- dvig DDV za sladke (z dodanim sladkorjem) in energijske pijače (iz splošne stopnje 9,5 % na 22 %) in manjši dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače v smeri postopnega zviševanja;

  • časovno omejevanje uveljavljanja davčnih izgub na 5 let, s predvidenim 7- letnim prehodnim obdobjem za uveljavljanje neizkoriščenih starih izgub;
  • evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV- uvedba mesečnega poročanja davčnih zavezancev v elektronski obliki davčnemu organu o prejetih in izdanih računih z možnostjo izdaje predizpolnjenega obračuna DDV davčnega organa davčnim zavezancem;
  • obveznost izdajanja računov za avtomate za prodajo blaga s prehodnim obdobjem za avtomate, ki so že v uporabi, do 1.1.2026;
  • omejitev prenosa presežkov DDV v naslednja davčna obdobja ter možnosti uveljavljanja vračila presežkov DDV na obdobje 5 let od predložitve obračuna DDV;
  • administrativna izboljšava postopkov množičnega vrednotenja nepremičnin z vidika optimizacije postopkov, kar bo omogočilo hitrejši postopek določanja posplošene tržne vrednosti nepremičnin;
  • opredelitev višine olajšave za vzdrževane družinske člane, določene za leto 2023 in 2024 (prehodna rešitev v noveli ZDoh-2AA) kot trajne (v nasprotnem primeru bi se zneski olajšav za vzdrževane družinske člane znižali na veljavno višino v letu 2022);
  • prenosi direktiv in uskladitev zakonskih določb z odločbami Ustavnega in sodbami Vrhovnega sodišča.«

Sedaj bom počakal nekaj dni, nato pa bom naslednji teden komentiral zgoraj navedene predloge. Že sedaj pa bom izpostavil enega, ki je res poseben, neverjeten in kaj takega še nismo imeli nikoli. Gre za ukrep v okviru zelene davčne reforme. Tako so med predlogi za konkurenčnost gospodarstva zapisali (označeno krepko):

»ohranitev ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih 5 letih, potem predlog za postopno zviševanje bonitete, dodatno pa nadgraditev z uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles (ukrepi v okviru zelene davčne reforme)

Če preberete pozorno lahko ugotovite, da bodo uvedli ničelno boniteto za uporabo koles in e-koles. Dejstvo je, da trenutno nimamo bonitete za uporabo koles, zato načrtujejo uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles. Na novo bodo uvedli to, kar že imamo. Razumi, če lahko. Ne vem kaj je mislil Strateški svet za davke s tem, ko je predlagal ali podprl ta predlog.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Prostovoljni v obvezni, novi REK, pa še kazen (230)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Lansko leto nam so nam vlada in njeni predstavniki ves čas obljubljali oziroma trdili, da bodo ukinili oziroma, da so ukinili prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Nikakor niso želeli priznati, da so namesto ukinjenega prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja uvedli obvezni zdravstveni prispevek in so se na neki način norčevali iz državljanov in državljank Slovenije. Kar je najbolj žalostno je dejstvo, da so jim mnogi to verjeli in to vse do prve pokojnine oziroma plače v letu 2024, ko so ugotovili, da se je na obračunu pokojnine oziroma plače pojavil odtegljaj v znesku 35,00 EUR. ZZZS je na svoji spletni strani objavi informacijo z naslovom »Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka, kar lahko preberete na spletni strani ZZZS https://zavezanec.zzzs.si/prispevki-za-obvezno-zdravstveno-zavarovanje/obvezni-zdravstveni-prispevek/

Torej, ukinjeno je bilo nekaj, kar je bilo enostavno in prepuščeno volji posameznika kaj bo storil, to pomeni ali bo plačal prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ali ne. Uveden pa je obvezen zdravstveni prispevek v istem znesku 35,00 EUR, ki pa povzroča kar nekaj težav. Zadeva je šla celo tako daleč, da so na finančni upravi morali pripravi novi REK_neOZP obrazec. Za kaj gre?

V Zakonu o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS št. 136/23 in 35/24) so v tretjem odstavku 35. člena zapisali:

»(3) Če mesečni dohodek zavarovanca, od katerega se odteguje obvezni zdravstveni prispevek, ne zadostuje za njegovo odtegnitev, obvezni zdravstveni prispevek za ta mesec pobere Zavod na podlagi podatka o nezmožnosti odtegnitve za posamezni mesec. Zavezanec za odtegnitev in plačilo obveznega zdravstvenega prispevka v roku za obračun in plačilo tega prispevka o nezmožnosti njegove odtegnitve iz razloga iz prejšnjega stavka obvesti zavarovanca in Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) na obrazcu, ki ga na svoji spletni strani objavi FURS. Zavezanec za odtegnitev in plačilo obveznega zdravstvenega prispevka obvesti FURS prek portala eDavki. FURS posreduje Zavodu podatek o zavarovancu, za katerega obvezni zdravstveni prispevek za posamezni mesec ni bil odtegnjen (osebno ime, stalno oziroma začasno prebivališče, EMŠO in davčna številka) najpozneje do konca meseca za pretekli mesec, po tem datumu naknadno prejeti podatek za posamezni mesec za posameznega zavarovanca pa sproti. Podrobnejši način pošiljanja teh podatkov dogovorita Zavod in FURS. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti zavezanca za odtegnitev in plačilo obveznega zdravstvenega prispevka glede obveščanja FURS in zavarovanca iz tega odstavka o nezmožnosti odtegnitve obveznega zdravstvenega prispevka za posameznega zavarovanca za posamezni mesec opravlja FURS.«

V nadaljevanju zakona pa je še kazen, če ne boste poročali oziroma ne boste poročali pravočasno. Tako je v 38. členu določeno:

»38. člen

(prekršek)

 (1) Kdor v nasprotju s tretjim odstavkom 35. člena tega zakona ne obvesti FURS in zavarovanca ali ju ne obvesti na predpisan način oziroma v predpisanih rokih, se kaznuje:

       – z globo od 800 do 10.000 eurov samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

      –  z globo od 1.200 do 15.000 eurov pravna oseba,

      – z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če se pravna oseba na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

 (2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

 (3) Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.«

 Če zaključim, ukinili so prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je temeljilo na prostovoljnosti, uvedli obvezni zdravstveni prispevek, uvedli novi obrazec za poročanje, obveznost poročanja prenesli na izplačevalce in za neporočanje oziroma nepravočasno poročanje uvedli kazen, ki za d.o.o. znaša od 1.200,00 do 15.000,00 EUR.

Namesto debirokratizacije imamo birokratizacijo in ustrahovanje. Podjetniki pa to mirno prenašajo, ko jih doleti kazen, pa so zgroženi.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Kje je davčna reforma? (229)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Predsednik Vlade Republike Slovenije je dne 29.11.2023, na vrhu gospodarstva, katerega se je v kongresnem centru Brdu udeležilo 500 gospodarstvenikov, napovedal zmanjšanje birokratizacije in davčno reformo. Še več, povedal je da naj bi do konca prvega četrtletja prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo.

Danes smo 19. maja 2024 in davčna reforma še ni predstavljena. Kot smo lahko 16.05.2024 zasledili v medijih (STA), je državna sekretarka na ministrstvu za finance mag. Katja Božič povedala, »da so na ministrstvu za finance v zaključni fazi priprave prvega paketa ukrepov prenove davčnega sistema, ki naslavljajo bistvene razvojne izzive in pomanjkljivosti obstoječega sistema. Paket bo predstavljen javnosti predvidoma v naslednjih tednih.«

Če pozorno preberem njen zapis, bi lahko zaključil, da najverjetneje nimajo še nič konkretnega. Kot je uvodoma navedeno, je predsednik vlade 29.11.2023 napovedal, da bodo do konca prvega četrtletja prišli do prvih izhodišč, kako izpeljati davčno reformo. Ta rok je že zdavnaj potekel, saj smo že sredi drugega četrtletja in še zmeraj nam niso nič predstavili.

Državna sekretarka pa je 16. maja 2024 povedala, da so v zaključni fazi priprave prvega paketa ukrepov prenove davčnega sistema, čeprav do sedaj nisem zasledil, da bi bilo govora o dveh paketih in ta paket naj bi bil predstavljen v naslednjih tednih. Si predstavljate, ne v naslednjih dneh, temveč v naslednjih tednih. Dve skupini strokovnjakov delata na davčni analizi in davčni reformi že štirih mesece, pa še zmeraj ne uspejo predstaviti, kaj so pripravili. Po drugi strani pa dobivamo nove in nove prispevke, povečuje se birokracija, o čemer lahko berete v naslednjem blogu in živimo od obljub.

Zato državno sekretarko in ministra za finance prosim, da nam že enkrat predstavita kaj sta ugotovili in pripravili ti dve skupini strokovnjakov, saj zmanjkuje časa. Če so res pripravili konkretno davčno reformo, bo to pomenilo tudi spremembo podzakonskih aktov in prilagoditve informacijskega sistema finančne uprave, za kar pa ne bo dovolj časa. To pomeni, da spremenjena davčna zakonodaja ne bo mogla začeti veljati 01.01.2025, saj bo povzročila davčni in poročevalski kaos, katerega pa država rešuje z birokracijo in kaznimi, kar si lahko preberete v naslednjem blogu »Prostovoljni v obvezni, pa še kazen«

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Predsednik vlade zamuja? (228)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Predsednik Vlade Republike Slovenije je dne 29.11.2023, na vrhu gospodarstva, katerega se je v kongresnem centru Brdu udeležilo 500 gospodarstvenikov, napovedal zmanjšanje birokratizacije in davčno reformo. Še več, povedal je da naj bi do konca prvega četrtletja prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo.

Danes smo 04. aprila 2024 in koliko vem je prvo četrtletje za nami. Mediji, ki bi v primeru, če bi šlo za drugega predsednika vlade, že pet dni zahtevali izhodišča, kako izpeljati davčno reformo, so tiho. Zato sedaj  vlado sprašujem, kakšna so izhodišča vlade za izvedbo davčne reforme, »da bomo na koncu ustvarili več in tudi več imeli«, kot je predsednik vlade povedal na vrhu gospodarstva (Vir: https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-napovedal-davcno-reformo-in-izboljsave-zakona-o-stempljanju/).

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

So spremembe ZDDPO-2T neustavne? (227)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V Uradnem listu Republike Slovenije številka 12/2024 z dne 09.02.2024, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2T). Uvedene so spremembe na področju določanja poslovne enote nerezidenta in nova pravila pri omejevanju priznavanja obresti kot odhodek med povezanimi osebami.

Zakon je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 10.02.2024, toda pozor, ta zakon oziroma te spremembe, pa se uporabljajo za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 01.01.2024. Enostavno povedano, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2T), velja za nazaj. In kaj pravi Ustava Republike Slovenije:

                                                                                                                                 »155. člen

                                                                                                       (prepoved povratne veljave pravnih aktov)

Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.

Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.«

Torej, če povzamem Ustavo Republike Slovenije:

  • zakon ne more imeti učinka za nazaj, toda ta zakon učinkuje za nazaj;
  • zakon lahko ima učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Javne koristi, da bi lahko zakon veljal za nazaj, ni, saj gre za manjše število davčnih zavezance, ki bodo izpolnili kriterije določene v zakonu. Zakon posega v pridobljene pravice davčnih zavezancev, saj se poleg tanke kapitalizacije uvaja še dodatno pravilo za priznavanje obresti kot odhodka od vseh oblik dolgov med povezanimi osebami.

V zvezi s tem bi bilo zelo dobro slišati stališče Delovne skupine za davke in Strateškega sveta za davke, katera je ustanovil minister za finance.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Fursov napad na ograje in denarnice državljanov (226)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Furs oziroma takrat še Durs, je v Davčnem biltenu številka 9, november 2001, katerega je takrat izdajal Durs, glede ograj, katere si državljani postavljajo ob svojih stanovanjskih hišah, na 18. in 19. strani zapisal:

»Določba 4. odstavka 43. člena Pravilnika nejasno razmejuje dele stanovanjskih objektov od drugih elementov nepremičnin, ki ne štejejo za stanovanjski objekt. Glede na sedanje stanje velja, da so storitve opremljanja funkcionalnih zemljišč obdavčene po enaki stopnji, kot to velja za dobavo, gradnjo, obnovo ter vzdrževanje glavnih objektov, s katerimi funkcionalna zemljišča delijo usodo.

Tako se za dela oziroma storitve, ki se vršijo oziroma so izvršene na objektih iz 10. točke 1. odstavka 25. člena ZDDV, obračunava DDV po nižji stopnji, 8-odstotni davčni stopnji, pod pogojem seveda, da so posamezna dela izvršena v okviru dejavnosti gradbenih del oziroma delu, ki je v skladu z veljavno Standardno klasifikacijo dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94 do 12/99), v nadaljevanju SKD, razvrščena v okvir oddelka 45-Gradbeništvo.

Glede na navedeno se od postavitve robnikov z montažo ograje ob stanovanjskem objektu obračunava DDV po nižji, 8-odstotoni davčni stopnji

Torej, kot je razumeti takratno pojasnilo Dursa (Fursa), je skoraj 25 let veljalo pravilo, da so storitve opremljanja funkcionalnih zemljišč obdavčene po enaki stopnji, kot to velja za dobavo, gradnjo, obnovo ter vzdrževanje glavnih objektov, s katerimi funkcionalna zemljišča delijo usodo. To pomeni, po identični stopnji, kot stanovanjske hiše. Če je stanovanjska hiša bila obdavčene po 8,0 ali 9,5 odstotni stopnji, sta bila tudi ograja, vrata v ograji in dvoriščna vrata, obdavčena po tej nižji stopnji. Ob tem si zapomnite zapis:

»Glede na navedeno se od postavitve robnikov z montažo ograje ob stanovanjskem objektu obračunava DDV po nižji, 8-odstotoni davčni stopnji.«

Zakaj se je Furs pred nekaj meseci odločil, da temu ni več tako, vedo na Fursu, verjetno pa tudi na ministrstvu za finance ali na vladi. Dejstvo je, da v zadnjih skoraj petindvajsetih letih ni bilo spremembe zakona, ki bi uvedel višjo stopnjo obdavčitve za ograje, vrata v ograji ali dvoriščna vrata.

Tako je Furs v prvem delu svojega pojasnila številka 0920-1768/2023-2 z dne 22.11.2023 zapisal:

»Od postavitve ograje z dvoriščnimi vrati, ki zapira celotno zemljišče in je od hiše oddaljena ter ni pripadajoči del stanovanjskega objekta iz drugega odstavka 54. člena pravilnika, se obračunava DDV po splošni stopnji 22 %. Postavitev ograje z dvoriščnimi vrati, ki se postavi ob stanovanjski hiši in je del stanovanjskega objekta in ne posamezni gradbeni objekt (nima samostojnega identifikatorja), se ob izpolnjevanju pogojev iz 54. člena pravilnika, obdavči po nižji 9,5 % stopnji.«

Za ta del pojasnila bi lahko trdili, da je v redu, saj po zagotovilih proizvajalcev in monterjev ograj ter gradbenikov, nobena ograja, ki je postavljena ob stanovanjski hiši in se celo drži stanovanjske hiše, nima svojega identifikatorja. To pomeni, da bi za te ograje veljala nižja davčna stopnja. Toda, prej navedeno mnenje ima tudi svoj zadnji del, kjer pa Furs zapiše:

»Uporaba nižje stopnje je treba razlagati strogo. Glede na to, da so tudi po Uredbi o razvrščanju objektov ograje določene kot objekti in sicer 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (sem spadajo varovalne ograje, sosedske ograje, igriščne ograje in protihrupne ograje), zato v primeru take ograje ne gre za pripadajoče dele stanovanjskih objektov iz drugega odstavka 54. člena pravilnika in se dobava in postavitev ograje obdavči po splošni stopnji DDV. Po nižji stopnji DDV pa se obdavči dobava in postavitev ograje, ki je del stanovanjskega objekta (npr. postavitev ograje na terasi, balkonu ali hodniku stanovanjskega objekta, ki je del socialne politike).

Po nižji stopnji DDV se lahko obdavči ograja, ki je del stanovanjskega objekta (npr. postavitev ograje na terasi, balkonu ali hodniku stanovanjskega objekta, ki je del socialne politike). V skladu s tem je po nižji stopnji DDV lahko obdavčena ograja, ki spada med pripadajoče dele stanovanjskega objekta iz drugega odstavka 54. člena pravilnika in ne prestavlja samostojnega gradbenega objekta. Če je kovinska ograja, ki se postavi ob stanovanjski hiši, del stanovanjskega objekta in ne posamezni gradbeni objekt (ti imajo tudi svoj identifikator), se lahko obdavči po nižji stopnji DDV, seveda ob izpolnjevanju pogojev iz 54. in 54.a člena pravilnika.

Iz navedenega izhaja, da v primeru, če ograja ni evidentirana kot samostojni del stavbe s svojim identifikatorjem, kar pomeni, da je pripadajoči del stanovanjskega objekta, se lahko za postavitev ograje z dvoriščnimi vrati uporabi nižja, 9,5 % stopnja DDV. V kolikor pa ograja zapira celotno zemljišče in je od hiše oddaljena, torej ni pripadajoči stanovanjski objekt iz drugega odstavka 54. člena pravilnika, se za postavitev take ograje DDV obračuna po splošni, 22 % stopnji.«

Naenkrat ograje ob stanovanjskem objektu niso več obdavčene po nižji davčni stopnji DDV. Za boljše razumevanje zadeve v nadaljevanju citiram 54. in 54. a člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost:

»54. člen

(Stanovanja in drugi objekti, ki so del socialne politike)

(1) Med objekte iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo stanovanjski objekti (v nadaljnjem besedilu: stanovanja), če so namenjeni za trajno bivanje in so del socialne politike, ter stanovanjske stavbe za posebne namene, vključno s pripadajočimi deli teh objektov, in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana neposredno investitorju.

(2) Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali instalacije, naprave in oprema teh objektov, in sicer kadar so ti deli zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj ali stanovanjskih stavb za posebne namene v tem objektu. Kot pripadajoči del objektov iz prejšnjega odstavka se ne štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev.

(3) Za namene prvega odstavka tega člena je stanovanje del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta. Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov.

(4) Za ugotavljanje pogojev iz prejšnjega odstavka se za natančnejšo razmejitev enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb upošteva klasifikacija vrst objektov (CC-SI), ki je uvedena na podlagi predpisov o graditvi objektov, za natančnejšo opredelitev uporabne površine pa podrobnejši način določanja in evidentiranja površine stavbe ter površine dela stavbe, kot je uveden na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.

(5) Stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena so: stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih, stavbe za bivanje starejših, študentov, otrok, kakor so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialno varstvenih programov, ki vključujejo nastanitev.

(6) Storitve gradnje, obnove in popravil iz prvega odstavka tega člena so storitve, ki se uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti.

(7) Če so stanovanja ali stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se v skladu z 11. točko Priloge I k ZDDV-1 nižja stopnja DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

54.a člen

(Obnova in popravila zasebnih stanovanj iz točke 11a Priloge I k ZDDV-1)

(1) V skladu s točko 11a Priloge I k ZDDV-1 se DDV po nižji stopnji obračunava od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike v skladu s tretjim odstavkom 54. člena tega pravilnika, kadar so zaračunani neposredno investitorju, ne pa tudi od dobave in gradnje teh objektov.

(2) Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se obravnavajo pripadajoči deli iz drugega odstavka 54. člena tega pravilnika.

(3) Kot storitve obnove in popravil iz prejšnjega odstavka se obravnavajo storitve iz šestega odstavka 54. člena tega pravilnika, razen novogradnja.

(4) Če v vrednosti obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike, vrednost dobavljenih materialov presega 50% celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV, se šteje, da gre za dobavo blaga in ne za opravljanje storitev obnove in popravil.«

Torej, če preberemo določbe teh dveh členov, se med objekte, ki so obdavčeni po nižji davčni stopnji, uvršajo stanovanjski objekti, vključno s pripadajočimi deli. Nato pa je v drugem odstavku 54. člena pravilnika izrecno določeno, da se kot pripadajoči del objektov ne štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev. Samo ti in nobeni drugi.

Nikjer ni določeno, ne v Zakonu o davku na dodano vrednost, ne v spremljajočem pravilniku, da ograja, ki je postavljena ob stanovanjski hiši in okviru, katere so tudi vrata ali dvoriščna vrata, ne predstavlja pripadajoči del in je obdavčena po višji stopnji. Tudi iz prej citiranega pojasnila Fursa ne izhaja, da bi bila ograja, ki se nahaja ob stanovanjski hiši in nima svojega identifikatorja, bila obdavčena po višji davčni stopnji. Tudi lastniki stanovanjskih hiš bi se težko strinjali s trditvijo Fursa, da ograja ob stanovanjski hiši, skupaj z dvoriščnimi vrati, ni pripadajoči del hiše. Dejstvo je, da takšna ograja tudi varuje otroke, da ne stečejo na ulico, da ne padejo s podpornega zidu in podobno.

Najbolj zanimivo od vsega pa je to, da iz enega od pojasnila Fursa izhaja, da je tlakovanje dvorišča ob stanovanjski hiši obdavčeno po nižji, 9,5 odstotni davčni stopnji. Torej, tlakovanja dvorišča ob hiši je obdavčeno po nižji stopnji, ograja ob hiši pa z višjo stopnjo, pa čeprav ta ograja lahko gre čez sredino tlakovanega dvorišča. Menim, da se tukaj konča zdrava kmečka pamet in to ni prvič, ko gre za Furs.

Vprašali boste, kaj je potem narobe. Narobe je to, da finančni inšpektorji, ki že opravljajo davčne preglede trdijo, da ograja, ki je postavljena ob hiši, četudi se drži stanovanjske hiše in vrata ter dvoriščna vrata, ki se nahajajo v tej ograji, ne predstavljajo pripadajoči del stanovanjskega objekta in se zato obdavčijo po višji, to je splošni 22,0 odstotni davčni stopnji. Za njih je ograja pripadajoči del stanovanjske hiše samo, če je postavljena na balkonu ali terasi stanovanjske hiše. Vse ograje, ki so postavljene ob hiši, ali se celo držijo stanovanjske hiše, pa ne predstavljajo pripadajoči del stanovanjske hiše.

Na to težavo opozarjajo tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Tako so enemu od svojih članov odgovorili, da se trudijo in da Furs kljub njihovemu zaprosilu, da ustavi davčne preglede do dokončne razjasnitve, tega ni storil. Z zadevo je seznanjen tudi direktor zbornice, ki je že stopil v stik z vodstvom Fursa.

Priznam, da mi ni jasno, zakaj so se na Fursu, po skoraj 25-tih letih od uvedbe davka na dodano vrednost, ko so skoraj 25 let tudi sami trdili, da se od ograj in dvoriščnih vrat DDV obračunava po nižji davčni stopnji, spremenili svoje stališče.

Ko razmišljam o tem početju Fursa, ne najdem nobene logične razlage. Zato se mi nehote, sami od sebe ponujajo naslednji razlogi:

  • mogoče želi vlada s tem zvišanjem DDV nadoknaditi DDV, ki ga izgublja z znižanjem cen živil, ki sestavljajo košarico živil,
  • mogoče želi vlada s tem zvišanjem DDV zmanjšati število ograj ob stanovanjskih hišah, katerih namen je tudi varovanja otrok,
  • mogoče želi vlada z zvišanjem stopnje DDV od postavitve ograj ob stanovanjskih hišah doseči, da bodo ograje imeli le premožni,
  • mogoče pa vlada o tem zvišanju DDV od postavitve ograj ne ve nič in gre za solo akcijo Fursa.

Vsekakor bi bil čas, da izvemo, kaj je bil dejanski razlog za odločitev, da so ograje, vrata in dvoriščna vrata v teh ograjah, ki se nahajajo ob stanovanjski hiši, sedaj obdavčene po višji davčni stopnji DDV. Še posebej zaradi tega, ker med tem časom ni prišlo do spremembe davčne zakonodaje.

Na koncu bodo to razliko davka plačali državljani, saj podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo in postavitvijo ograj niso storila nič narobe in zaradi tega ni logično, da bi oni nosili breme višje obdavčitve. Edino logično je, da bodo potem, ko bodo prejeli odločbo Fursa, da vsem tistim, ki so jim montažo ograje plačali po nižji davčni stopnji in jim bo davčni organ naložil plačilo razlike do splošne davčne stopnje, to razliko zaračunajo kupcem. Menim, da tisti, ki dobavljajo in montirajo ograje, vrata v ograji in dvoriščna vrata niso krivi, da se je Furs naenkrat odločil, da so ograje, vrata v ograji in dvoriščna vrata obdavčena po višji davčni stopnji DDV.

Menim, da je potrebno višjo stopnjo obdavčitve ograj in dvoriščnih vrat določiti v zakonu o davku na dodano vrednost in spremljajočem pravilniku. Ta sprememba mora biti objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, saj nova pravila, ki niso objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, ne morejo veljati, o čemer je že odločalo ustavno sodišče. Zaradi tega menim, da pojasnilo Fursa nima pravne veljave in da so davčni pregledi nezakoniti.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.