Arhivi Kategorije: Blogi strokovnjakov

Predsednik vlade zamuja? (228)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Predsednik Vlade Republike Slovenije je dne 29.11.2023, na vrhu gospodarstva, katerega se je v kongresnem centru Brdu udeležilo 500 gospodarstvenikov, napovedal zmanjšanje birokratizacije in davčno reformo. Še več, povedal je da naj bi do konca prvega četrtletja prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo.

Danes smo 04. aprila 2024 in koliko vem je prvo četrtletje za nami. Mediji, ki bi v primeru, če bi šlo za drugega predsednika vlade, že pet dni zahtevali izhodišča, kako izpeljati davčno reformo, so tiho. Zato sedaj  vlado sprašujem, kakšna so izhodišča vlade za izvedbo davčne reforme, »da bomo na koncu ustvarili več in tudi več imeli«, kot je predsednik vlade povedal na vrhu gospodarstva (Vir: https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-napovedal-davcno-reformo-in-izboljsave-zakona-o-stempljanju/).

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

So spremembe ZDDPO-2T neustavne? (227)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V Uradnem listu Republike Slovenije številka 12/2024 z dne 09.02.2024, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2T). Uvedene so spremembe na področju določanja poslovne enote nerezidenta in nova pravila pri omejevanju priznavanja obresti kot odhodek med povezanimi osebami.

Zakon je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 10.02.2024, toda pozor, ta zakon oziroma te spremembe, pa se uporabljajo za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 01.01.2024. Enostavno povedano, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2T), velja za nazaj. In kaj pravi Ustava Republike Slovenije:

                                                                                                                                 »155. člen

                                                                                                       (prepoved povratne veljave pravnih aktov)

Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.

Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.«

Torej, če povzamem Ustavo Republike Slovenije:

  • zakon ne more imeti učinka za nazaj, toda ta zakon učinkuje za nazaj;
  • zakon lahko ima učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Javne koristi, da bi lahko zakon veljal za nazaj, ni, saj gre za manjše število davčnih zavezance, ki bodo izpolnili kriterije določene v zakonu. Zakon posega v pridobljene pravice davčnih zavezancev, saj se poleg tanke kapitalizacije uvaja še dodatno pravilo za priznavanje obresti kot odhodka od vseh oblik dolgov med povezanimi osebami.

V zvezi s tem bi bilo zelo dobro slišati stališče Delovne skupine za davke in Strateškega sveta za davke, katera je ustanovil minister za finance.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Fursov napad na ograje in denarnice državljanov (226)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Furs oziroma takrat še Durs, je v Davčnem biltenu številka 9, november 2001, katerega je takrat izdajal Durs, glede ograj, katere si državljani postavljajo ob svojih stanovanjskih hišah, na 18. in 19. strani zapisal:

»Določba 4. odstavka 43. člena Pravilnika nejasno razmejuje dele stanovanjskih objektov od drugih elementov nepremičnin, ki ne štejejo za stanovanjski objekt. Glede na sedanje stanje velja, da so storitve opremljanja funkcionalnih zemljišč obdavčene po enaki stopnji, kot to velja za dobavo, gradnjo, obnovo ter vzdrževanje glavnih objektov, s katerimi funkcionalna zemljišča delijo usodo.

Tako se za dela oziroma storitve, ki se vršijo oziroma so izvršene na objektih iz 10. točke 1. odstavka 25. člena ZDDV, obračunava DDV po nižji stopnji, 8-odstotni davčni stopnji, pod pogojem seveda, da so posamezna dela izvršena v okviru dejavnosti gradbenih del oziroma delu, ki je v skladu z veljavno Standardno klasifikacijo dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94 do 12/99), v nadaljevanju SKD, razvrščena v okvir oddelka 45-Gradbeništvo.

Glede na navedeno se od postavitve robnikov z montažo ograje ob stanovanjskem objektu obračunava DDV po nižji, 8-odstotoni davčni stopnji

Torej, kot je razumeti takratno pojasnilo Dursa (Fursa), je skoraj 25 let veljalo pravilo, da so storitve opremljanja funkcionalnih zemljišč obdavčene po enaki stopnji, kot to velja za dobavo, gradnjo, obnovo ter vzdrževanje glavnih objektov, s katerimi funkcionalna zemljišča delijo usodo. To pomeni, po identični stopnji, kot stanovanjske hiše. Če je stanovanjska hiša bila obdavčene po 8,0 ali 9,5 odstotni stopnji, sta bila tudi ograja, vrata v ograji in dvoriščna vrata, obdavčena po tej nižji stopnji. Ob tem si zapomnite zapis:

»Glede na navedeno se od postavitve robnikov z montažo ograje ob stanovanjskem objektu obračunava DDV po nižji, 8-odstotoni davčni stopnji.«

Zakaj se je Furs pred nekaj meseci odločil, da temu ni več tako, vedo na Fursu, verjetno pa tudi na ministrstvu za finance ali na vladi. Dejstvo je, da v zadnjih skoraj petindvajsetih letih ni bilo spremembe zakona, ki bi uvedel višjo stopnjo obdavčitve za ograje, vrata v ograji ali dvoriščna vrata.

Tako je Furs v prvem delu svojega pojasnila številka 0920-1768/2023-2 z dne 22.11.2023 zapisal:

»Od postavitve ograje z dvoriščnimi vrati, ki zapira celotno zemljišče in je od hiše oddaljena ter ni pripadajoči del stanovanjskega objekta iz drugega odstavka 54. člena pravilnika, se obračunava DDV po splošni stopnji 22 %. Postavitev ograje z dvoriščnimi vrati, ki se postavi ob stanovanjski hiši in je del stanovanjskega objekta in ne posamezni gradbeni objekt (nima samostojnega identifikatorja), se ob izpolnjevanju pogojev iz 54. člena pravilnika, obdavči po nižji 9,5 % stopnji.«

Za ta del pojasnila bi lahko trdili, da je v redu, saj po zagotovilih proizvajalcev in monterjev ograj ter gradbenikov, nobena ograja, ki je postavljena ob stanovanjski hiši in se celo drži stanovanjske hiše, nima svojega identifikatorja. To pomeni, da bi za te ograje veljala nižja davčna stopnja. Toda, prej navedeno mnenje ima tudi svoj zadnji del, kjer pa Furs zapiše:

»Uporaba nižje stopnje je treba razlagati strogo. Glede na to, da so tudi po Uredbi o razvrščanju objektov ograje določene kot objekti in sicer 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (sem spadajo varovalne ograje, sosedske ograje, igriščne ograje in protihrupne ograje), zato v primeru take ograje ne gre za pripadajoče dele stanovanjskih objektov iz drugega odstavka 54. člena pravilnika in se dobava in postavitev ograje obdavči po splošni stopnji DDV. Po nižji stopnji DDV pa se obdavči dobava in postavitev ograje, ki je del stanovanjskega objekta (npr. postavitev ograje na terasi, balkonu ali hodniku stanovanjskega objekta, ki je del socialne politike).

Po nižji stopnji DDV se lahko obdavči ograja, ki je del stanovanjskega objekta (npr. postavitev ograje na terasi, balkonu ali hodniku stanovanjskega objekta, ki je del socialne politike). V skladu s tem je po nižji stopnji DDV lahko obdavčena ograja, ki spada med pripadajoče dele stanovanjskega objekta iz drugega odstavka 54. člena pravilnika in ne prestavlja samostojnega gradbenega objekta. Če je kovinska ograja, ki se postavi ob stanovanjski hiši, del stanovanjskega objekta in ne posamezni gradbeni objekt (ti imajo tudi svoj identifikator), se lahko obdavči po nižji stopnji DDV, seveda ob izpolnjevanju pogojev iz 54. in 54.a člena pravilnika.

Iz navedenega izhaja, da v primeru, če ograja ni evidentirana kot samostojni del stavbe s svojim identifikatorjem, kar pomeni, da je pripadajoči del stanovanjskega objekta, se lahko za postavitev ograje z dvoriščnimi vrati uporabi nižja, 9,5 % stopnja DDV. V kolikor pa ograja zapira celotno zemljišče in je od hiše oddaljena, torej ni pripadajoči stanovanjski objekt iz drugega odstavka 54. člena pravilnika, se za postavitev take ograje DDV obračuna po splošni, 22 % stopnji.«

Naenkrat ograje ob stanovanjskem objektu niso več obdavčene po nižji davčni stopnji DDV. Za boljše razumevanje zadeve v nadaljevanju citiram 54. in 54. a člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost:

»54. člen

(Stanovanja in drugi objekti, ki so del socialne politike)

(1) Med objekte iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo stanovanjski objekti (v nadaljnjem besedilu: stanovanja), če so namenjeni za trajno bivanje in so del socialne politike, ter stanovanjske stavbe za posebne namene, vključno s pripadajočimi deli teh objektov, in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana neposredno investitorju.

(2) Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali instalacije, naprave in oprema teh objektov, in sicer kadar so ti deli zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj ali stanovanjskih stavb za posebne namene v tem objektu. Kot pripadajoči del objektov iz prejšnjega odstavka se ne štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev.

(3) Za namene prvega odstavka tega člena je stanovanje del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta. Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov.

(4) Za ugotavljanje pogojev iz prejšnjega odstavka se za natančnejšo razmejitev enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb upošteva klasifikacija vrst objektov (CC-SI), ki je uvedena na podlagi predpisov o graditvi objektov, za natančnejšo opredelitev uporabne površine pa podrobnejši način določanja in evidentiranja površine stavbe ter površine dela stavbe, kot je uveden na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.

(5) Stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena so: stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih, stavbe za bivanje starejših, študentov, otrok, kakor so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialno varstvenih programov, ki vključujejo nastanitev.

(6) Storitve gradnje, obnove in popravil iz prvega odstavka tega člena so storitve, ki se uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti.

(7) Če so stanovanja ali stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se v skladu z 11. točko Priloge I k ZDDV-1 nižja stopnja DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

54.a člen

(Obnova in popravila zasebnih stanovanj iz točke 11a Priloge I k ZDDV-1)

(1) V skladu s točko 11a Priloge I k ZDDV-1 se DDV po nižji stopnji obračunava od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike v skladu s tretjim odstavkom 54. člena tega pravilnika, kadar so zaračunani neposredno investitorju, ne pa tudi od dobave in gradnje teh objektov.

(2) Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se obravnavajo pripadajoči deli iz drugega odstavka 54. člena tega pravilnika.

(3) Kot storitve obnove in popravil iz prejšnjega odstavka se obravnavajo storitve iz šestega odstavka 54. člena tega pravilnika, razen novogradnja.

(4) Če v vrednosti obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike, vrednost dobavljenih materialov presega 50% celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV, se šteje, da gre za dobavo blaga in ne za opravljanje storitev obnove in popravil.«

Torej, če preberemo določbe teh dveh členov, se med objekte, ki so obdavčeni po nižji davčni stopnji, uvršajo stanovanjski objekti, vključno s pripadajočimi deli. Nato pa je v drugem odstavku 54. člena pravilnika izrecno določeno, da se kot pripadajoči del objektov ne štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev. Samo ti in nobeni drugi.

Nikjer ni določeno, ne v Zakonu o davku na dodano vrednost, ne v spremljajočem pravilniku, da ograja, ki je postavljena ob stanovanjski hiši in okviru, katere so tudi vrata ali dvoriščna vrata, ne predstavlja pripadajoči del in je obdavčena po višji stopnji. Tudi iz prej citiranega pojasnila Fursa ne izhaja, da bi bila ograja, ki se nahaja ob stanovanjski hiši in nima svojega identifikatorja, bila obdavčena po višji davčni stopnji. Tudi lastniki stanovanjskih hiš bi se težko strinjali s trditvijo Fursa, da ograja ob stanovanjski hiši, skupaj z dvoriščnimi vrati, ni pripadajoči del hiše. Dejstvo je, da takšna ograja tudi varuje otroke, da ne stečejo na ulico, da ne padejo s podpornega zidu in podobno.

Najbolj zanimivo od vsega pa je to, da iz enega od pojasnila Fursa izhaja, da je tlakovanje dvorišča ob stanovanjski hiši obdavčeno po nižji, 9,5 odstotni davčni stopnji. Torej, tlakovanja dvorišča ob hiši je obdavčeno po nižji stopnji, ograja ob hiši pa z višjo stopnjo, pa čeprav ta ograja lahko gre čez sredino tlakovanega dvorišča. Menim, da se tukaj konča zdrava kmečka pamet in to ni prvič, ko gre za Furs.

Vprašali boste, kaj je potem narobe. Narobe je to, da finančni inšpektorji, ki že opravljajo davčne preglede trdijo, da ograja, ki je postavljena ob hiši, četudi se drži stanovanjske hiše in vrata ter dvoriščna vrata, ki se nahajajo v tej ograji, ne predstavljajo pripadajoči del stanovanjskega objekta in se zato obdavčijo po višji, to je splošni 22,0 odstotni davčni stopnji. Za njih je ograja pripadajoči del stanovanjske hiše samo, če je postavljena na balkonu ali terasi stanovanjske hiše. Vse ograje, ki so postavljene ob hiši, ali se celo držijo stanovanjske hiše, pa ne predstavljajo pripadajoči del stanovanjske hiše.

Na to težavo opozarjajo tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Tako so enemu od svojih članov odgovorili, da se trudijo in da Furs kljub njihovemu zaprosilu, da ustavi davčne preglede do dokončne razjasnitve, tega ni storil. Z zadevo je seznanjen tudi direktor zbornice, ki je že stopil v stik z vodstvom Fursa.

Priznam, da mi ni jasno, zakaj so se na Fursu, po skoraj 25-tih letih od uvedbe davka na dodano vrednost, ko so skoraj 25 let tudi sami trdili, da se od ograj in dvoriščnih vrat DDV obračunava po nižji davčni stopnji, spremenili svoje stališče.

Ko razmišljam o tem početju Fursa, ne najdem nobene logične razlage. Zato se mi nehote, sami od sebe ponujajo naslednji razlogi:

  • mogoče želi vlada s tem zvišanjem DDV nadoknaditi DDV, ki ga izgublja z znižanjem cen živil, ki sestavljajo košarico živil,
  • mogoče želi vlada s tem zvišanjem DDV zmanjšati število ograj ob stanovanjskih hišah, katerih namen je tudi varovanja otrok,
  • mogoče želi vlada z zvišanjem stopnje DDV od postavitve ograj ob stanovanjskih hišah doseči, da bodo ograje imeli le premožni,
  • mogoče pa vlada o tem zvišanju DDV od postavitve ograj ne ve nič in gre za solo akcijo Fursa.

Vsekakor bi bil čas, da izvemo, kaj je bil dejanski razlog za odločitev, da so ograje, vrata in dvoriščna vrata v teh ograjah, ki se nahajajo ob stanovanjski hiši, sedaj obdavčene po višji davčni stopnji DDV. Še posebej zaradi tega, ker med tem časom ni prišlo do spremembe davčne zakonodaje.

Na koncu bodo to razliko davka plačali državljani, saj podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo in postavitvijo ograj niso storila nič narobe in zaradi tega ni logično, da bi oni nosili breme višje obdavčitve. Edino logično je, da bodo potem, ko bodo prejeli odločbo Fursa, da vsem tistim, ki so jim montažo ograje plačali po nižji davčni stopnji in jim bo davčni organ naložil plačilo razlike do splošne davčne stopnje, to razliko zaračunajo kupcem. Menim, da tisti, ki dobavljajo in montirajo ograje, vrata v ograji in dvoriščna vrata niso krivi, da se je Furs naenkrat odločil, da so ograje, vrata v ograji in dvoriščna vrata obdavčena po višji davčni stopnji DDV.

Menim, da je potrebno višjo stopnjo obdavčitve ograj in dvoriščnih vrat določiti v zakonu o davku na dodano vrednost in spremljajočem pravilniku. Ta sprememba mora biti objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, saj nova pravila, ki niso objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, ne morejo veljati, o čemer je že odločalo ustavno sodišče. Zaradi tega menim, da pojasnilo Fursa nima pravne veljave in da so davčni pregledi nezakoniti.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Mekina spet piše neresnice (224)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Novinar Mladine Borut Mekina je v današnji Mladini, v prvem odstavku članka z naslovom Tajna naveza starih obrazov (stran 19), zapisal:

»Najvidnejši aktivist razgradnje finančne uprave je bil sicer davčni svetovalec Ivan Simič. V času njegove vodenja je v dobro svojih strank začel vojno proti davčnim inšpektorjem, Najbolj izkušene med njimi je premeščal na nižja delovna mesta, odvzemal jim je pooblastila in jih tudi javno blatil.«

Borut Mekina je ostal zvest pri pisanju neresnic, ko piše o meni. V času, ko sem vodil Furs ni prišlo do nobene razgradnje finančne uprave, temveč do ureditve razmer na finančni upravi, saj nihče ni več vršil pritiskov na davčne inšpektorje, kar se je dogajalo pred mojim prihodom. Notranje preiskave so na finančni upravi ugotovile, kako so inšpektorju nadrejeni pritiskali na njega, da je v davčnem postopku, kjer ni bilo nič narobe, moral odločiti, da je vse narobe. To je tudi povedal sam inšpektor. Nato pa je že drugostopni organ odpravil to nezakonito odločbo finančnega inšpektorja. Novinarju Borutu Mekini predlagam, da razišče ta primer. Prav tako mu predlagam, da preveri koliko davčnih postopkov je finančna uprava izgubila, ko je v preteklosti finančno upravo vodilo praktično isto vodstvo, kot jo vodi sedaj. O tem sem pisal v mojem blogu Nepravilne odločitve Fursa https://simic-partnerji.si/2023/10/24/nepravilne-odlocitve-fursa-216/ Kdo bo odgovarjal za vrnjene milijone, plačane zamudne obresti, katere je morala vrniti finančna uprava oziroma državni proračun zaradi nezakonitih in samovoljnih odločitev finančnih inšpektorjev, ki so odločali nezakonito in seveda za uničena življenja davčnih zavezancev.

Novinarju Borutu Mekini predlagam, da v finančni upravi najde enega samega finančnega inšpektorja, ki bo povedal, da sem vršil pritisk nanj.

Moje delo v finančni upravi naj ocenjujejo davčni zavezanci in zaposleni v finančni upravi, ne pa pristranski in politično opredeljen novinar, ki je zaradi pisanja neresnic, zvezda mojih blogov. O vsem tem sem pisal v reviji Denar in Mladina je do 31.12.2023 bila ena od dolgoletnih naročnikov revije Denar, tako da novinar ne more povedati, da ni bil seznanjen z mojimi članki.

Torej, spoštovani novinar Borut Mekina, predlagam vam malo več poštenosti in malo več novinarske nevtralnosti. Verjamem, da vam je hudo, ker vam sedanja vlada ni našla tako udobne službe kot jo je našla vašemu kolegu Blažu Zgagi, toda mogoče boste tudi vi kdaj nagrajeni za pristransko pisanje. Upanje umre zadnje.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Podcast SBC Aktualno: Višje plače za ene, višji davki za druge (223)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Mag. Ivan Simič kot gost sodeloval na podcastu #13 SBC Aktualno: Višje plače za ene, višji davki za druge.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Samovolja inšpektorice (222)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V tem blogu vam bom predstavil še en davčni postopek, ki se je izvajal na nezakonit način in očitno z željo, da se obdavči davčnega zavezanca in fizično osebo, čeprav za to ni bilo zakonske podlage. Nekateri finančni inšpektorji, v konkretnem primeru je šlo za finančno inšpektorico, ki se je po izdaji odločbe upokojila, imajo velike težave, če se v nekem poslu izvede več transakcij, sploh če vidijo možnost obdavčitve konkretnega davčnega zavezanca. Tovrstnih primerov je bilo v preteklosti več in na koncu se je končalo ugodno za davčne zavezance. Žal pa gre za veliko izgubo časa, slabo voljo, za izgubo zdravja in seveda v posameznih primerih za izgubo živcev. V konkretnem primeru je bil davčni zavezanec nemočen in prepuščen bolj samovolji, kot neznanju finančne inšpektorice. Rešila ga je druga stopnja.

V konkretnem primeru je šlo za davčnega zavezanca (pravno osebo), pri katerem je davčna inšpektorica opravila davčni nadzor davka od odhodkov pravnih oseb za obdobje in davka od drugih dohodkov za leto 2019. V tem članku bom namenoma uporabljal izraz finančna inšpektorica, ker je tovrstno postopanje težko pripisati davčnemu organu, čeprav je na koncu on tisti, ki pokrije celotno zadevo. Po zaključenem davčnem nadzoru je finančna inšpektorica aprila 2021 izdala odločbo, s katero je davčnemu zavezancu:

  • odmerila davek o dohodkov pravnih oseb za leto 2019 v skupnem znesku 7.684,06 evra in zamudne obresti v znesku 493,67 evra,
  • dohodnino od drugih dohodkov v znesku 23.250,00 evrov, od davčne osnove 93.000,00 evrov in zamudne obresti v znesku 2.960,56 evra in
  • dohodnino od dohodka iz kapitala za obdobje od 1. 5. 2019 do 30. 5. 2019 v znesku 258,91 evra, od davčne osnove 1.035,64 evra in zamudne obresti v znesku 34,36 evra,

kar je vse skupaj zneslo 34.681,56 evra.

Finančna inšpektorica je v odločbi med drugim obravnavala tudi nakazila davčnega zavezanca (pravne osebe) na transakcijski račun samostojnega podjetnika, ki je bil edini družbenik v tej pravni osebi. Za lažje razumevanje celotne zadeve bom vse transakcije predstavil na čim bolj enostaven način in tisti, ki se ukvarjate s tem, oziroma imate svoja podjetja ali imate status samostojnega podjetnika, boste zadevo razumeli.

Davčni zavezanec (pravna oseba) je dolgoval samostojnemu podjetniku, ki je bil edini družbenik davčnega zavezanca (pravne osebe), nekaj več kot 93.000,00 evrov iz naslova opravljenih storitev. To ni sporno. Ker je fizična oseba, ki je tudi samostojni podjetnik, potrebovala finančna sredstva, da jih posodi svoji materi, se je fizična oseba odločila, da celotno zadevo izvede na način, opisan v nadaljevanju, ki je bil zakonit in za katerega je na koncu ugotovljeno, da je bil pravilen in zakonit. Davčni zavezanec (pravna oseba) je samostojnemu podjetniku odobril posojilo v znesku 93.000,00 evrov. S tem sta bili vzpostavljeni medsebojni terjatvi in medsebojni obveznosti. Zato je bil opravljen pobot medsebojnih terjatev in obveznosti v znesku 93.000,00 evrov. Po izvedenem pobotu je samostojni podjetnik na svojem transkacijskem računu imel 93.000,00 evrov in je opravil prenos tega zneska na svoj osebni transakcijski račun. Temu rečemo, da je opravil prenos sredstev v gospodinjstvo. Davčno je vse v redu. Po tem, ko je imel denarna sredstva na svojem osebnem računu, je k navedenemu znesku dodal še 15.000,00 evrov in je materi posodil (nakazal) 108.000,00 evrov.

Davčna inšpektorica pa je po pregledu vseh transakcij v odločbi med drugim zapisala:

»V postopku nadzora je bilo ugotovljeno, da je zavezanec v obdobju od 6. 5. 2019 do 6. 6. 2019 opravil 10 nakazil sredstev na račun povezane osebe, samostojnega podjetnika, ki je edini družbenik in zastopnik zavezanca in kot namen nakazila navedel »drugo – po pogodbi«. Osnova za navedena nakazila je posojilna pogodba, ki jo je zavezanec kot posojilodajalec sklenil dne 1. 5. 2019. V pogodbi je navedeno, da je znesek kratkoročnega posojila 93.000,00 evrov za obdobje od 1. 5. 2019 do 31. 12. 2019 posojilojemalec – samostojni podjetnik najema posojilo za investiranje oz. nakup nepremičnine, posojilo se obrestuje po 3-odstotni fiksni obrestni meri. Posojilo se vrne v enkratnem znesku, obvezno mora biti nakazano na transakcijski račun posojilodajalca (6. člen).

 Do vračila posojila z nakazilom na račun zavezanca ni prišlo, saj sta davčni zavezanec in samostojni podjetnik dne 13. 7. 2019 sklenila pogodbo o pobotu medsebojnih terjatev in obveznosti v višini 93.000,00 evrov in tako medsebojno pobotala terjatve.

V postopku nadzora poslovanja pri samostojnem podjetnika je bilo ugotovljeno, da je slednji nakazal na osebni račun fizične osebe, ki je z njim v sorodstvenem razmerju, mati in tako povezana oseba sredstva v znesku 108.000,00 evrov.

 Mama je s prejetimi sredstvi kupila nepremičnino na Hrvaškem z namenom oddaje turistom, kar pa se do dneva nadzora še ni realiziralo.

 Za nakazana sredstva samostojni podjetnik v poslovnih knjigah ni vzpostavil terjatve do mame, sredstva so bila fizični osebi dana nepovratno.

 V poslovnih knjigah je zavezanec sredstva, ki jih je nakazal fizični osebi, izkazoval na kontu 920-pritoki in odtoki denarnih sredstev med podjetjem in gospodinjstvom.

 Sredstva za nakazilo fizični osebi samostojni podjetnik ni imel, zato se je zadolžil pri povezani osebi, to je pri davčnem zavezancu, ki sredstva tudi ni imela, jih je pa prejela kot posojilo od povezanih oseb, ki jih v glavnem obvladuje edini družbenik davčnega zavezanca, ki je istočasno tudi zastopnik davčnega zavezanca.

 V nobenem primeru pogodba ne vsebuje klavzule o zavarovanju kredita.

 V zvezi s prejetimi posojili, ki jih je zavezanec prejel od povezanih oseb, davčni organ ugotavlja naslednje:

 Osnova za nakazilo sredstev je posojilna pogodba med zavezancem in samostojnim podjetnikom, sklenjena 1. 5. 2019 v znesku 93.000,00 evrov.

 Davčni organ ugotavlja, da sredstva, ki jih je zavezanec nakazal samostojnemu podjetniku, po vsebini niso imela narave posojila, temveč obliko, katere namen je bil prikriti porabo sredstev s strani podjetnikove matere.

Davčni organ ugotavlja, da je mati v obdobju od 6. 5. 2019 do 6. 6. 2019 od zavezanca prejela sredstva v skupni višini 93.000,00 evrov, ki so bila sicer nakazana na račun samostojnega podjetnika, ki jih je tako prenakazal fizični osebi, ki je tudi končni porabnik sredstev brez obveznosti vračila.

Prikriti vsebinsko resničen posel je dejansko izplačilo, ki ga je izvedel s.p. v korist fizične osebe. Vse posle v zvezi s prejemom kreditov s strani povezanih oseb in posredovanje s.p.-ju za fizično osebo, se presoja kot celoto, na podlagi katere se ugotavlja, da je s sklenitvijo pravnih poslov prišlo do ugodnosti, katerih posledica je premalo obračunan davek od drugih dohodkov. Sklepanje posojilnih pogodb v obliki in na način, kot so te navzven izkazane, ni imelo nobenega razumnega razloga kot le to, da se doseže davčna ugodnost, ki je v nasprotju z namenom predpisov o obdavčenju.

Predmetna nakazila, kot so prikazana v tabeli, predstavljajo izplačilo drugih dohodkov fizični osebi v skladu z določili 105. člena ZDoh-2.

Za obdavčenje je relevanten prikrit pravni posel, torej dejanska vsebina prejetih nakazil družbe Konto obala d.o.o., ki nimajo ekonomske podlage, saj družba za poslovanje ni potrebovala posojil od povezanih oseb.

Dejanski namen prikritih poslov je bil omogočiti izplačilo fizični osebi, kar izhaja tudi iz sheme denarnih tokov, prikazanih v tabeli, samostojni podjetnik pa je za izplačila vedel, vsa sredstva  so bila davčnemu zavezancu nakazana s strani povezanih oseb, katerih ustanovitelj ali direktor je direktor davčnega zavezanca, ki je tudi nosilec dejavnosti, ki ima na poslovanje vseh vpletenih družb vpliv.

Pri vrednotenju pravno-poslovnih ravnanj davčnih zavezancev je treba izhajati iz drugega odstavka 5. člena ZDavP-2, ki določa, da se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistvena za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Gre za osnovno izhodišče zakona, ki ga nadalje izpeljujeta še določbi tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 (»Navidezni pravni posli ne vplivajo na  obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikriti pravni posel.«) in četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 (»Z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. Če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.«).

Kaj je nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 in kaj dovoljena davčna optimizacija, je vprašanje, ki ga je treba presojati od primera do primera. Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Davčni zavezanci niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posel ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je mogoče utemeljeno zaključiti, da so s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi zlorabili predpise, ki sicer dopuščajo sklepanje tovrstnih pravnih poslov.

Na podlagi objektivnih okoliščin poteka posla v zvezi s posojili kot celote se ugotavlja, da je šlo za fiktivne in navidezne posle, kot jih opredeljuje 74. čl. ZDavP-2, s katerimi so se s strani davčnega zavezanca prikrivala izplačila fizični osebi preko obvoda – samostojnega podjetnika, s čimer je prišlo do izogibanja plačil akontacije dohodnine.

Sklepanje posojilne pogodbe zavezanca s samostojnim podjetnikom je navidezen posel, ki je bil omogočen zaradi transakcij med povezanimi osebami, ki jih on obvladuje. Cilj transakcij je bil pridobitev denarnih sredstev za fizično osebo, mater samostojnega podjetnika, ki bi nedvoumno lahko bila izpeljana brez posrednika, s.p.-ja.

Predmet odmere so prejemki, ki jih je fizična oseba prejela brezplačno na podlagi dogovora z direktorjem zavezanca za davek in nosilcem dejavnosti, preko katerega se je prenos sredstev fizični osebi dejansko izvršil preko obvoda – samostojnega podjetnika, ki je bil sestavni del že navedenih medsebojno povezanih poslov, ki niso sledili nobenemu razumnemu poslovnemu cilju, razen pridobiti davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči.

Prejemke fizični osebi, ki je tako prejela druge dohodke, je izplačal zavezanec za davek tako, da je sredstva izplačal preko obvoda, samostojnega podjetnika. Zavezanec je s tem, ko je denarna sredstva nakazal samostojnemu podjetniku kot obvodu, dejansko financiral fizično osebo v znesku 93.000,00 evrov.

Skladno z 2. odstavkom 125. člena ZDoh-2 se izračun akontacije dohodnine opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem. Izračun ter plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan opraviti plačnik davka. Plačnik davka je po določbi 3. odstavka istega člena oseba, ki izplačuje dohodke, obdavčljive po tem zakonu, če z zakonom, ki ureja davčni postopek, ni drugače določeno.

Po določbi 1. odstavka 58. člena ZDavP-2 je plačnik davka tista oseba, ki izplača dohodek, od katerega se odteguje in plačuje davčni odtegljaj. V skladu s 4. odstavkom navedenega člena se šteje, da je oseba, določena v 1. odstavku tega člena, dohodke izplačala, če jo dohodek bremeni.

Na podlagi 4. odstavka 59. člena ZDavP-2 v primeru, če davčni organ ugotovi, da plačnik davka davčnega odtegljaja ni odtegnil in plačal, ali ga ni odtegnil in plačal pravilno, davčni odtegljaj v delu, ki ni bil odtegnjen, s pripadajočimi dajatvami, bremeni plačnika davka. Plačnik davka ima pravico ta znesek izterjati od davčnega zavezanca, ki mu je bil izplačan dohodek, od katerega davčni odtegljaj ni bil odtegnjen.

Ker zavezanec za davek ob izplačilu drugih dohodkov ni obračunal in plačal davčnega odtegljaja, je davčni organ v postopku nadzora obračunal dohodnino od posameznih nakazil materi, ki je tako prejela druge dohodke.

S tem, ko zavezanec za davek kot plačnik davka ni obračunal, odtegnil in plačal davka/dohodnine od drugih dohodkov za mater edinega družbenika, je kršil določila 59. in 321. člena ZDavP-2.«Ob vsem tem je treba vedeti, da je ista finančna inšpektorica opravila davčni nadzor tudi pri samostojnem podjetniku, ki mu je 25. 2. 2021 izdala odločbo, v kateri ni omenila nakazila v znesku 108.000,00 evrov iz samostojnega podjetnika njemu kot fizični osebi in nato njegovi materi. Kako je mogoče, da v enem davčnem nadzoru znesek ni sporen, v drugem, poznejšem nadzoru pa je sporen in to v primeru, ko je oba davčna nadzora opravila ista finančna inšpektorica.

Ob branju zapisa finančne inšpektorice, je razumeti, da gre za kriminal najvišje oblike, saj med drugim zapiše:

»Davčni organ ugotavlja, da sredstva, ki jih je zavezanec nakazal samostojnemu podjetniku, po vsebini niso imela narave posojila, temveč obliko, katere namen je bil prikriti porabo sredstev s strani podjetnikove matere.

Davčni organ ugotavlja, da je mati v obdobju od 6. 5. 2019 do 6. 6. 2019 od zavezanca prejela sredstva v skupni višini 93.000,00 evrov, ki so bila sicer nakazana na račun samostojnega podjetnika, ki jih je tako prenakazal fizični osebi, ki je tudi končni porabnik sredstev brez obveznosti vračila.

Prikriti vsebinsko resničen posel je dejansko izplačilo, ki ga je izvedel s.p. v korist fizične osebe. Vse posle v zvezi s prejemom kreditov s strani povezanih oseb in posredovanje s.p.-ju za fizično osebo, se presoja kot celoto, na podlagi katere se ugotavlja, da je s sklenitvijo pravnih poslov prišlo do ugodnosti, katerih posledica je premalo obračunan davek od drugih dohodkov. Sklepanje posojilnih pogodb v obliki in na način, kot so te navzven izkazane, ni imelo nobenega razumnega razloga kot le to, da se doseže davčna ugodnost, ki je v nasprotju z namenom predpisov o obdavčenju.

Predmetna nakazila, kot so prikazana v tabeli, predstavljajo izplačilo drugih dohodkov fizični osebi v skladu z določili 105. člena ZDoh-2.

Za obdavčenje je relevanten prikrit pravni posel, torej dejanska vsebina prejetih nakazil družbe Konto obala d.o.o., ki nimajo ekonomske podlage, saj družba za poslovanje ni potrebovala posojil od povezanih oseb.

Dejanski namen prikritih poslov je bil omogočiti izplačilo fizični osebi, kar izhaja tudi iz sheme denarnih tokov, prikazanih v tabeli, samostojni podjetnik pa je za izplačila vedel, vsa sredstva  so bila davčnemu zavezancu nakazana s strani povezanih oseb, katerih ustanovitelj ali direktor je direktor davčnega zavezanca, ki je tudi nosilec dejavnosti, ki ima na poslovanje vseh vpletenih družb vpliv.«

Torej, iz enostavnega nakazila finančna inšpektorica ustvari prikrit posel, shemo denarnih tokov, nakazila brez ekonomske podlage, prikrito porabo in, da posojilo ni imelo naravo posojila. Kar je najhuje, je dejstvo, da to ni edini tovrstni primer. Tovrstnih zapisov finančnih inšpektorjev, ko enostavna nakazila prikazujejo kot prikrite posle in sheme, ko dana posojila in vračila posojil spreminjajo v druge dohodke je več in na srečo so prvi primeri že dočakali odločitev na vrhovnem sodišču, zato je danes nekoliko lažje dokazovati, da ni bilo nič narobe. Moti dejstvo, da tega niso ali ne želijo razumeti finančni inšpektorji in tisti, ki so jim pripravili te tekste. Si predstavljate, da je na podlagi takšnega zapisa vložena še kazenska ovadba in ste več let v kazenskem postopku. Nič vam ne pomaga, da ste na koncu oproščeni, kajti mnogi bodo trdili, da ste bili v kazenskem postopku, kjer je dim je tudi ogenj in če je imel/a davčnega svetovalca ali odvetnika, je sigurno kaj narobe. Žal, naša družba deluje na ta način. Če ti kdo ni všeč, ga razglasiš za kriminalca in to kljub temu, če to ni res, to pa lahko storiš, saj imaš takšno funkcijo v državni upravi, ki ti to omogoča. Govorim tudi iz lastne izkušnje, ko je me davčna inšpektorica s krivo kazensko ovadbo poslala v skoraj dveletni kazenski postopek. Ni lepo, ni pošteno in predvsem gre za zlorabo položaja, ki ga ima inšpektor. Zaradi tega pišem o tem, da se vidi tudi druga resnica.

Prav tako ne drži trditev finančne inšpektorice, da za nakazana sredstva samostojni podjetnik v poslovnih knjigah ni vzpostavil terjatve do matere in da so bila sredstva fizični osebi dana nepovratno. Finančni inšpektorici je bilo znano, da je v konkretnem primeru šlo za prenos denarnih sredstev iz samostojnega podjetnika v gospodinjstvo, kar je bilo tudi knjiženo na kontu 920-pritoki in odtoki denarnih sredstev med podjetjem in gospodinjstvom. To pomeni, da so denarna sredstva postala last fizične osebe (je tudi samostojni podjetnik) in ne samostojnega podjetnika in ko so sredstva enkrat last fizične osebe, se v poslovnih knjigah samostojnega podjetnika ne more vzpostaviti terjatev do matere, saj tega ni več v poslovnih knjigah. To je finančni inšpektorici bilo znano zaradi tega, ker je opravila davčni nadzor tudi pri tem samostojnem podjetniku in ni ugotovila nepravilnosti.

Ker se je med davčnim postopkom izpostavil problem tega posojila, saj ga je finančna inšpektorica nepravilno in nezakonito opredelila kot drugi dohodek med davčnim zavezancem in materjo, se je mati odločila, da sinu vrne to posojilo. Tako je 3. 3. 2021, to je 28 dni pred izdajo odločbe, celotni znesek vrnila sinu. Finančna inšpektorica, čeprav je vedela, da je posojilo vrnjeno, tega dejstva ni upoštevala in je še zmeraj trdila, da gre za prikrit pravni posel oziroma, da gre za neki obvod.

Še več, davčni zavezanec je na 11. strani pripomb na zapisnik, ki jih je vložil 10. 3. 2021, navedel, da je mati 3. 3. 2021 sinu vrnila 108.000,00 evrov. K pripombam na zapisnik je bilo priloženo tudi potrdilo banke o vračilu navedenega zneska. Kljub vsemu temu je finančna inšpektorica v izdani odločbi 93.000,00 evrov opredelila kot drugi dohodek ter obračunala akontacijo dohodnine v znesku 23.250,00 evrov in pripadajoče zamudne obresti v znesku 2.960,56 evra. Po mojem mnenju to lahko storiš le zaradi želje po obdavčitvi davčnega zavezanca, saj za takšno obdavčitev ni imela nobenega utemeljenega razloga in težko verjamem, a ni imela toliko znanja, da tega posla ne bi razumela, saj je bila finančna inšpektorica z vsemi pooblastili.

Odločitev ministrstva za finance

Davčni zavezanec je zoper odločbo finančne inšpektorice, ona je bila podpisana na izdani odločbi, vložil pritožbo in ministrstvo za finance, ki je nato, kot drugostopni organ, februarja 2023 izdalo odločbo, s katero je odpravilo odločbo finančne inšpektorice in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Glede zneska 93.000,00 evrov, katerega je finančna inšpektorica opredelila kot drugi dohodek in obračunala akontacijo dohodnine v znesku 23.250,00 evrov ter pripadajoče zamudne obresti v znesku 2.960,56 evra, je drugostopni organ navedel:

»Ravno tako je treba izpodbijano odločbo odpraviti v delu, ki se nanaša na obračun davka od drugih dohodkov. Prvostopenjski organ je prepričan, da gre pri plačilu zneska 93.000,00 evrov s strani fizične osebe materi za prikrito izplačilo s strani davčnega zavezanca, vendar to iz predložene dokumentacije ne izhaja … Iz predložene pogodbe o pobotu medsebojnih terjatev in obveznosti, ki sta jo sklenila davčni zavezanec in samostojni podjetnik, je razvidno, da sta pogodbeni stranki medsebojno pobotali obveznosti v višini 93.000,00 evrov. Navedeno pomeni, da je znesek 93.000,00 evrov od davčnega zavezanca prejel samostojni podjetnik in ne njegova mati.«

Ponovni davčni postopek

V ponovnem davčnem postopku je nova finančna inšpektorica glede 93.000,00 evrov ugotovila popolnoma drugačno dejansko stanje kot finančna inšpektorica v prvotnem davčnem postopku in davčnemu zavezancu je bilo vrnjenih 23.250,00 evrov akontacije dohodnine, pripadajoče zamudne obresti v znesku 2.960,56 evra in seveda zamudne obresti od obeh navedenih zneskov in to od dneva plačila do dneva vračila.

Menim, da bi te zamudne obresti morala plačati finančna inšpektorica, ki je vodila prvotni davčni postopek in je izdala nezakonito odločbo, saj posledice njene nezakonite odločbe ne more nositi proračun oziroma davkoplačevalci, temveč ona sama.

Zaključek

Namen tega bloga je javnosti prikazati, da vse odločbe, ki jih izda davčni organ oziroma finančni inšpektorji, niso zakonite, da včasih obstoji verjetnost, da so nekatere odločbe izdane tudi kot posledica maščevanja določenim posameznikom ali kot posledica neznanja finančnih inšpektorjev. Zato se nam upravičeno zastavlja vprašanje, kako v finančni upravi obravnavajo inšpektorje, ki izdajajo nezakonite odločbe tudi v primerih, ki so jasni, kot je ta primer. Ali so ti finančni inšpektorji primerni, da še opravljajo svoje delo, saj s tem proračunu povzročajo več škode kot koristi. Vse to smo predvideli v spremembah zakona o finančni upravi, ki jih je sprejel državni zbor v začetku leta 2022, žal pa sta nova vlada in državni zbor v novi sestavi poskrbela, da so te določbe bile črtane.

Tudi v tem primeru so davčni zavezanec, samostojni podjetnik in njegova mati, celotni davčni pregled šteli za maltretiranje, saj so nemočno dokazovali finančni inšpektorici, da postopa nezakonito. Mnogim davčnim zavezancem takšno postopanje davčnega organa in finančnih inšpektorjev vpliva na zdravje. V nadaljevanju lahko preberete zapis, ki mi ga je poslala mati samostojnega podjetnika, ki je ta davčni pregled doživljaj z velikim stresom. Veš, da imaš prav, ne moreš pa storiti ničesar. Moraš se pritoževati in čakati. To pa ni namen davčnih pregledov. Zapisala je:

“Spoštovani g. Ivan Simič,

seveda se strinjam, da objavite članek o našem primeru, saj želim, da je javnost seznanjena s tem, kaj se lahko zgodi v davčnem pregledu. Imam vas imava za največjega davčnega strokovnjaka v Sloveniji in človeka z integriteto. Vaše mnenje na področju davka za večino ljudi (davčnih zavezancev in davčnih uslužbencev) v Sloveniji največ šteje. Seveda se z vami nikoli ne bodo strinjali inšpektorji, ki so izdali zavezancem nezakonite odločbe, a ti so na srečo v manjšini. Tudi v moji dolgoletni praksi sem imela večinoma pozitivne izkušnje. A žal mi je poleg nezakonite obdavčitve največ zdravja uničila ravno inšpektorica, ki že po moji skromni oceni ni imela veliko znanja o davčni zakonodaji, nadvse rada pa je v postopku inšpiciranja uporabila »škarje in platno v svojih rokah po svoji meri«. Ker sem razmišljala tudi o kazenski ovadbi dotične inšpektorice, se veselim vaše zahteve, da zamudne obresti in stroške postopka krije prva finančna inšpektorica, ki je nezakonito odločbo izdala. V opomin njej in poduk ostalim.  

 Še enkrat HVALA za vse! Želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam.”

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Zadnji, 163. uvodnik

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

20. decembra 2023 je izšla zadnja, 545. revija DENAR, v kateri sem objavil svoj 163. uvodnik, katerega objavljam v nadaljevanju:

»Današnji, 163. uvodnik, bo prav gotovo nekaj časa nosil naziv zadnji uvodnik revije Denar in današnja 545. številka revije Denar bo nekaj časa nosila naziv zadnja številka revije Denar. Nekateri se sporašujete zakaj? Zato ker je to na nek način zadnji izvod revije Denar. Digitalizacija, hitenje in hitro posredovanje informacij javnosti jemljejo svoj davek. Bralci danes potrebujejo novice takoj in zaradi tega sem se odločil, da je prišel čas, da se zaključi ena od dolgih in uspešnih zgodb. Za nami je, s tem mislim vse, ki so od maja 1991 do današnejga dne sodelovali pri nastanku in ustvarjanju 545 številk revije Denar, pestrih triintrideset let. Sam sem reviji posvetil zadnjih štirinajst let, ko je nastalo teh 163 uvodnikov in 174 številk revije Denar. Vsak od njih je imel svojo zgodbo, v vsakega od njih sem poskušal prenesti del sebe in seveda svoj način razmišljanja. Mnogi so se in se še zmeraj sprašujejo, ali so to res moji uvodniki, saj v njih pišem drugače, kot živim. Poudarjam, da so vsi uvodniki moji, da sem v njih izražal svoje občutke in velikokrat tudi čustva. Revija je bila moj ventil in moj most do vas, dragi bralci.

Po tolikih letih se posloviti od revije, ki je bila prva in vsa ta leta praktično edina prava revija o davkih, je tako, kot se posloviti od velike in srečne ljubezni. Nikoli ni pravi trenutek, zmeraj je bolečina velika, zmeraj potečejo tudi solze, toda moraš se odločiti. Vsak zaključek uspešne zgodbe je težak, toda čas bo pocelil rane. Še tako velika ljubezen sčasoma zbledi in ostanejo le spomini.

 Že pred zaključkom revije pa sem našel novi projekt v svojem življenju, to je medicinski center Crystal. Ideja, da bi opravljali le estetske storitve, se je kmalu razširila na šest do sedem dodatnih zdravstvenih storitev, kot so družinska medicina, ortopedija, ginekologija, urologija, srčna aritmija, hiperbarična kisikova komora, intravenozne terapije in še nove prihajajo.

Mnogi me že leta nagovarjajo, naj ustanovim stranko in grem v politiko. Moj odgovor je, da to ni zame, ker ne znam dajati lažni obljub, ker ne znam zavajati volivcev in medijev in ker ne bi mogel pozneje stopiti pred svoje volivce in jim povedati, zakaj nisem izpolnil predvolilnih obljub. Kot vidim, današnja politika s tem nima težav in to je najhuje, kar se lahko zgodi politiki – da ljudstvo ne verjame politikom in voli nove obraze, ki pa nam ravno tako ne ponudijo ničesar konkretnega. Iz zadnjih volitev mi je najbolj ostala v spominu predvolilna izjava sedanjega predsednika vlade, ki je povedal: »Zares ne potrebujemo nižjih davkov. Jaz res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili. Razen, da bi imel več denarja na računu in bi zapravljal za mogoče večje neumnosti.« Lahko bi ji rekli izjava leta revije Denar.

Ob zaključku se vsem, ki ste brali revijo Denar, še posebej moje uvodnike, ki so vas presenečali z njihovo vsebino in mojimi, včasih tudi čustvenimi zapisi, zahvaljujemo za več kot triintridesetletno druženje. Še posebej hvala Biserki Ošlaj, ki je to revijo ustanovila, in Snežani Šušteršič, ki je dolga leta skrbela za njeno nastajanje, in Veri Šeško, ki je kot lektorica edina bila z revijo od njenega nastanka do danes, to je 33 let. Prav tako hvala Petri Zidar, ki je zadnja leta skrbela za promocijo in pripravo revije Denar. V kratkem pa bom mojim uvodnikom dal še poseben poudarek, saj bom v naslednjih mesecih izdal zbirko, v katerih bom na enem mestu objavil vseh 163 uvodnikov. Torej nasvidenje in seveda srečno v 2024.

Vaš urednik,

mag. Ivan Simič«

 

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Donacija v proračun (220)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Včeraj smo na spletni strani https://www.delo.si/novice/slovenija/minister-poziva-k-donacijam-v-proracun/ lahko prebrali članek

»Minister poziva k donacijam v proračun

 Podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo do konca leta 2023 nakazali donacijo na račun državnega proračuna za namen odprave posledic poplav na za to posebej oblikovan račun Republike Slovenije, bodo upravičeni do dodatnega znižanja davčne osnove za leto 2023. Dodatno znižanje davčne osnove velja samo za donacije, nakazane do konca tega leta, je opozoril minister za finance Klemen Boštjančič

Nekateri so me zaprosili, da jim obrazložim, kaj to pomeni finančno. Moj odgovor je:

  • v kolikor v proračun nakažete donacijo v znesku 5.000,00 EUR, ostanete brez 5.000,00 EUR,
  • v kolikor donacije ne nakažete v proračun in imate dobiček v znesku 5.000,00 EUR, boste, v primeru, da ste pravna oseba, plačali davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 19 %, kar znese 950,00 EUR. Razlika v znesku 4.050,00 EUR predstavlja čisti dobiček in v kolikor si ga izplačate boste plačli 25 % dohodnino v znesku 1.012,50 EUR. Tako boste na vaš transkacijski račun prejeli 3.037,50 EUR.

Če povzamem. V primeru nakazila donacije v proračun ostanete brez 5.000,00 EUR. V primeru plačila vseh davkov in prispevkov v skupnem znesku 1.962,50 EUR, pa ostanete brez teh 1.962,50 EUR, vam pa ostane 3.037,50 EUR.

Navedeni izračun velja le v primeru, da se donacija šteje kot olajšava v celotnem znesku in v enkratnem znesku.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.