Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Poletje se poslavlja in prihaja jesen. Glede na to, da smo vsako leto starejši, da se bližamo jeseni življenja, moramo ostati optimisti in moramo iti naprej. Nekateri strokovnjaki nam napovedujejo recesijo, drugi blago rast, sam pa sem bolj optimističen in upam, da se bodo zadeve uredile.

Tako sem ocenil, da je po dvajsetih letih od ustanovitve franšizne skupine Simič & partnerji, nastopil čas za njeno širitev. Obstoječi člani franšizne skupine so na nek način postali družina, si medsebojno pomagajo, v nosilcu franšizne skupine pa imajo podporo pri svojem delu. Dejstvo je, da je v zadnjih dvajsetih letih nastalo veliko število novih računovodskih servisov in vsak od njih potrebuje neko pomoč. Nekdo pri tem, kako postaviti računovodski servis, kako pridobivati stranke, kako se pogajati za ceno, kako postopati ob nenavadnih zahtevah strank, kako izterjati plačilo neplačanih računov in kako in kje se izobraževati. Vse to poskušamo ponuditi oziroma nudimo članom franšizne skupine. Še več, članom franšizne skupine pomagamo tudi s krajšimi davčnimi nasveti in seveda jim dovolimo uporabo naše blagovne znamke.

V teh dneh poslušamo, da se država ukvarja s proračunom za naslednje leto in prav nenavadno je, da lahko v javnost pride informacija, da se ne ve, kam sta izginili dve milijardi. Sam ne verjamem, da je to možno, saj proračun pripravljajo strokovnjaki in zaradi tega upam, da gre le za nerodno in preuranjeno posredovanje podatkov javnosti. Me pa preseneča, da se lahko zgodi takšen spodrsljaj pri obveščanju javnosti.

Ob sprejemanju interventnih predpisov in ob pomoči vsem, ki so jih prizadele poplave, ne morem mimo leta 2020, ko sem bil del ekipe, ki je takrat pripravljala predpise za pomoč v času covida. Iskali smo načine, da bi bile spremembe predpisov čim hitrejše in kar se da enostavne. Hiteli smo s pripravo le-teh, z enim zakonom smo menjali več zakonov, saj je to bilo najhitreje in najbolj enostavno. Država je hitro delila pomoč vsem, ki so ocenili, da jo potrebujejo. Pomoč je zelo hitro prišla do vseh pomoči potrebnih. Takratna opozicija in mediji so nas napadali, da postopamo nezakonito, saj z enim zakonom spreminjamo več zakonov, da uvajamo zakonodajno anarhijo in podobno ter da se deli helikopterski denar. Zdaj nekateri od teh, ki so bili takrat v opoziciji, počno enako. Z enim zakonom so že spremenili veliko število drugih zakonov in zneski pomoči bodo očitno višji kot v času korone. Za razliko od takrat pa ne smemo prezreti dejstva, da današnja opozicija večinoma podpira sedanje ukrepe. Vsaj tako razumem to, kar vidim in slišim.

Ne vem, kako se danes počutijo tisti, ki so v času Covida napadali takratno vlado in vse tiste, ki smo takrat sodelovali pri pripravi predpisov za čim hitrejšo pomoč državljanom in gospodarstvu. Zdaj so v podobni situaciji in postopajo podobno, kot je postopala takratna vlada. A je bila potrebna ta dvoličnost?

Ne glede na vse, menim, da bi lahko bili bolj enotni, da bi politične stranke lahko tudi v času, ko ni izrednih razmer, sodelovale in to predvsem v korist državljanov.

mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V teh razgretih časih, polnih sovraštva, sem se odločil objaviti moj uvodnik z naslovom Kam to pelje?, ki je bil objavljen v 404. številki revije Denar, ki je izšla 20.09.2011. To je bilo pred 12 leti in danes vidimo in vemo kam nas je pripeljalo. Tekst takratnega uvodnika glasi:

Nenehno poslušamo, da je potrebno razpisati predčasne volitve. Toda ali si jih sploh kdo želi ta trenutek?

Dejstvo je, da se kriza nadaljuje, da se nahajamo v padajoči spirali, da se zadolževanje povečuje, javno finančni prihodki niso zadostni, imamo proračunski primanjkljaj, brezposelnost narašča, Grčija naj bi bila pred bankrotom, Španija in Portugalska naj bi ji sledili, tudi Slovenija naj bi bila na podobni poti …

Ni idej, ni optimizma, in ni želje po novem zagonu. Je le apatija, stokanje, prerekanje, kreganje, podtikanje, neutemeljeno obtoževanje in seveda grožnje z referendumom. Najbolj demokratična oblika odločanja ljudstva se je sprevrgla v farso. Danes skoraj vsak, ki ni zadovoljen s kakšnim predlogom, grozi z referendumom.

Stopnjujoče nezadovoljstvo, človeška aroganca in grožnje se lahko končajo le na en način. Z vojno. Podobno, kot se je končala kriza v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ali si res želimo tega? Ali si res želimo, da naši otroci umirajo za navidezne ideale in da jih pahnemo v nepotrebno smrt? Kot da nam izkušnje iz preteklosti niso dovolj.

Zavedati se moramo minljivosti življenja in dejstva, da smo na tem planetu 60, 70, 80 ali več let. Zakaj se prerekati in sovražiti?

Če se želite prepričati, kako majhni in nepomembni smo, vam predlagam, da se odpravite v gozd, poiščete veliko mravljišče in ga opazujete nekaj ur. Velikokrat znamo reči priden kot mravljica. Te majhne in pridne mravljice v gozdu gradijo neverjetno velika mravljišča, ki so tudi po stokrat večja od njih samih. Ali se sploh kdaj vprašamo, koliko časa gradijo svoj dom? Kakšna pravila in zakonitosti veljajo med njimi, ko dan za dnem v točno določenih vrstah prenašajo težka bremena. Njihova gradnja se lahko primerja z gradnjo piramid ali visokih nebotičnikov. Mravljice se čutijo močne, uspešne in nepremagljive, toda le, ko so med sebi enakimi. Dovolj je, da mi, ki smo za njih velikani, dvignemo nogo in jo spustimo na mravljišče, na njihov dom. V trenutku bomo uničili, kar so gradile mesece in mesece.

Na našo srečo, ne obstajajo velikani, ki bi na podoben način uničili naše domove, zato se želimo samouničiti.

Če koga sovražimo in ga ne maramo, ga pustimo pri miru. Z drezanjem in obtoževanjem lahko sprožimo le maščevanje in vsako maščevanje rodi novo maščevanje in tega ni nikoli konec. Pustimo uspešne ljudi, da delajo in namesto da jim nenehno nagajamo in jih obtožujemo, jih  pohvalimo.

Danes, ta trenutek, potrebujemo prijateljstvo, medsebojno spoštovanje in pripravljenost, da premagamo  krizo. Vsakdo od nas bo moral prispevati svoj delež, ne pa da je polnjenje lastnih žepov postalo slovenski hit. V tem kontekstu razumimo tudi uvedbo nadzora gotovinskega poslovanja. Osebno se z vsakodnevnim nasprotovanjem nekaterih  temu nadzoru v ogledalu zdim vedno bolj podoben oslu, ki sploh ne ve, kaj se dogaja, ki ves dan dela, pošteno plačuje davke, medtem ko drugi veliko delajo, da priredijo dvojne evidence. Tisti, ki nič ne skrivamo, nimamo nič proti uvedbi nadzora gotovinskega poslovanja, kajti očitno so najbolj glasni tisti, ki prirejajo svoje evidence.

Zato vas vse pozivam, bodite strpni, spoštujte bližnjega in uživajte življenje.«

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Novinarka časopisa DELO je v petek, 28.07.2023, objavila članek z naslovom »Več računov, ne pa nujno tudi manj sive ekonomije«.

V uvodu članka je zapisala, da je ministrstvo za finance pod vodstvom Klemena Boštjančiča zaradi podatkov, ki so nakazovali na širitev sive ekonomije, sklenilo spet uzakoniti obveznost prevzema računa, oziroma obveznost tiskanja računov.

V mojem blogu z naslovom »Siva ekonomija ali manipulacija z davčnimi blagajnami«, katerega sem objavil 08.03.2023 na https://simic-partnerji.si/2023/03/08/siva-ekonomija-ali-manipulacija-z-davcnimi-blagajnami-200/, sem dokazoval, da trditve ministrstva za finance ne držijo.

Dejstvo je, da kljub temu, da je prejšnja vlada oziroma državni zbor sprejela spremembo zakona, po kateri ni bilo več obveznosti natisniti račun, ki je izdan preko davčne blagajne, so vsi še zmeraj tiskali račune. V mislih imam velike trgovske centre in tudi veliko večino drugih davčnih zavezancev. Predvidevam, da se je zelo majhen odstotek davčnih zavezancev odločil, da ne bo tiskal računov. Po moji oceni manj kot en odstotek. To pa ne more imeti in tudi ni imelo nobenega vpliva na povečanje sive ekonomije in zaradi tega ni bilo potrebe po spremembi zakona.

Tisti, ki trdi, da je zaradi tega, ker se računi niso tiskali, prišlo do povečanja sive ekonomije, nima kaj dosti pojma o tem, kako zadeve potekajo oziroma kako se davčni zavezanci lahko izmikajo izdajanju računov. Tiskanje je zgolj posledica izdaje računa, če pa ni izdaje računa, tudi ni potrebno tiskanje. Polege tega pa, če govorimo o davčnih blagajnah je potrebno vedeti, da vodstva podjetij, preko davčnih blagajn nadzirajozaposlene pri izdajanju računov. Torej, tudi oni imajo interes, da se računi izdajo in seveda tiskajo.

Poleg tega pa ima tudi Furs vsak trenutek vpogled in nadzor nad izdajanjem računov, kar pomeni, da lahko v realnem času preveri, kdo ne izdaja računov.

Navedba Fursa, da je v letošnjih treh mesecih izdanih več računov, kot v enakem obdobju lani, ne dokazuje ničesar, saj je bilo vsako leto izdanih več računov kot predhodno leto, razen ob prehodu v čas korone.

Ko sta ministrstvo za finance in Furs opravičevala svojo željo po ponovni uvedbi obveznega tiskanja računov, sta navedla, da je bilo leta 2019 izdanih več računov kot leta 2022, kar pa ne drži. Ministrstvo za finance in Furs sta primerjala neprimerljivi obdobji. Prezrla sta zelo pomembni podatek, to pa je, da so bile leta 2019 trgovine odprte tudi ob nedeljah, v letu 2022 pa so bile ob nedeljah zaprte. Sami si izračunajte kaj pomeni 52 nedelj, ki niso bile upoštevane pri primerjanju podatkov. To sta skoraj dva meseca oziroma skoraj šestina izdanih računov. Upam si trditi, da če bi iz števila izdanih računov leta 2019, izključili račune izdane ob nedeljah, bi podatki bili identični, kar pomeni, da ni bilo potrebe po uvedbi ponovnega tiskanja računov. Poleg tega pa je leto 2022 sledilo dvema korona letoma, ko mnogi niso poslovali ali pa so poslovali v omejenem obsegu.

Ob vsem tem ne gre prezreti podatka, da so bili prihodki iz naslova izdanih računov preko davčnih blagajn, kar ministrstvo za finance in Furs takrat nista izpostavila, kljub manjšemu številu izdanih računov, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, višji za 4,67 milijarde evrov, kar lahko vidite iz spodnje tabele:

Torej, prihodki iz naslova izdanih računov so bili v letu 2022, ko ni bilo obveznosti tiskanja izdanih računov, čeprav so jih tiskali skoraj vsi, višji za 18,7137 %oziroma za 4,67 milijarde evrov, kot v enakem obdobju vletu 2019. K temu bi dodal še podatek, da je inflacija v tem istem obdobju znašala okoli 12,00 odstotkov. Torej kakšna siva ekonomija je to.

Novinarka Suzana Kos je v svojem članku v časopisu DELO še zapisala:

»Podatki Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) tako po dobrih treh mesecih kažejo, da je bilo od ponovne uvedbe obveznosti prevzema računa izdanih 5.139.486 oziroma dva odstotka računov več kot v primerljivem obdobju lani. Hkrati pa statistika kaže, da je bilo plačanih 462.707.479 več evrov oziroma 4,8 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2022.«

Glede na to, da je v mesecu aprilu, maju in juniju 2023 inflacija znašala okoli 4,00 % to niso spodbudni podatki. Za boljšo primerjavo bo potrebno počakati na podatke za celotno leto 2023 in jih nato primerjati s podatki za leto 2022.

Torej, sedanja vlada je trdila, da uvaja ponovno tiskanje računov zaradi povečane sive ekonomije in to kljub temu, da so bili v letu 2022 prihodki po izdanih računih preko davčnih blagajn višji za 4,67 milijarde evrov oziroma 18,7137 % in kljub temu, da so bile v letu 2022 trgovine zaprte ob nedeljah, v letu 2019 pa so bile ob nedeljah odprte. Šlo je za prirejeno primerjavo. Danes, po uvedbi ponovnega tiskanja računov pa so prihodki malo nad inflacijo, kar za mene ni spodbudno. Zato predlagam, da počakamo celotno leto in šele nato primerjamo podatke, čeprav menim, da so te primerjave težko izvedljive, saj na število izdanih računov in znesek prihodkov iz tega naslova, vpliva več faktorjev.

Zato menim, da ni bilo nobene potrebe po ponovni uvedbi obveznega tiskanja izdanih računov, saj tudi v tistem kratkem obdobju, ko tiskanje računov ni bilo obvezno, so vsi, oziroma skoraj vsi tiskali račune. Prav tako ne moremo govoriti o povečanju sive ekonomije, če se zmanjša število izdanih računov in to predvsem zaradi tega, ker so bile leta 2022 trgovine zaprte ob nedeljah, leta 2019 pa ne, istočasno pa so se povečaliprihodki po izdanih računih in to za 4,67 milijarde evrov.To ni povečanje sive ekonomije in zaradi tega naslov članka v časopisu DELO pove vse.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Nekateri me sprašujejo kje sem, kaj je z menoj in zakaj sem tiho. Odgovarjam jim, da je z menoj vse v redu, da večino časa preživim v pisarni in kliniki, kjer se posvečam našim strankam in pacientom. Ugotovil sem, res nekoliko pozno, da nima nobenega smisla podajati dobre predloge za izboljšanje davčnega okolja pri nas, oziroma celo sprejemati spremembe davčne zakonodaje, ki izboljšajo položaj vseh, saj ko pride nova oblast, vse vrne v prvotno stanje ali pa vse skupaj še poslabša. Vsa leta trdim, da zvišanje davčnih stopenj na dolgi rok ne pomeni tudi zvišanje davčnih prihodkov. Davčni prihodki so odvisni predvsem od števila davčnih zavezancev in od višine davčne osnove, čemur enostavno rečemo dobiček oziroma profit. Žal je sedanja vlada napovedal boj proti profitom, kar so prve občutile zdravstvene zavarovalnice. Država jim je odvzela, tako pravi, dobičkonosni posel, ki bo v rokah iste države postal izguba in zaradi tega bo država iz proračuna namenila več kot dvesto milijonov evrov za pokrivanje te izgube. Torej, namesto, da država v proračun prejeme davek od dohodkov pravnih oseb od dobičkov zavarovalnic, raje izvrta v proračunu več kot dvesto milijonsko luknjo. Težko je to razumeti, toda tako je.

Glede davčnih prihodkov je moje mnenje ravno nasprotno. Menim, da znižanje davčnih stopenj, seveda na dolgi rok, lahko pomeni višje davčne prihodke. Nižje davčne stopnje privabljajo nove davčne zavezance, ki pa potrebujejo čas, da ugotovijo, da Slovenija misli resno in da je v Sloveniji bolje kot pri njih. Žal je danes skoraj povsod davčno bolje kot pri nas.

V današnjem Delu lahko preberete članek z naslovom »Drugod plače razbremenjujejo, pri nas novi davki«. Avtor članke je Karel Lipnik, ki za mene velja za enega od najboljših novinarjev na področju davkov. V svojem članku je primerjal obdavčitev plač v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem. Oglejte si tabele in vse vam bo jasno. Žal pri nas, kljub tem poraznim podatkom, z zakonom o dolgotrajni oskrbi zvišujejo obdavčitev plač za dve odstotni točki. Enostavno, če imaš oblast in ljudstvo prepričaš, da živi v nirvani (https://www.vocabulary.com/dictionary/nirvana), potem lahko počneš kar želiš. Lahko tudi jemlješ tistim, katerim že sedaj jemlješ največ, saj je teh številčno malo in ti niso pomembni za zmago na volitvah.

V tem duhu je mogoče tudi razumeti sindikate, da se strinjajo z uvedbo novega prispevka, ki bo znašal dve odstotni točki, od katerih ena odstotna točka zmanjšuje neto plačo zaposlenih. Torej, sindikati zagovarjajo znižanje neto plač. In to ni prvič. To so počeli tudi lani, ko je prejšnja vlada zniževala davčne stopnje.

Veliko delam z davčnimi zavezanci in do sedaj še nisem srečal nobenega, ki bi se strinja z visoko obdavčitvijo, ki jo imamo v Sloveniji. Ni pomembno ali gre za levega, desnega ali srednjega. Še najbolj me presenetijo tisti, ki mi povedo, da niso vedeli, da imamo tako visoke davke. Lahko rečem samo, dobro jutro. Kje ste bili do sedaj? Seveda, dokler jim delodajalec, iz javnega ali zasebnega sektorja, daje plačo in dokler prejema želeni neto, ni težav. Ko pa ugotovijo, koliko znaša bruto plača, ne morejo verjeti. Tujci, ki bi lahko delali v Sloveniji in bi lahko v Sloveniji prejemali visoko plačo, se zaradi naše visoke obdavčitve raje odločijo, da prevozijo še dodatnih 100 kilometrov in vstopijo v Hrvaško. Zakaj? Hrvaška ima socialno kapico, to pomeni, da socialne prispevke obračunavajo do bruto plače nekaj več kot 8.200,00 evrov. Poleg tega pri njih znaša najvišja stopnja dohodnine 30 odstotkov, pri nas pa 50 odstotkov. Dodatni hrvaški davek, tako imenovani »prirez«, ne bom omenjal, ker je zanemarljiv.

Največje presenečenja za slovenske davčne rezidente je dejstvo, da na Hrvaškem že po dveh letih lastništva kapitala (deležev ali delnic) ni davka od kapitalskega dobička. Pri nas ta rok znaša 15 let, premalo več kot enim letom je znašal 20 let. Poleg tega na Hrvaškem davek od ustvarjenega kapitalskega dobička, obresti in dividend znaša 10 odstotkov (s prirezom največ 11,8 odstotka), pri nas pa 25 odstotkov. Zato je pri mnogih, ki so zaposleni na Hrvaškem in so davčni rezidenti v Sloveniji, logična odločitev, da se preselijo na Hrvaško. In kaj ima Slovenija od tega? Nič. Mogoče le to, da naša država z višanjem davkov kaže svojo moč, odgovorni pa se ne zavedajo, da bo zaradi takšnih odločitev enkrat v Sloveniji manj davčnih zavezancev in s tem manj davčnih prihodkov.

Davčni zavezanci se počasi odločajo za odhod drugam. Sploh tisti, ki od doma delajo za razne tuje družbe in prejemajo visoke plače in še dodatno bonuse. Ko ugotovijo, da jim ostane manj kot polovica, so najprej jezni, nato žalostni in na koncu iščejo rešitev. Nekomu iz obmejnega mesta, ko izračuna koliko več mu ostane onstran meje, je vseeno, na kateri strani meje živi, sploh sedaj, ko ni mejne kontrole.

Po vsem zapisanem je očitno najbolje, da sem prepričan, da živim v davčni nirvani. Ta čas mi bo prav lepo. Žal bo pa prebujanje kruto.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Včeraj je Državni zbor Republike Slovenije sprejel spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim je opravljen prenos prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zavarovanje. Takoj za tem so se že pojavili komentarji, da bodo tisti v najnižjem dohodninskem razredu, ki je obdavčen s 16,00 % dohodnino dejansko plačali 29,40 EUR obveznega zdravstvenega prispevka, tisti v najvišjem dohodninskem razredu, ki je obdavčen s 50,00 % dohodnino, pa bodo plačali le 17,50 EUR obveznega zdravstvenega prispevka. V nadaljevanju vam predstavljam moje videnje teh komentarjev, ob tem pa poudarjam, da nimam težav s prenosom prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zavarovanje

Torej, če ima nekdo mesečno bruto plačo 1.200,00 EUR, plača mesečno 82,90 EUR dohodnine, to je 16,00 % od davčne osnove 518,13 EUR. Če pa ima nekdo mesečno bruto plačo 10.000,00 EUR, plača mesečno 2.526,20 EUR dohodnine, to je po stopnji 34,26 % od davčne osnove 7.373,33 EUR. To pomeni, da drugi, pri 8,33 krat višji bruto plači, plača 30,47 krat višjo dohodnino.

Sedaj, ko jima bo zdravstveni prispevek v višini 35,00 evrov zmanjšal osnovo za odmero dohodnine, bo tisti, ki pa ima mesečno bruto plačo 1.200,00 EUR in plača dohodnino po stopnji 16,00 %, kar mesečno znese 82,90 EUR dohodnine, plačal dohodnino v znesku 77,30 EUR, to je 5,60 EUR manj. Njemu se ne bo zmanjšal zdravstveni prispevek, temveč bo zaradi zdravstvenega prispevka plačal nižjo dohodnino. Nekateri so to poenostavili in rečejo, da bo plačal nižji zdravstveni prispevek v višini 29,40 EUR (35,00 EUR – 5,60 EUR nižja dohodnina).

Tisti, ki pa ima mesečno bruto plačo 10.000,00 evrov in plača dohodnino po stopnji 34,26 %, kar mesečno znese 2.526,20 EUR dohodnine, bo plačal dohodnino v znesku 2.514,20 EUR, to je 12,00 EUR manj. Tudi njemu se ne bo zmanjšal zdravstveni prispevek, temveč bo zaradi zdravstvenega prispevka plačal nižjo dohodnino. Nekateri so to poenostavili in rečejo, da bo plačal nižji zdravstveni prispevek v višini 23,00 EUR (35,00 EUR – 12,00 EUR nižja dohodnina).

Če ta blog nadaljujem s predpostavko, da se zmanjša znesek zdravstvenega prispevka in ne dohodnina, lahko0 zaključim, da bo tisti z višjo bruto plačo, to je mesečno 10.000,00 EUR, plačal 23,00 evrov za zdravstveni prispevek, tisti z bruto plačo 1.200,00 EUR pa bo plačal 29,40 EUR zdravstvenega prispevka, to pomeni 6,40 EUR več od tistega z bruto plačo 10.000,00 EUR. Toda do tega pride samo zaradi tega, ker tisti z višjo bruto plača, plača višjo dohodnino zaradi zelo progresivne dohodninske lestvice.

Zanimivo mi je, da ta razlika v znesku plačila obveznega zdravstvenega prispevka povzroča toliko razburjanja, nisem pa opazil razburjanja, da bo prenos prostovoljnega zdravstvenega prispevka v obveznega, pomenil v državnem proračunu več kot 100 milijonov evrov minusa. Torej, večji problem je, če nekdo, ki od svoje bruto plače 10.000,00 EUR plačuje nenormalno visoko dohodnino, to je 2.514,20 EUR mesečno, za 6,40 EUR mesečno na boljšem od tistega, ki mesečno plačuje 77,30 EUR dohodnine.

V zvezi z navedbo, da bodo tisti z najvišjo plačo plačali samo 17,50 EUR zdravstvenega prispevka, pa poudarjam, da je pri takšnih komentarjih potrebno izhajati iz stopnje dohodnine, po kateri posameznik plača dohodnino in ne prelagati zdravstveni prispevek tam, kjer komu najbolj ustreza. Na primer, če ima nekdo bruto plačo 1.200,00 EUR in znaša davčna osnova za odmero dohodnine 518,13 EUR, potem zaključimo, da on plača 82,90 EUR mesečne dohodnine, kar pomeni, da v njegovem primeru stopnja dohodnine znaša 16,00 %. Enostavno povedano, kot nekateri prikazujejo, on plača zdravstveni prispevek v znesku 23,00 EUR.

Če ima nekdo bruto plačo 10.000,00 EUR in znaša davčna osnova za odmero dohodnine 7.373,33 EUR, potem zaključimo, da on plača 2.526,20 EUR mesečne dohodnine, kar pomeni, da v njegovem primeru stopnja dohodnine znaša 34,26 %. Enostavno povedano, kot nekateri prikazujejo, on plača zdravstveni prispevek v znesku 23,00 EUR.

Če pa želimo najti tistega, ki plača zdravstveni prispevek samo 17,50 EUR, to je polovično, potem moramo iskati tistega, ki od svoje mesečne dohodninske davčne osnove plača mesečno dohodnino po stopnji 50,00 %. Takega v Sloveniji ni. Govorim o stopnji dohodnine od njegove plače in ne o stopnji dohodnine nad 6.180,00 EUR mesečne davčne osnove. Torej, če nekdo ima mesečno bruto plačo 2.000.000,00 EUR (dva milijona evrov), potem v njegovem primeru davčna osnova za odmero dohodnine znaša 1.557.583,33 EUR in dohodnina, odmerjena v skladu z dohodninsko lestvico znaša 777.631,20 EUR. Če to preračunamo, vidimo da stopnja dohodnine v njegovem primeru znaša 49,92 %, Še zmeraj ne znaša 50,00 %. Če poenostavim, bo on plačal zdravstveni prispevek v znesku 17,53 EUR, to pa še zmeraj ni 17,50 EUR.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Pred točno enim mesecem sem napisal predhodni blog »Banka zapre račun, Furs pa kaznuje«. V tem času se ni zgodilo nič posebnega. Nismo dočakali niti obvestila Fursa, v ki bi se lahko nekaterim davčnim zavezancem opravičil za neupravičeno izrečene denarne kazni in bi jih lahko v primerih, ko davčni zavezanci niso krivi, saj so jim banke enostransko in samovoljno zaprle bančne račune, izrekel opomin. To bi bilo pošteno, saj se tudi sam strinjam z dejstvom, da prekršek, glede na zakonsko določbo, obstaja. Toda, če že uvajaš prekrškovne postopke, potem naj bo kazen primerna razmeram, zaradi katerih je prišlo do prekrška. Opomin je tudi ena od kazni. Žal Furs ni šel v tej smeri. Še več, te dni sem v obrazložitvi ene od odločb o prekršku zasledil zapis finančne uprave, ki je povzetek obvestila Vlade Republike Slovenije Vsi poslovni subjekti morajo imeti odprt transakcijski račun | GOV.SI Tako Furs zapiše:

Poudariti je treba, da pri obveznosti odprtega bančnega računa za poslovne subjekte ni nikakršnih izjem. Morebitna poslovna neaktivnost/mirovanje poslovnega subjekta ali morebitna zavrnitev odprtja računa ali enostransko zaprtje računa s strani ponudnika plačilnih storitev ne predstavlja zakonitega razloga za neizpolnitev zakonske obveznosti odprtega računa.«

Popolna odsotnost razuma. Torej, če na kratko ponovim »

»Pri obveznosti odprtega bančnega računa ni nikakršnih izjem, saj zavrnitev odprtja računa ali enostransko zaprtje računa s strani banke, ne predstavlja zakonitega razloga za neizpolnitev zakonske obveznosti odprtega računa.«

Res bi prosil, da mi nekdo obrazloži, kako naj izpolnim zakonsko obveznost, če tisti, ki mi mora odpreti bančni račun, mi ne želi odpreti bančnega računa. Poleg tega se je potrebno zavedati še dejstva, da so predstavniki ministrstva za finance in Fursa, na to problematiko opozorili tudi na 25. seji Nacionalnega sveta za plačila, ki je bila 16.09.2022. V zapisniku seje Zapisnik 25_ seje NSP_potrjen_popr_22_11_2022(1).pdf je v delu, ki se nanaša na to problematiko, zapisano:

»Ad 4) Problematika odpiranja plačilnih računov S. Anko je uvodoma pojasnil, da je bila točka uvrščena na dnevni red seje na pobudo MF in FURS. Problematika je med drugim tudi povezana s sivo ekonomijo, saj fizične in pravne osebe brez računov ne morejo plačevati elektronsko (plačujejo gotovinsko, kar omogoča sivo ekonomijo). Z uvedbo obvezne ponudbe osnovnega plačilnega računa (OPR) pri bankah (implementacija PAD1 v nacionalno zakonodajo v letu 2016) se je problematika zavračanja odpiranja plačilnih računov fizičnim osebam (delno) zmanjšala. V določenih primerih, določenih z ZPlaSSIED2 pa banke odprtje OPR še vedno lahko zavrnejo.

 V nadaljevanju je S. Anko prisotne seznanil s tem, da je bilo v letu 2021 odprtih 837 OPR, na podlagi upravičenih razlogov pa so istega leta banke odprtje OPR odklonile v 9 primerih.

 V predstavitvi, ki je sledila, je T. Humar uvodoma pojasnila, da več predpisov zaradi različnih razlogov določa obveznost nakazovanja na plačilne račune, na drugi strani pa se tako fizične osebe kot tudi poslovni subjekti soočajo z nezmožnostjo odprtja plačilnih računov. Na MF in FURS se že več let obračajo tako fizične osebe kot poslovni subjekti, ki jim banke odprtje plačilnega računa odklonijo, pri čemer pa se razlogi razlikujejo od banke do banke. Včasih je zaznati celo razlike med posameznimi poslovalnicami iste banke.

M. Logar je prisotne seznanila, da je bilo na dan 15. 9. 2022 v Sloveniji v davčni register vpisanih nekaj manj kot 111.000 pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji, od tega jih je bilo približno 8.500 brez plačilnega računa, vpisanega v davčni register; približno 2.000 med njimi pa je bilo takih, pri katerih so ustanovitelji ali zastopniki tujci. Po navedbah M. Logar je ta podatek pomemben, saj se v zadnjem času pojavlja zapiranje plačilnih računov subjektom, ki imajo v svoji lastniški strukturi tujce. S strani več poslovnih subjektov, ki jim je bilo zavrnjeno odprtje plačilnega računa, so na FURS prejeli tudi prošnje za odprtje plačilnega računa, ki bi ga lahko ti subjekti koristili določen čas, dokler jim ne bi bilo omogočeno odprtje plačilnega računa pri banki, kar kaže na pripravljenost poslovnih subjektov, da bi poslovali korektno. Od nekaj več kot 840.000 v Republiki Sloveniji zaposlenih fizičnih oseb jih približno 7.800 v davčnem registru nima podatka o odprtem plačilnem računu; od teh je več kot polovica oseb brez prebivališča v Sloveniji.

 V nadaljevanju je A. Rijavec Uršej podala nekaj ozadja problematike zavračanja odprtja oziroma zapiranja plačilnih računov določenim komitentom, tako fizičnim kot pravnim osebam. Gre za bančno prakso (t. i. »de-risking«) zavračanja poslovnih odnosov zaradi upravljanja s tveganji, v veliki meri na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Problematika je razširjena po vsej EU. A. Čargo je še poudarila, da je ta problem močno zasidran na globalni ravni in da je tudi Evropski bančni organ (EBA) že pristopil k reševanju problematike, in sicer s pripravo smernic za finančne institucije in nadzorne organe, v katerih bodo med drugim bolj podrobno definirani možni ukrepi za reševanje omenjene problematike. A. Meško je izpostavila, da komitentom, ki se zaradi zavrnitve odprtja plačilnega računa obrnejo na ZPS, pojasnijo, da imajo možnost odprtja plačilnega računa v tujini. B. Tomažič je še poudaril, da morajo banke pri sklepanju poslovnega razmerja spoštovati tako regulativo kot usmeritve svojih morebitnih tujih lastnikov. L. Frlec je izpostavila, da ZPPDFT-2 določa točne pogoje, kdaj banka ne sme odpreti OPR, vendar pa se v praksi dogaja, da nekaterim komitentom banka zavrne odprtje poslovnega računa tudi na podlagi drugih razlogov. S. Anko je prisotne seznanil z neformalnim predlogom Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP), ki je bil tudi Banki Slovenije posredovan že pred časom, da bi finančno izključenim, socialno ogroženim fizičnim osebam vodila plačilne račune, ter pozval A. Miklavčič k pojasnilu, ali je predlog še aktualen oziroma ima UJP še interes voditi plačilne račune takim subjektom. A. Miklavčič je pojasnila, da UJP ima interes za to, ter da že potekajo aktivnosti med MF, FURS, UJP in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se dotikajo tudi reševanja zadevne problematike, na podoben način, kot je to predlagal UJP. Pri tem je A. Miklavčič poudarila, da je v kontekstu iskanja nacionalne rešitve (na nivoju države) seveda pomembna vloga UJP kot ponudnika plačilnih storitev »države«.

 Na podlagi razprave je bil oblikovan naslednji sklep:

 Sklep 6: NSP se je seznanil s problematiko odpiranja plačilnih računov. Za podrobnejšo obravnavo omenjene problematike bo do konca oktobra 2022 izveden sestanek v ožji sestavi, in sicer MF, FURS, ZBS, UPPD, UJP in Banka Slovenije.«

In po vsem tem se Furs letos odloči za kaznovanje subjektov in odgovornih oseb subjektov, ki nimajo odprtega transakcijskega računa pri banki. Res ne razumem kaj je namen tega početja. Furs bi lahko brez težav počakal na rešitev te zadeve, kot je bila predstavljena v razpravi članov Nacionalnega sveta za plačila in če subjekti tudi po rešitvi teh težav ne bi odprli transkacijskega računa, potem bi jih lahko kaznovali.

To je moj predlog.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V teh dneh so mnogi davčni zavezanci, katerim so poslovne banke enostransko zaprle transakcijske račune, s strani Fursa prejeli kazen in to zaradi tega, ker nimajo odprtega transakcijskega računa. Kazen znaša za pravno osebo 1.200,00 EUR in za odgovorno osebo pravne osebe 600,00 EUR.

Dejstvo je, da jim je ena banka zaprla transakcijski račun in nobena druga banka jim ne želi odpreti transakcijskega računa. Torej, ne gre za voljo ali željo podjetnikov. Ta težava je znana že več let, saj sem o tem pisal že v mojem blogu 05.11.2019 https://simic-partnerji.si/2019/11/05/2019-11-05-banke-zaviralec-podjetnistva/

Glede na to, da je Furs seznanjen s početjem bank, štejem početje Fursa za neprimerno. Dobro bi bilo slišati mnenje ministra za finance.

mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Maj je moj najljubši mesec. Ne samo zaradi tega, ker sem rojen maja, ampak tudi zaradi vse lepote, ki jo ponuja. Vsi tisti, ki se ukvarjamo s trato, maja uživamo v njeni lepoti. Dežja je dovolj, temperatura je prava in trata je živo zelena. Popolno nasprotje z dogodki v juliju in avgustu, ko se predamo usodi visokih temperatur. Te dni smo bili priča visokim temperaturam in sprenevedanju tudi v politiki. Če si še tako želim, ne morem razumeti politikov. Toda dovolj o politiki.

Pomembneje je, da te dni praznujemo trideset let davčnega svetovanja v Sloveniji. V začetku aprila 1993 nas je 17 ljubiteljev davkov in davčnega svetovanja ustanovilo Društvo davčnih svetovalcev Slovenije, ki je bilo nato v začetku junija 1993 vpisano v register društev. Po ustanovitvi nas je življenje in seveda različno razmišljanje o razvoju davčnega svetovanja razdelilo v dve zbornici. Toda ne glede na vse, smo ostali prijatelji, se medsebojno spoštujemo in celo istočasno organiziramo majski srečanji davčnih svetovalcev. Torej, nekaj nas nedvomno povezuje.

Davčno svetovanje je v vseh teh letih doživelo velik razvoj in to kar je bila leta 1993 zgolj želja, se je danes uresničilo. Stranke nas potrebujejo in sprejemajo kot nepogrešljiv del svojega poslovnega življenja. Zdaj je treba to le še nadgrajevati, izobraževati nove generacije davčnih svetovalcev in temu poklicu dati še večji pomen. Te dni smo novi generaciji davčnih svetovalcev naše zbornice podelili diplome in licence za opravljanje poklica davčnega svetovalca. Z veseljem gledam nove generacije davčnih svetovalcev, ki se odločajo za izobraževanje v naši davčni akademiji, ki bo to jesen že dvanajstič zvabila novo generacijo davčnih svetovalcev.

Kot imamo nove in mlade davčne svetovalce, imamo tudi tiste davčne svetovalce oziroma strokovnjake, ki se počasi poslavljajo iz aktivnega dela. V mislih nimam samo davčne svetovalce, temveč tudi tiste, ki so teh trideset let skrbeli za njihovo izobraževanje. Prva je bila Biserka Ošlaj, ki je že v začetku devetdesetih let organizirala izobraževanja za davčne svetovalce in izdajala revijo, ki je zdaj pred vami in jo je konec leta 2008 prepustila meni. Nato je sredi devetdesetih let nastopila druga gospa na področju davčnega svetovanja, to je dr. Majda Kokotec Novak. V Mariboru, na Ekonomsko-poslovni fakulteti je organizirala in izvedla specialistični študij davčnega svetovanja, na katerega smo se vpisali mnogi poznejši davčni svetovalci. Njej je nato konec devetdesetih let sledila Pravna fakulteta v Mariboru, ki je kot prva uvedla magistrski študij davčnega prava in mnogi smo iz specialističnega študija prestopili na magistrski študij. Pred nami je bilo dolgotrajno izobraževanje ob istočasnem delu v naših podjetjih, toda na koncu smo uspeli. Za ta magistrski študij sta bila zaslužna predvsem dr. Bojan Škof in dr. Šime Ivanjko. Z veseljem se spominjam teh začetkov in seveda vseh let, ki so sledila. Bilo je naporno, toda tudi lepo. Vsa ta leta smo se izgrajevali kot davčni svetovalci in kot osebnosti. Mlajše generacije ne poznajo te zgodovine davčnega svetovanja in zaradi tega je dolžnost nas starejših, da jih nanjo opozorimo. Ob visokem jubileju so predhodno navedeni postali častni člani Davčno svetovalne zbornice Slovenije.

V tem zgodovinskem zapisu se ne bom oziral na davčne predpise in njihov namen. Lahko le povem, da naši davčni predpisi preveč obremenjujejo davčne zavezance in zaradi tega se nekateri odločajo za preselitev v druge države. Mnogim je zanimiva sosednja Hrvaška, ki je z nižjimi davčnimi stopnjami zanimiva našim davčnim zavezancem, sploh tistim, ki se nameravajo upokojiti. Škoda je le, da v Sloveniji ne znamo izkoristiti naše odlične geografske pozicije in s stimulativno davčno zakonodajo v Slovenijo privabiti nove davčne zavezance, ki bi povečali davčne prihodke v našem proračunu. Edino, kar naša politika zna, je, da dodatno obremenjujejo obstoječe davčne zavezance in da tiste, ki vplačajo največ davka v proračun, še dodatno obdavčujejo in jih s tem početjem počasi pošiljajo proti našemu jugu.

Ne glede na vse obremenitve je v Sloveniji lepo in je lahko še lepše, če ne spremljamo medijev in ne poslušamo izjav politikov. Zato uživajte v zadnjih dneh tega lepega meseca, posvetite se rekreaciji in čuvajte zdravje.

mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

V večnamenski dvorani Mladinskega centra Brežice so se 10. maja zbrali kmetovalci na javni predstavitvi izbranih razvojnih programov kmetij oz. naložb v primarno kmetijsko proizvodnjo, ki jih bo Občina Brežice letos sofinancirala na podlagi javnega razpisa za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini. Občina preko javnega razpisa zagotavlja 150.000 evrov za sofinanciranje investicij v posodobitev objektov in opreme, povprečen delež sofinanciranja znaša dobrih 23 % upravičenih stroškov investicije, kar je najvišji delež v zadnjih desetih letih. Poleg javnih razpisov za tehnično podporo društvom, turistično promocijo vinorodnih okolišev in sofinanciranje lovskih domov občina letos na področju kmetijstva namenja tudi 350.000 evrov za tehnološko posodobitev namakalnega sistema Arnovo selo (I. faza) ter izvaja projekt za ohranitev avtohtone sorte pišeška marelica.

Župan poudaril pomen kmetijstva

V uvodnem nagovoru je zbrane kmetovalke in kmetovalce ter goste pozdravil župan Občine Brežice Ivan Molan. Izpostavil je pomen kmetovanja za pridelavo dostopne in kakovostne hrane, ki je v skladu s standardi. Omenil je subvencije v kmetijstvu in poudaril, da je subvencija najprej predvsem pomoč državljanom in ne kmetom, saj brez teh državljani ne bi imeli na voljo kakovostne hrane po dostopnih cenah.

»V občini se zavedamo pomena kmetijstva, zato preko proračuna pomagamo pri razvojnih programih kmetij, s temi 150.000 evri nepovratnih sredstev smo pospešili kar nekaj investicij,« je povedal župan.

»Kmetje ste investirali v posodobitev kmetij in opreme v vrednosti dobrih 860.000 evrov. Na občini pa imamo še druge razpise za spodbude kmetijstvu, začela so se tudi dela na posodobitvi namakalnega sistema Arnovo selo.« Župan je dejal še, da ga veseli, ker se v Brežicah poleg ostalih dejavnosti od gospodarstva, športa in kulture razvija tudi kmetijstvo, ki se lahko povezuje tudi s turizmom, ki ostaja pomembna panoga.

»Vsem vam, ki vztrajate, se trudite in posodabljate svoje kmetije, čestitam in želim še veliko poguma. Nepovratna sredstva občine predstavljajo pomoč in moralno spodbudo, predvsem pa signal, da Občina Brežice ceni vaše delo. Želim vam dobro letino in vse dobro!« je zaključil župan.

Razpis za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo v številkah

Svetovalec za kmetijstvo na Občini Brežice Roman Matjašič je predstavil kratko statistiko razpisa, ki je bil objavljen v februarju, rok za oddajo vlog je bil 6. april.  Na razpis prispelo 49 vlog, ki jih je preverila tričlanska komisija, odobrenih je bilo vseh 49 vlog. Delež sofinancirana naložb znaša 23,2 % upravičenih stroškov investicije, najvišji znesek subvencije je znašal 4.647,5 evrov, najnižji pa 1.136 evrov.

Naložbe so od nakupa opreme – vršičkarja, okopalnika, obračalnika, nakladačev, balirke, sejalnikov, mulčarjev, bran, kosilnic, traktorskih prikolic, trosilcev, škropilnic do obnove streh in gradnje hlevov. Posodobitev kmetijske oprema pomeni tudi manjšo uporabo pripravkov in boljšo zaščito okolja.  Predstavljenih je bilo tudi nekaj zanimivosti – število žensk, ki so nosilke kmetije, je 10 %, najvišja vrednost prijavljene naložbe je bila 71.500 evrov, občina je sofinancirala tudi nakup petih traktorjev s pogonom 4×4.

Kot je omenil svetovalec za kmetijstvo Matjašič, se je v občini v štirih letih število kmetijskih gospodarstev sicer zmanjšalo, skrčilo se je tudi število pridelovalcev grozdja in vina ter število trt, večajo pa se površine za sadovnjake, njive in travnike, opaziti je koncentracijo kmetij. Za februar 2024 je napovedal kmetijski forum, ki bo imel poudarek na mladih kmetih, ti spremljajo novosti in jih uvajajo, saj se zaradi podnebnih sprememb in zakonodaje spreminja tudi način dela.

Po predstavitvi rezultatov javnega razpisa so kmetovalke in kmetovalci ter predstavniki društev prejeli pogodbe za sofinanciranje naložb oz. dejavnosti, nato je sledilo neformalno druženje. Za kulturni program so poskrbeli učenke in učenci iz Otroške folklorne skupine Kresnice OŠ Brežice in Damjan Žerjav. Prireditev je povezovala Anja Urek.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

Župan Občine Brežice Ivan Molan je vedno vesel lepih rezultatov občank in občanov, ki jih dosežejo na različnih tekmovanjih na državni in mednarodni ravni. Ob posebnih dosežkih se župan na priložnostnem sprejemu sreča z občani in s tem izkaže priznanje občine ter zahvalo, saj s svojimi uspehi prispevajo tudi k promocijo brežiške občine. S prvimi mesti občino najpogosteje razveselijo športniki, tokrat pa smo veseli in ponosni na trikratno zmagovalko Andrejo Mihelin iz Bizeljskega. V Celju je na 8. državnem in 1. mednarodnem tekmovanju varilcev osvojila naslov prvakinje v kar treh kategorijah – v kategoriji varjenja po postopku TIG se je uvrstila na 1. mesto na državni in mednarodni ravni ter med ženskami. S tem dosežkom je postala prva državna in mednarodna ženska prvakinja v varjenju.

Na sprejemu pri županu je Andreja Mihelin povedala, da je varilka že skoraj deset let, kljub temu, da se je najprej izobrazila za frizerko. Nad varjenjem sta jo navdušila oče in dedek, pri njiju si je tudi pridobila prvo znanje o varjenju. Izpostavila je, da še vedno obstajajo predsodki do žensk v tem poklicu.

Na začetku svoje kariere je izredno težko prišla do priložnosti, da je lahko svoje znanje pokazala potencialnemu delodajalcu, saj je nekateri sploh niso jemali resno. Po prvi zaposlitvi se je pogosto srečevala z nezaupanjem moških sodelavcev do tega, da kakovostno opravlja delo varilke. Pravi, da je že po dveh letih dela na področju varjenja pridobila zaupanje sodelavcev, danes pa je spoštovana in priznana v svojem poklicu.  Marsikateri delodajalec si jo želi zaposliti, zato pogosto dobiva ponudbe za delo.

Zmaga na tekmovanju ji je v veliko zadovoljstvo in potrditev. Sicer obvlada tudi varilne postopke MIG/MAG in REO poleg postopka TIG. Trenutno je zaposlena v podjetju Modic metal, Klemen Modic s.p, v katerem se v glavnem ukvarjajo z navtiko in kjer je potrebno pri delu izkazati veliko spretnost in natančnost.

»Zame je 1. mesto velik dosežek, saj sem tekmovala z moškimi, s katerimi se že skoraj deset let borim in jim dokazujem, da smo tudi ženske sposobne narediti določene stvari,« je dejala ob zmagi v kar treh kategorijah. Zaenkrat načrtuje še nekaj časa ostati v tem poklicu, trenutno se tudi izobražuje na tem področju. Poklic varilca oz. varilke je deficitaren, saj trenutno izobraženega kadra na področju varilstva ni.

V zasebnem življenju je Andreja Mihelin mama dvema sinovoma, starima tri in šest let. Na vprašanje, kako sta zmago doživljala njena otroka, je dejala, da je starejši sin v vrtcu ves navdušen povedal, da je mama dobila kar tri pokale. Družina ima tudi nenavadne in eksotične hišne ljubljenčke, družbo jim namreč dela kar sedem vrst kuščarjev. Največji med njimi je savanski varan, ki meri kar meter.  Med kuščarji izpostavi bradato agamo kot kuščarja, ki je zelo navezan na družino, dobro pa se razume tudi s psom. Med ostalimi manjšimi vrstami je kar nekaj vrst gekonov kot sta tokay gekon in leopardji gekon. Kot je dejala Andreja Mihelin, so ji bili plazilci vedno blizu,  hkrati pa je želela otrokoma predstaviti, da plazilci niso nevarni škodljivci in da imajo pravico do življenja tako kot druge živali. Andreja pa lahko med svoje uspehe na različnih področjih šteje tudi naslov 5. vinske kraljice Bizeljskega (2019).

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.