Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V teh dneh so mnogi davčni zavezanci, katerim so poslovne banke enostransko zaprle transakcijske račune, s strani Fursa prejeli kazen in to zaradi tega, ker nimajo odprtega transakcijskega računa. Kazen znaša za pravno osebo 1.200,00 EUR in za odgovorno osebo pravne osebe 600,00 EUR.

Dejstvo je, da jim je ena banka zaprla transakcijski račun in nobena druga banka jim ne želi odpreti transakcijskega računa. Torej, ne gre za voljo ali željo podjetnikov. Ta težava je znana že več let, saj sem o tem pisal že v mojem blogu 05.11.2019 https://simic-partnerji.si/2019/11/05/2019-11-05-banke-zaviralec-podjetnistva/

Glede na to, da je Furs seznanjen s početjem bank, štejem početje Fursa za neprimerno. Dobro bi bilo slišati mnenje ministra za finance.

mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Maj je moj najljubši mesec. Ne samo zaradi tega, ker sem rojen maja, ampak tudi zaradi vse lepote, ki jo ponuja. Vsi tisti, ki se ukvarjamo s trato, maja uživamo v njeni lepoti. Dežja je dovolj, temperatura je prava in trata je živo zelena. Popolno nasprotje z dogodki v juliju in avgustu, ko se predamo usodi visokih temperatur. Te dni smo bili priča visokim temperaturam in sprenevedanju tudi v politiki. Če si še tako želim, ne morem razumeti politikov. Toda dovolj o politiki.

Pomembneje je, da te dni praznujemo trideset let davčnega svetovanja v Sloveniji. V začetku aprila 1993 nas je 17 ljubiteljev davkov in davčnega svetovanja ustanovilo Društvo davčnih svetovalcev Slovenije, ki je bilo nato v začetku junija 1993 vpisano v register društev. Po ustanovitvi nas je življenje in seveda različno razmišljanje o razvoju davčnega svetovanja razdelilo v dve zbornici. Toda ne glede na vse, smo ostali prijatelji, se medsebojno spoštujemo in celo istočasno organiziramo majski srečanji davčnih svetovalcev. Torej, nekaj nas nedvomno povezuje.

Davčno svetovanje je v vseh teh letih doživelo velik razvoj in to kar je bila leta 1993 zgolj želja, se je danes uresničilo. Stranke nas potrebujejo in sprejemajo kot nepogrešljiv del svojega poslovnega življenja. Zdaj je treba to le še nadgrajevati, izobraževati nove generacije davčnih svetovalcev in temu poklicu dati še večji pomen. Te dni smo novi generaciji davčnih svetovalcev naše zbornice podelili diplome in licence za opravljanje poklica davčnega svetovalca. Z veseljem gledam nove generacije davčnih svetovalcev, ki se odločajo za izobraževanje v naši davčni akademiji, ki bo to jesen že dvanajstič zvabila novo generacijo davčnih svetovalcev.

Kot imamo nove in mlade davčne svetovalce, imamo tudi tiste davčne svetovalce oziroma strokovnjake, ki se počasi poslavljajo iz aktivnega dela. V mislih nimam samo davčne svetovalce, temveč tudi tiste, ki so teh trideset let skrbeli za njihovo izobraževanje. Prva je bila Biserka Ošlaj, ki je že v začetku devetdesetih let organizirala izobraževanja za davčne svetovalce in izdajala revijo, ki je zdaj pred vami in jo je konec leta 2008 prepustila meni. Nato je sredi devetdesetih let nastopila druga gospa na področju davčnega svetovanja, to je dr. Majda Kokotec Novak. V Mariboru, na Ekonomsko-poslovni fakulteti je organizirala in izvedla specialistični študij davčnega svetovanja, na katerega smo se vpisali mnogi poznejši davčni svetovalci. Njej je nato konec devetdesetih let sledila Pravna fakulteta v Mariboru, ki je kot prva uvedla magistrski študij davčnega prava in mnogi smo iz specialističnega študija prestopili na magistrski študij. Pred nami je bilo dolgotrajno izobraževanje ob istočasnem delu v naših podjetjih, toda na koncu smo uspeli. Za ta magistrski študij sta bila zaslužna predvsem dr. Bojan Škof in dr. Šime Ivanjko. Z veseljem se spominjam teh začetkov in seveda vseh let, ki so sledila. Bilo je naporno, toda tudi lepo. Vsa ta leta smo se izgrajevali kot davčni svetovalci in kot osebnosti. Mlajše generacije ne poznajo te zgodovine davčnega svetovanja in zaradi tega je dolžnost nas starejših, da jih nanjo opozorimo. Ob visokem jubileju so predhodno navedeni postali častni člani Davčno svetovalne zbornice Slovenije.

V tem zgodovinskem zapisu se ne bom oziral na davčne predpise in njihov namen. Lahko le povem, da naši davčni predpisi preveč obremenjujejo davčne zavezance in zaradi tega se nekateri odločajo za preselitev v druge države. Mnogim je zanimiva sosednja Hrvaška, ki je z nižjimi davčnimi stopnjami zanimiva našim davčnim zavezancem, sploh tistim, ki se nameravajo upokojiti. Škoda je le, da v Sloveniji ne znamo izkoristiti naše odlične geografske pozicije in s stimulativno davčno zakonodajo v Slovenijo privabiti nove davčne zavezance, ki bi povečali davčne prihodke v našem proračunu. Edino, kar naša politika zna, je, da dodatno obremenjujejo obstoječe davčne zavezance in da tiste, ki vplačajo največ davka v proračun, še dodatno obdavčujejo in jih s tem početjem počasi pošiljajo proti našemu jugu.

Ne glede na vse obremenitve je v Sloveniji lepo in je lahko še lepše, če ne spremljamo medijev in ne poslušamo izjav politikov. Zato uživajte v zadnjih dneh tega lepega meseca, posvetite se rekreaciji in čuvajte zdravje.

mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

V večnamenski dvorani Mladinskega centra Brežice so se 10. maja zbrali kmetovalci na javni predstavitvi izbranih razvojnih programov kmetij oz. naložb v primarno kmetijsko proizvodnjo, ki jih bo Občina Brežice letos sofinancirala na podlagi javnega razpisa za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini. Občina preko javnega razpisa zagotavlja 150.000 evrov za sofinanciranje investicij v posodobitev objektov in opreme, povprečen delež sofinanciranja znaša dobrih 23 % upravičenih stroškov investicije, kar je najvišji delež v zadnjih desetih letih. Poleg javnih razpisov za tehnično podporo društvom, turistično promocijo vinorodnih okolišev in sofinanciranje lovskih domov občina letos na področju kmetijstva namenja tudi 350.000 evrov za tehnološko posodobitev namakalnega sistema Arnovo selo (I. faza) ter izvaja projekt za ohranitev avtohtone sorte pišeška marelica.

Župan poudaril pomen kmetijstva

V uvodnem nagovoru je zbrane kmetovalke in kmetovalce ter goste pozdravil župan Občine Brežice Ivan Molan. Izpostavil je pomen kmetovanja za pridelavo dostopne in kakovostne hrane, ki je v skladu s standardi. Omenil je subvencije v kmetijstvu in poudaril, da je subvencija najprej predvsem pomoč državljanom in ne kmetom, saj brez teh državljani ne bi imeli na voljo kakovostne hrane po dostopnih cenah.

»V občini se zavedamo pomena kmetijstva, zato preko proračuna pomagamo pri razvojnih programih kmetij, s temi 150.000 evri nepovratnih sredstev smo pospešili kar nekaj investicij,« je povedal župan.

»Kmetje ste investirali v posodobitev kmetij in opreme v vrednosti dobrih 860.000 evrov. Na občini pa imamo še druge razpise za spodbude kmetijstvu, začela so se tudi dela na posodobitvi namakalnega sistema Arnovo selo.« Župan je dejal še, da ga veseli, ker se v Brežicah poleg ostalih dejavnosti od gospodarstva, športa in kulture razvija tudi kmetijstvo, ki se lahko povezuje tudi s turizmom, ki ostaja pomembna panoga.

»Vsem vam, ki vztrajate, se trudite in posodabljate svoje kmetije, čestitam in želim še veliko poguma. Nepovratna sredstva občine predstavljajo pomoč in moralno spodbudo, predvsem pa signal, da Občina Brežice ceni vaše delo. Želim vam dobro letino in vse dobro!« je zaključil župan.

Razpis za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo v številkah

Svetovalec za kmetijstvo na Občini Brežice Roman Matjašič je predstavil kratko statistiko razpisa, ki je bil objavljen v februarju, rok za oddajo vlog je bil 6. april.  Na razpis prispelo 49 vlog, ki jih je preverila tričlanska komisija, odobrenih je bilo vseh 49 vlog. Delež sofinancirana naložb znaša 23,2 % upravičenih stroškov investicije, najvišji znesek subvencije je znašal 4.647,5 evrov, najnižji pa 1.136 evrov.

Naložbe so od nakupa opreme – vršičkarja, okopalnika, obračalnika, nakladačev, balirke, sejalnikov, mulčarjev, bran, kosilnic, traktorskih prikolic, trosilcev, škropilnic do obnove streh in gradnje hlevov. Posodobitev kmetijske oprema pomeni tudi manjšo uporabo pripravkov in boljšo zaščito okolja.  Predstavljenih je bilo tudi nekaj zanimivosti – število žensk, ki so nosilke kmetije, je 10 %, najvišja vrednost prijavljene naložbe je bila 71.500 evrov, občina je sofinancirala tudi nakup petih traktorjev s pogonom 4×4.

Kot je omenil svetovalec za kmetijstvo Matjašič, se je v občini v štirih letih število kmetijskih gospodarstev sicer zmanjšalo, skrčilo se je tudi število pridelovalcev grozdja in vina ter število trt, večajo pa se površine za sadovnjake, njive in travnike, opaziti je koncentracijo kmetij. Za februar 2024 je napovedal kmetijski forum, ki bo imel poudarek na mladih kmetih, ti spremljajo novosti in jih uvajajo, saj se zaradi podnebnih sprememb in zakonodaje spreminja tudi način dela.

Po predstavitvi rezultatov javnega razpisa so kmetovalke in kmetovalci ter predstavniki društev prejeli pogodbe za sofinanciranje naložb oz. dejavnosti, nato je sledilo neformalno druženje. Za kulturni program so poskrbeli učenke in učenci iz Otroške folklorne skupine Kresnice OŠ Brežice in Damjan Žerjav. Prireditev je povezovala Anja Urek.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

Župan Občine Brežice Ivan Molan je vedno vesel lepih rezultatov občank in občanov, ki jih dosežejo na različnih tekmovanjih na državni in mednarodni ravni. Ob posebnih dosežkih se župan na priložnostnem sprejemu sreča z občani in s tem izkaže priznanje občine ter zahvalo, saj s svojimi uspehi prispevajo tudi k promocijo brežiške občine. S prvimi mesti občino najpogosteje razveselijo športniki, tokrat pa smo veseli in ponosni na trikratno zmagovalko Andrejo Mihelin iz Bizeljskega. V Celju je na 8. državnem in 1. mednarodnem tekmovanju varilcev osvojila naslov prvakinje v kar treh kategorijah – v kategoriji varjenja po postopku TIG se je uvrstila na 1. mesto na državni in mednarodni ravni ter med ženskami. S tem dosežkom je postala prva državna in mednarodna ženska prvakinja v varjenju.

Na sprejemu pri županu je Andreja Mihelin povedala, da je varilka že skoraj deset let, kljub temu, da se je najprej izobrazila za frizerko. Nad varjenjem sta jo navdušila oče in dedek, pri njiju si je tudi pridobila prvo znanje o varjenju. Izpostavila je, da še vedno obstajajo predsodki do žensk v tem poklicu.

Na začetku svoje kariere je izredno težko prišla do priložnosti, da je lahko svoje znanje pokazala potencialnemu delodajalcu, saj je nekateri sploh niso jemali resno. Po prvi zaposlitvi se je pogosto srečevala z nezaupanjem moških sodelavcev do tega, da kakovostno opravlja delo varilke. Pravi, da je že po dveh letih dela na področju varjenja pridobila zaupanje sodelavcev, danes pa je spoštovana in priznana v svojem poklicu.  Marsikateri delodajalec si jo želi zaposliti, zato pogosto dobiva ponudbe za delo.

Zmaga na tekmovanju ji je v veliko zadovoljstvo in potrditev. Sicer obvlada tudi varilne postopke MIG/MAG in REO poleg postopka TIG. Trenutno je zaposlena v podjetju Modic metal, Klemen Modic s.p, v katerem se v glavnem ukvarjajo z navtiko in kjer je potrebno pri delu izkazati veliko spretnost in natančnost.

»Zame je 1. mesto velik dosežek, saj sem tekmovala z moškimi, s katerimi se že skoraj deset let borim in jim dokazujem, da smo tudi ženske sposobne narediti določene stvari,« je dejala ob zmagi v kar treh kategorijah. Zaenkrat načrtuje še nekaj časa ostati v tem poklicu, trenutno se tudi izobražuje na tem področju. Poklic varilca oz. varilke je deficitaren, saj trenutno izobraženega kadra na področju varilstva ni.

V zasebnem življenju je Andreja Mihelin mama dvema sinovoma, starima tri in šest let. Na vprašanje, kako sta zmago doživljala njena otroka, je dejala, da je starejši sin v vrtcu ves navdušen povedal, da je mama dobila kar tri pokale. Družina ima tudi nenavadne in eksotične hišne ljubljenčke, družbo jim namreč dela kar sedem vrst kuščarjev. Največji med njimi je savanski varan, ki meri kar meter.  Med kuščarji izpostavi bradato agamo kot kuščarja, ki je zelo navezan na družino, dobro pa se razume tudi s psom. Med ostalimi manjšimi vrstami je kar nekaj vrst gekonov kot sta tokay gekon in leopardji gekon. Kot je dejala Andreja Mihelin, so ji bili plazilci vedno blizu,  hkrati pa je želela otrokoma predstaviti, da plazilci niso nevarni škodljivci in da imajo pravico do življenja tako kot druge živali. Andreja pa lahko med svoje uspehe na različnih področjih šteje tudi naslov 5. vinske kraljice Bizeljskega (2019).

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

Staro mestno jedro Brežice je v prvomajsko jutro prebudila tradicionalna budnica, letos v izvedbi članic in članov Kulturnega društva pihalni orkestre Kapele. Vse dobro sta ob 1. maju, mednarodnemu prazniku dela, zbranim zaželela župan Občine Brežice Ivan Molan in predsednica sveta KS Brežice Alenka Černelič Krošelj. Župan je izpostavil pomen sodelovanja in solidarnosti v sedanjem času, predsednica KS Brežice pa je spomnila na 670-obletnico mesta Brežice, ki jo obeležujemo letos.

Praznovanje prvega maja se je nadaljevalo s tradicionalno proslavo na jasi pod Sv. Vidom. Predsednik PGD Sobenja vas Jože Savnik je v uvodu pozdravil zbrane in dejal, da ga veseli lepo število obiskovalcev, ki so prišli na prvomajsko srečanje. Ob tej priložnosti je predsednik gasilskega društva dejal, da je društvo v preteklem letu tudi obeležilo 90-letnico svojega delovanja s proslavo in veselico.

Udeležence srečanja je v nadaljevanju nagovoril župan Ivan Molan. Župan je v nagovoru dejal, je po vseh letih boja za delavske pravice tudi danes še vedno potreba po tem, da se delavci borijo za boljše delovne pogoje in s tem tudi za boljše čase.  Veliko je potrebno narediti tudi za boljšo solidarnost med ljudmi, je poudaril. Dejal je tudi, da se s sodelovanjem občank in občanov, ki podajajo svoje pobude in predloge, izboljšuje kakovost življenja v občini Brežice. Spomnil je, da je organizacijo prvomajske prireditve prevzela Občina Brežice v sodelovanju s PGD Sobenja vas, ko so predstavniki sindikata obvestili občino, da zaradi pomanjkanja kadrov prireditve ne bodo več organizirali. Župan se je zahvalil gasilcem za ves trud, ki vsako leto vložijo v to, da se prireditev in srečanje pohodnikov lahko izvede. Številni obiskovalci so potrditev, da želimo 1. maj praznovati s tradicionalnim druženjem. Vsem obiskovalcem je župan zaželel lepo praznovanje 1. maja.

Program so s himno Republike Slovenije začeli in z naborom skladb tudi zaključili članice in člani KD Gasilski pihalni orkester Loče. Prireditev je povezovala Anja Urek.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Borut Mekina je tisti novinar Mladine, ki ne more brez omenjanja mojega imena v svojih člankih in to kljub temu, da mu vsakokrat dokažem, da objavlja neresnice.

V današnji Mladini (28.04.2023) se je v članku Zdrava pamet proti provizijam, s podnaslovom Začenja se lobistični boj za preprečitev odprave dopolnilnega zavarovanja, na 75. strani ponovno obregnil ob mene. Tako je zapisal:

»V številnih preostalih lobističnih intervencijah iz tega meseca je sicer dejanske interese veliko lažje razbrati. Pri tem mislimo na primer na davčnega svetovalca Ivana Simiča in njegovo jato sporočil na družbenih omrežjih proti odpravi dopolnilnega zavarovanja razumljivo, saj je Simič vložil svoj denar v zasebni medicinski center Crystal oziroma v najem ambulant v Dunajskih kristalih, kar je posel, ki je odvisen od vitalnosti komercialnih zdravstvenih zavarovalnic.«

Kot prvo mi je popolnoma vseeno, a se prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukine ali ne, saj bo zmeraj obstajala neka oblika tega zavarovanja.

Kot drugo, predstavniki ministrstva za zdravje pravijo, da bodo ukinili prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bodo uvedli obvezno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Za tiste, ki smo zaposleni, to ne pomeni nič. Sedaj premijo prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, mesečno ali letno, plačujemo sami, v primeru obveznega pa nam bodo to odšteli od plače. Za mene je to identično. Sedaj plačujem sam, pozneje mi bo delodajalec odštel od plače. Borut Mekina očitno ima težavo že na tem nivoju razumevanja zadeve, saj v naslovu zapiše, da se začenja lobistični boj za preprečitev odprave dopolnilnega zavarovanja. Torej, v svoji zaslepljenosti ne dojame, da gre le za spremembo iz prostovoljnega zavarovanja v obvezno in premijo še zmeraj plača ista fizična oseba.

Če pa bi prišlo res do ukinitve prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa bi ta izpad morali nadoknaditi iz državnega proračuna. To bi bilo za državljane v redu, saj ne bi več plačevali prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za državni proračun pa bi to pomenilo malo več kot 600 milijonov dodatnega minusa.

In zdaj, k zapisu Boruta Mekine, ki se nanaša na mene. V nadaljevanju objavljam moje zapise na družbenih omrežjih (Twitter in Facebook) v zvezi s prostovoljnim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem in vam prepuščam, da sami ugotovite ali sem proti ukinitvi tega zavarovanja. Sem pa proti temu, da mi želi nekdo povedati, da se neumen in da tako ali tako nisem sposoben razumeti njihove telovadbe s prostovoljnim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Torej moji zapisi so naslednji:

12.04.2023 (Twitter) – »Berem na siol,net: Poslanska skupina Svoboda vložila zahtevo, s katero želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje. Lani ustavili zvišanje splošne doh. olajšave. A temu se reče razbremenitev plač.«

12.04.2023 (Twitter) – »Poslušam: “Preprečili bomo privatne dobičke.” Razmišljam: “Privatni dobički pomenijo davek od dobička v proračun.” Zaključim: “Preprečili bodo davek od dobička v proračun.” Poskušam razumeti in mi ne gre. Pomagajte mi.«

»12.04.2023 (Twitter) – Po današnji Tarči ne razumem nič več. Prostovoljno bo ukinjeno zaradi dobičkov zavarovalnic in dobičkonosen posel bo uzakonjen kot obvezen, država pa načrtuje, da bo morebitni minus dobičkonosnega posla pokrivala iz proračuna.«

14.04.2014 (Facebook) – Odgovor Milanu Lukiču: »Nimam nič proti prenosu PDZ na ZZZS, kajti tisti, ki vlada, odloča o tem prenosu in prevzema politično odgovornost za to odločitev. Zdaj plačujem enemu subjektu, jutri bom drugemu. Pa kaj potem. Ne maram pa, da mi predstavniki vlade s svojim nelogičnimi in neinteligentnimi izjavami povedo, kar jim tisti trenutek pade na pamet ter mi s tem posredno sporočajo, saj tako ali tako ne razumeš kaj govorimo. Žal, nekateri razumemo in poznamo te zadeve, oni pa nas imajo za Butalce.«

 Torej, spoštovani Borut Mekina, v katerem mojem zapisu ste zasledili, da sem proti odpravi dopolnilnega zavarovanja?

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Na današnji skupščini CFE – Tax Advisers Europe https://taxadviserseurope.org/, ki združuje 30 davčno svetovalnih zbornic (združenj) iz 24 evropskih držav, je odločeno, da bosta Davčno svetovalna zbornica Slovenije in Udruženje poreskih savetnika Srbije, 19. in 20. septembra 2024, gostili zasedanje skupščin CFE. Gre za veliko priznanje obema organizacija in za dokaz, da jima CFE zaupa.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Danes, 01.04.2023, mineva 30 let od organiziranega začetka davčnega svetovanja v Sloveniji. Začetki davčnega svetovanja v Sloveniji segajo v začetek devetdesetih. Takrat se je skupina oseb, ki so se že takrat ukvarjale ali so se želeli ukvarjati z davčnim svetovanjem, združila okoli Biserke Ošlaj, takratne odgovorne urednice revije DENAR. Biserka Ošlaj je bila v tistem času gonilna sila na področju davčnega svetovanja in pri ureditve poklicnega davčnega svetovanja. Poleg tega je že takrat izdaja prvo revijo o davkih DENAR, ki je začela izhajati 31. maja 1991.

Tako je 17 oseb na ustanovni skupščini, ki je bila 01.04.1993, v prostorih poslovne stavbe Slovenijalesa, ustanovilo Društvo davčnih svetovalcev Slovenije (DDSS). Prva predsednica DDSS je bila Biserka Ošlaj, sekretar društva pa je bil Ivan Simič.

V prvih letih so se člani DDSS ukvarjali z izgradnjo poklica davčnega svetovalca in z izvedbo izobraževanj. Tako je DDSS maja 1994 izvedlo 1. dneve slovenskih davčnih svetovalcev, ki so potekali v Portorožu in so postali tradicionalno zbirališče davčnih svetovalcev.

Drugi dnevi slovenskih davčnih svetovalcev so potekali 12.05.1995 v Moravskih Toplicah.

DDSS je v prvih letih svojega obstoja aktivnosti usmerilo tudi v sodelovanje s tujimi organizacijami. Tako je DDSS več let sodelovalo v srečanjih s svetovalci iz drugih sosednjih in bližnjih držav in to Avstrije, Nemčije, Madžarske, Slovaške, Češke in Hrvaške. Srečanja, na katerih so primerjali davčno zakonodajo navedenih držav so potekala pod nazivom A-SLO-HU-D. To so kratice prvih držav udeleženk. S strani DDSS se je teh srečanj udeleževalo več članov.

Leta 1996 so se v DDSS, na pobudo in vztrajanje Ivana Simiča, odločili za izvedbo izpitov za davčnega svetovalca. Veliko nasprotovanje je bilo tudi znotraj DDSS, saj so nekateri menili, da DDSS nima zakonske podlage za izvedbo teh izpitov. Prav tako so se pri nekaterih članih DDSS pojavile želje, da se nekaterim članom DDSS podeli naziv »Davčni svetovalec z licenco DDSS«, toda temu je nasprotoval Ivan Simič in je vztrajal, da morajo vsi, ki želijo pridobiti licenco davčnega svetovalca, opravljati izpit za davčnega svetovalca. Tako je leta 1997 prva skupina članov DDSS opravila izpit za davčnega svetovalca.

Poleg tradicionalnih dnevom slovenski davčnih svetovalcev je DDSS leta 1997 pričelo tudi s prirejanjem in izvedbo kongresa slovenskih davčnih svetovalcev, ki se je odvijal praviloma v mesecu decembru. Prvi kongres slovenskih davčnih svetovalcev je bil izveden v času od 04. do 06. decembra 1997 v Termah Čatež. Ob zaključku kongresa, to je v soboto 06.12.1997 so bili podeljeni prvi nazivi »Davčni svetovalec DDSS«. Nato je DDSS nekaj časa, vsem tisti, ki so opravili izpit podelil naziv »Davčni svetovalec DDSS«. Danes teh podelitev ni zaslediti.

Svojo mednarodno aktivnost je DDSS usmerjalo tudi v sodelovanje z evropskim združenjem davčno svetovalnih organizacij CFE – Confedaratio Fiscal Europee, katerega pridruženi član je DDSS postalo leta 1997 in polnopravni član leta 1999. Točneje, DDSS je postalo polnopravni član CFE na generalno skupščini, ki je bila 24. septembra 1999 v Hotelu Imperial v Parisu. Takrat je DDSS štelo 164 članov in je bilo na vrhuncu svojih aktivnosti.

Leta 1999 je bil na predlog Antona Potočnika in Ivana Simiča ustavljen Davčni inštitut, katerega ustanovitelji so bili poleg DSSS še dr. Šime Ivanjko, dr. Davor Savin, ddr. Marian Wakounig in dr. Bojan Škof. Za prvega direktorja Davčnega inštituta je bil imenovan Ivan Simič. Tako je konec leta na predlog Ivana Simiča začela izhajati revija Davčno finančna praksa, katere odgovorni urednik je bil ravno tako Ivan Simič. Davčni inštitut je, seveda na podlagi njegovih idej, leta 2000 izvedel dve davčni šoli, na katerih je bilo okoli 80 udeležencev. Takrat so bili mnogi željni davčnega znanja in pridobitve licenc davčnega svetovalca.

Leta 1999 je bil v Portorožu, na predlog Ivana Simiča in pod okriljem Davčnega inštituta organizirana 1. Davčno finančna konferenca, katero izvajanje je pozneje prevzela družba Planet GV d.o.o.

Leta 2000, v okviru DDSS začeli notranje borbe za prevzem uspešne organizacije in tako je konec leta 2000 Ivan Simič odstopil tako s funkcije predsednika DDSS (predsednik je bil od leta 1997), kot tudi s funkcije direktorja Davčnega inštituta Maribor. Vodenje DDSS so prevzele druge osebe, direktor Davčne inštituta pa je postal dr. Bojan Škof, ki je bil nato dolgoletni direktor tega inštituta.

 Ivan Simič je nato še enkrat prevzel vodenje Društva davčnih svetovalcev Slovenije in to v času od 2002 do 2006, ko je prevzel vodenje Davčne uprave Republike Slovenije.

 Že leta 2001 je Ivan Simič šel svojo pot. Maja 2001 je bil ustanovljen Davčno izobraževalni inštitut, ki je tistega leta izvedel prvi dve Davčni šoli. Nato je sledil desetletni premor (zaradi vodenje DDSS in Dursa) in leta 2011 je bilo izvedeno tretje izobraževanje, ki se je preimenovalo v Davčno akademijo Ivana Simiča. Lani konec leta je bila izvedena že »11. davčna akademija Ivana Simiča«. Do sedaj je v enajstih davčnih akademija izobraževanje zaključilo več kot 200 udeležencev, ki danes izpit za davčnega svetovalca opravljajo pri Davčno svetovalni zbornici Slovenije.

 V Sloveniji ta trenutek imamo tri organizacije, ki združujejo davčne svetovalce z opravljenim izpitom in ustrezno licenco, in to:

1. Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije, ki je pravni naslednik Društva davčnih svetovalcev Slovenije, ki je bilo ustanovljeno leta 1993 in ima danes 37 članov s certifikatom »Davčni svetovalec Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije«. Seznam si lahko ogledate na spletni strani https://zdss.si/2-13-seznam-clanov-s-certifikatom-davcnega-svetovalca-zdss/ Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije vodi predsednik mag. Franc Derganc.
2. Sekcijo preizkušenih davčnikov pri Slovenskem inštitutu za revizijo, ki je nastala leta 1999 in ta trenutek ima 26 aktivnih članov z opravljenimi izpiti za preizkušenega davčnika. Seznam preizkušenih davčnikov si lahko ogledate na spletni strani https://sis.si-revizija.si/registry-enrollments/titles/2?active=1 Sekcijo preizkušenih davčnikov vodi predsednica Saša Jerman.
3. Davčno svetovalno zbornico Slovenije, ki je bila ustanovljena 06.12.2018 in je naslednica Sekcije davčnih svetovalcev pri Davčno izobraževalnem inštitutu (2010), ki ima ta trenutek 122 aktivnih davčnih svetovalcev z licenco za opravljanje poklica davčnega svetovalca. Gre za najštevilčnejšo organizacijo davčnih svetovalcev z licenco v Sloveniji. Seznam davčnih svetovalcev z licenco si lahko ogledate na spletni strani https://dszs.si/davcni-svetovalci-z-licenco Davčno svetovalno zbornico Slovenije vodi predsednik mag. Ivan Simič.

 Konec julija 2019 je Davčno svetovalna zbornica Slovenije vložila prošnjo za sprejem (kot opazovalec) v CFE – Tax Adviser Europe, to je evropskega združenja davčnih svetovalcev. Generalna skupščina CFE je nato na 60. Generalni skupščini CFE, ki je bila 04.10.2019 v Torinu Davčno svetovalno zbornico Slovenije sprejela v članstvo kot opazovalca. Po izteku dvoletnega obdobja kot opazovalec, je Davčno svetovalna zbornica Slovenije 01.01.2022 postala polnopravni član CFE – Tax Advisers Europe, to je Evropskega združenja davčnih svetovalcev – https://taxadviserseurope.org/about-us/members/ Tako sta ta trenutek člana CFE dve organizaciji iz Slovenije in to Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije in Davčno svetovalna zbornica Slovenije.

Poklic davčnega svetovalca je eden izmed najbolj spoštovanih poklicev in vsak, ki se odloči za ta poklic, se mora zavedati, da s tem prevzema veliko odgovornost do strank, do sebe in do stroke.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

V Mestni hiši Brežice so bile srede v mescu marcu namenjene 13. Dnevom podjetniških priložnosti. Rdeča nit letošnjih brezplačnih usposabljanj je bla krožno gospodarstvo in teritorialna kolektivna blagovna znamka.

V sredo, 29.3.2023 je ZPTM Brežice v okviru podjetniških dnevov gostil predavatelja dr. prof. Janeza Bogataj in dr. Jana Vilman, ki sta predstavila sistem teritorialne kolektivne blagovne znamke po modelu Izvorno slovensko, kot dober primer krožnega gospodarstva. Gostili smo tudi Carmen Klepej iz KŠTM Sevnica, ki nam je predstavila teritorialno kolektivno blagovno znamko Sevnica Premium, razvoj certificiranega ponudnika pa  nam je iz prve  roke predstavila Barbara Zakrajšek iz Kmetije Zakrajšek, ki je certifikat TKBZ »Sevnica Premium« pridobila leta 2019.

Predavanja so se zaključila s svečano podelitvijo certifikatov ponudnikom TKBZ »Brežice Izbrano/Brežice Selection«. Izbrane je nagovorila, in se jim za zaupanje in sodelovanje pri prvih korakih zahvalila, Katja Čanžar, direktorica ZPTM Brežice, certifikate pa sta ponudnikom podelila Ivan Molan, župan Občine Brežice in dr. Janez Bogataj, predsednik strokovne ocenjevalne komisije.

Župan Ivan Molan je prejemnikom certifikatov iskreno čestital in se zahvalil za pogum ter zaupanje pri vzpostavitvi blagovne znamke in vključitvi izdelkov v nabor visokokakovostne ponudbe Brežice Selection/Izbrano.

Prvi prejemniki certifikatov TKBZ »Brežice Izbrano/Brežice Selection so: Sonja Klemenčič, Zeliščarska kmetija Fabinc, Janko Matjašič, Turistična kmetija pri Martinovih, Zdenka Mirtek, Reset Brewery, Sadjarska kmetija Kovačič, Kmetija Omerzu, Žganjekuha Medvešek Preskar, Čebelarstvo Ferenčak, Kmetija Balon, Kmetija Volovec, Turistična kmetija Vimpolšek in Gostilna Pension Les.

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

Župan občine Brežice Ivan Molan se je 29. 3. 2023 v Ljubljani udeležil seje sekcije občin s sedežem upravnih enot in nekaterih mestnih občin pri Skupnosti občin Slovenije ter volilne skupščine Skupnosti občin Slovenije.

Predsedovanje Skupnosti občin Slovenije si bodo po rotacijskem sistemu v enakem časovnem deležu štiriletnega mandata delili Nejc Smole (za sekcijo ostalih občin), mag. Gregor Macedoni (za sekcijo mestnih občin) in dr. Vladimir Prebilič (za sekcijo občin s sedežem upravnih enot). Kot podpredsedniki so bili izvoljeni Tamara Šnofl (za sekcijo ostalih občin), Saša Aleksander Arsenovič (za sekcijo mestnih občin) in mag. Renata Kosec (za sekcijo občin s sedežem upravnih enot). Predsedovanje si bodo v obdobju štiriletnega mandata delili po naslednjem vrstnem redu: dr. Vladimir Prebilič, mag. Gregor Macedoni in Nejc Smole.

Kot člane predsedstva SOS je skupščina v sekciji ostalih občin izvolila: Peter Misja (občina Podčetrtek), Marko Soršak (občina Hoče-Slivnica), Saša Likavec Svetelšek (občina Hrpelje-Kozina), Marko Virag (občina Beltinci), Franc Franjo Golob (občina Vuzenica), Anton Mežan (občina Bled), Blaž Milavec (občina Sodražica) in Darja Vudler Berlak (občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah).

V sekciji občin s sedežem upravnih enot so bili izvoljeni: Marko Funkl (občina Hrastnik), Tine Radinja (občina Škofja Loka), mag. Olga Karba (občina Ljutomer), mag. Marko Diaci (občina Šentjur), Tadej Beočanin (občina Ajdovščina), Tomaž Vencelj (občina Idrija), Ivan Molan (občina Brežice) in Marko Rupar (občina Cerknica).

V sekciji mestnih občin pripadajo mesta v predsedstvu: Nuška Gajšek (MO Ptuj), Damjan Anželj (MO Murska Sobota), Matjaž Rakovec (MO Kranj), Tilen Klugler (Mo Slovenj Gradec), Peter Dermol (MO Velenje) in Janez Kerin (MO Krško).

Na skupščini SOS so potekale tudi volitve v nadzorni odbor SOS. Skupščina je mandat za naslednja štiri leta zaupala Marjanu Žmavcu (Občina Cerkvenjak), Mitji Horvatu (Občina Duplek), Milanu Bogatiču (Občina Izola), Simonu Debeljaku (Občina Loški Potok) ter Egonu Repniku (Občina Miklavž na Dravskem polju).

Skupščina SOS je obravnavala in sprejela tudi pomembne dokumente SOS kot so poročilo o delu za leto 2022, načrt dela 2023, finančno poročilo za leto 2022 ter finančni in kadrovski načrt za leto 2023 in 2024.

Isti dan je potekala tudi seja sekcije občin s sedežem upravnih enot in nekaterih mestnih občin pri Skupnosti občin Slovenije. Sprejeli so naslednja stališča do predvidene reorganizacije upravnih enot:

Občine pričakujejo nezmanjšano dostopnost do storitev države v lokalnem oz. regionalnem okolju ob reorganizaciji upravnih enot. Krajevna dostopnost upravnih storitev približuje državo državljankam in državljanom. Storitve sodobne javne uprave morajo biti uporabniku in uporabnici čim bolj dostopne in prijazne. Prostorsko dostopne so storitve, ki so čim bližje uporabnikom. Zato naj se mreža krajevnih uradov ne oža, kvečjemu širi.

Digitalizacija upravnega poslovanja je nujna in pomembna za razvoj, vendar je potrebno vzeti v zakup, da še vedno obstajajo območja Slovenije, kjer ni urejena potrebna infrastruktura – dostop do interneta (bele lise), kar pomeni, da korist e-uprave za takšna območja ni izražena.

Upravni postopki naj se s predvideno reorganizacijo ne podaljšujejo in tako še dodatno obremenjujejo državljanke in državljane ter poslovne subjekte.

Zmanjševanje delovnih mest je z vidika kvalitetnih delovnih mest v različnih lokalnih okoljih nezaželeno. Prestavljanje nalog v centralne upravne enote bi to lahko povzročilo.

Občine so skozi ukinjanje izpostav države v preteklosti že izgubljale kvalitetna delovna mesta, ki so jih v veliki meri zasedale ženske z visoko, družboslovno izobrazbo. Izgube takšnih delovnih mest imajo vseobsežne posledice tudi za družinsko življenje. Prav tako pa vsaka ukinitev delovnega mesta na upravnem področju, na področjih izven avtocestnega križa vpliva tudi na zmanjševanje ostalih zaposlitev, posledično prihaja do spirale – zmanjševanje delovnih mest, zmanjševanje dostopnosti različnih storitev in izseljevanje.

Pri pripravi modela reorganizacije in modernizacije upravnih enot model organizacije FURS ne more in ne sme biti vzor. S sedanjo organizacijo je FURS oddaljila svoje storitve predvsem od fizičnih oseb. Reorganizacija upravnih enot po modelu FURS bi po našem mnenju naletela v lokalnem okolju na zelo velik odpor, saj so prebivalci v veliki meri nezadovoljni z reorganizirano FURS.

Reorganizacija upravnih enot omogoča razmislek o povezljivosti nalog države in občin. Ob pomanjkanju kadrov, je smiselno razmišljati o večanju povezljivih delovnih mest po vzoru modelov iz tujine (ONE STOP SHOP).

Z uveljavitvijo »skupnih« delovnih mest med državo in občinami bi omogočili dostopnost do storitev države in občin tudi tam, kjer je število dnevnih potreb po upravnih storitvah nizko, omogočili pa tudi izvajanje storitev na enem mestu. Na določenih upravnih enotah bi bila smiselna specializiranost za določeno področje (npr. javna naročila, kadrovsko področje, …). Prav tako pa bi se določeni postopki, ki jih opravljajo upravne enote lahko prenesli na občine – primeroma izdaja gradbenih dovoljenj, ki jih izdaja upravna enota, zakonska pristojnost urejanja prostora pa je občinska, seveda upoštevaje prenos ustreznih sredstev in kadra.

Občine članice Skupnosti občin Slovenije želijo biti aktivno vključene v proces preoblikovanja organiziranosti države na terenu, saj bodo posledice slabih/dobrih rešitev nosile prav one in njihovi občani in občanke.

Preveriti je potrebno tudi smiselnost določenih postopkov, ki jih vodijo upravne enote npr. za prireditve, ki jih organizirajo občine mora dati upravna enota, ki ima sedež v tej občini.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.