Arhivi Kategorije: Blogi strokovnjakov

Zamudne obresti ali, ko je zdrava kmečka pamet na dopustu (237)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V zadnjem času opažamo še nove nelogične zaključke finančne uprave in ministrstva za finance, kot drugostopnega organa. Že nekajkrat sem dokazal, da je tudi v davčni postopkih potrebno uporabiti zdravo kmečko pamet. Zadnji primer je bila odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka U-I-492/20-22 z dne 05.10.2023, ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo:

  1. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19, 66/19 in 163/22) je v neskladju z ustavo.
  2. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
  3. Do odprave ugotovljene protiustavnosti iz 1. točke izreka davčni organ v davčni inšpekcijski nadzor pri plačniku davka kot zavezanca za davek vključi tudi davčnega zavezanca, ki je v zvezi z istim upoštevnim gospodarskim (ekonomskim) dogodkom že plačal davek, če odločitev davčnega organa na podlagi četrtega odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku pomeni, da bi moral biti plačan drug davek. Plačilo davka v davčnem inšpekcijskem nadzoru se v tem primeru solidarno naloži plačniku davka in davčnemu zavezancu. Znesek, ki ga je že plačal davčni zavezanec in mu ni bil vrnjen, se šteje kot delno plačilo tega davka.

V nadaljevanju vam bom predstavil dva nova primera, ko davčni organ ni uporabil »zdravo kmečko pamet«.

Zamudne obresti od nevrnjenega vstopnega DDV

Prvi primer je, ko je davčni zavezanec vložil zahtevo za vračilo vstopnega DDV. Davčni organ je zavezancu za davek izdal Začasni sklep za zavarovanje, v katerem je med drugim zapisal:

»Za čas od poteka roka za plačilo davka do izdaje odločbe bodo na podlagi 95. člena ZDavP-2 obračunane obresti po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki velja na dan poteka roka za plačilo. Davčni organ je pripravil simulacijo izračuna obresti na dan 25.09.2024, ko bi lahko bila izdana odmerna odločba. Znesek obresti bi znašal 49.303,22 EUR, celotna davčna obveznost pa 1.105.555,25 (1.056.252,03 EUR + 49.303,22 EUR).«

Na to navedbo davčnega organa je davčni zavezanec odgovorili, da navedeno nikakor ne drži, saj tekst 95. člena ZDavP-2 glasi:

»Kadar davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, se za čas od poteka roka za plačilo davka oziroma od poteka roka za vložitev davčne napovedi oziroma od dneva neupravičeno vrnjenega davka, iz razlogov, ki so na strani zavezanca za davek, do izdaje odločbe obračunajo obresti po obrestni meri 7 % letno. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo obresti.«

Dejstvo je, da v primeru davčnega zavezanca ne gre za ugotovitev davčne obveznosti, temveč gre za zavrnitev uveljavljanja pravice do odbitka vstopnega DDV v znesku 1.105.555,25 EUR. To pomeni, da gre za zahtevek za vračilo vstopnega DDV, katerega je davčni zavezanec plačal.

Torej, če davčni zavezanec ni prejel vračila DDV, katerega je pred tem plačal, davčnemu zavezancu ni jasno zakaj in od česa davčni organ obračunava zamudne obresti. Če to davčni organ počne le zaradi besedne zveze:

»Na osnovi ugotovljenih nepravilnosti, bo zavezancu za davek v odločbi odmerjen DDV v skupnem znesku 1.056.252,03 EUR,…«,

je davčni organ potrebno opozoriti na vsebino konkretne zadeve oziroma konkretnega davčnega postopka. V konkretnem primeru ne gre za odmero davka, temveč za  neugoditev vlogi za vračilo/odbitek že plačanega DDV. Zavezanec za davek je ob nabavi plačal DDV in je na podlagi spremenjenih okoliščin podal vlogo za vračilo delno plačanega DDV. Davčni organ njegovo vlogo ni rešil pozitivno, kar pomeni, da mu davčni organ ne želi vrniti DDV. To pa pomeni, da ne moremo govoriti o tem, da je davčni organ zavezancu za davek odmeril DDV, saj ni možno odmeriti DDV od prometa, od katerega je že bil plačan DDV in ta DDV ni bil nikoli vrnjen. Žal je davčni organ obračunal zamudne obresti in vztraja na plačilu le-teh. Vem, nekdo bo rekel naj vloži pritožbo in bo drugostopni organ odločil tako kot je treba. Toda, preberite naslednji primer in vam bo jasno, da ni veliko upanja, da bo drugostopni organ odločil drugače.

Zamudne obresti od plačanega zavarovanja

V drugem primeru se je pri fizični osebi opravljal davčno inšpekcijski nadzor po 68.a členu ZDavP-2. Davčni organ je zaradi pričakovane odmere davka zahteval zavarovanje bodočega davčnega dolga v znesku 100.000,00 EUR in davčni zavezanec je zavarovanje zagotovil v obliki denarja v znesku 100.000,00 EUR. To pomeni, da je v proračun nakazal 100.000,00 EUR. Davčni organ je davčnemu zavezancu pozneje izdal odločbo in mu z odločbo obračunal zamudne obresti tudi za čas, ko se je v proračunu nahajalo 100.000,00 EUR, katere je davčni zavezanec nakazal kot zavarovanje bodočega davčnega dolga. To pomeni, kljub temu, da je zavezanec za davek v proračun nakazal 100.000,00 EUR, mu je davčni organ tudi od tega zneska obračunal zamudne obresti.

Davčni zavezanec je vložil pritožbo, v kateri je navedel, da so z izpodbijano odločbo neupravičeno odmerjene pripadajoče zamudne obresti v znesku 12.350,00 EUR. Ker je na podlagi izdanega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, davčni zavezanec dne 19.03.2020 izvedel nakazilo 100.000,00 EUR, je davčni zavezanec trdil, da mu je davčni organ neupravičeno zaračunal zamudne obresti od zneska zavarovanja v višini 100.000,00 EUR. Drugostopni organ, to je ministrstvo za finance, je na te navedbe davčnega zavezanca odgovorilo:

»Navedeni ugovor pritožnika je neutemeljen. Omenjeni polog gotovine in prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi so namreč sredstva za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti in ne izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti. Šele, če davčni zavezanec za davek ne izpolni oziroma ne plača davčne obveznosti v predpisanem roku, davčni organ v skladu z določbo 123. člena ZDavP-2 lahko vnovči predloženi instrument zavarovanja. Da bi se obresti lahko obračunale le do dne, ko se izvede zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, zakon ne predvideva.«

Ob tem se drugostopni organ sklicuje na 95. člen ZdavP-2, ki glasi:

»Kadar davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, se za čas od poteka roka za plačilo davka oziroma od poteka roka za vložitev davčne napovedi oziroma od dneva neupravičeno vrnjenega davka, iz razlogov, ki so na strani zavezanca za davek, do izdaje odločbe obračunajo obresti po obrestni meri 7 % letno. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo obresti.«

Torej, če povzamem, davčni zavezanec je pred več kot štirimi leti v proračun nakazal 100.000,00 EUR, ki se mu ne obrestujejo njemu v prid, davčni organ pa mu je od teh 100.000,00 EUR, ki se več kot štiri leta nahajajo v proračunu (me ne zanima, na kateri postavki), obračunal zamudne obresti.

Zanima me, kaj menite vi, dragi bralci.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Normiranci in dvoletno obdobje (236)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V zadnjih dneh me je klicalo več davčnih zavezancev, ki me sprašujejo glede spremembe določbe štirinajstega odstavka 48. člena zakona o dohodnini, ki danes glasi:

(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 eurov, oziroma zavezanec iz šestega odstavka tega člena, čigar povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Od 01.01.2025 pa naj bi prišlo do spremembe mejnega zneska, kar pomeni, da bi po novem ta odstavek glasil:

(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 60.000 eurov, oziroma zavezanec iz šestega odstavka tega člena, čigar povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega 60.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

 Menda se govori, da naj bi na ministrstvu za finance in na finančni upravi to določbo tolmačili na ta način, da se kot dve zaporedni leti štejeta leti 2024 in 2025.

Moje mnenje je, da je pri spremembi davčne zakonodaje potrebno tovrstne zadeve urediti v prehodnih določbah, ki pa morajo biti v skladu z zakonom in Ustavo republike Slovenije. Tukaj mislim predvsem to, da ne smejo veljati za nazaj. Glede na to, da se bo novi zakon o dohodnini začel uporabljati 01.01.2024 menim, da se lahko kot dve zaporedni leti upoštevata le leti 2025 in 2026.

V 2. členu veljavnega zakona o dohodnini je določeno, da se dohodnina ugotavlja po določbah zakona, ki velja na dan 1. januarja leta, za katero se dohodnina odmerja, če ni s tem zakonom drugače določeno. Ob tem poudarjam, da je v zakonu določeno samo to, kar je v skladu z ustavo, veljava zakona za nazaj pa po ustavi ni dovoljena, o čemer je Ustavno sodišče Republike Slovenije že odločalo večkrat.

V predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki je bil objavljen 03.06.2024, je v 25. členu (začetek veljavnosti) določeno, da ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2025. Torej, ta določba je jasna in nedvoumna. Spremenjeni zakon o dohodnini se bo uporabljal za davčna leta 2025 in nadaljnja in zaradi tega se določba štirinajstega odstavka 48. člena zakona o dohodnini v nobenem delu ne more nanašati na leto 2024.

Pri dohodnini velja pravilo, da 1. januarja moram vedeti kakšne so določbe zakona o dohodnini za to leto. To pomeni, da 1. januarja 2024 ni nihče vedel, da se bo znesek 150.000,00 evrov zmanjšal na znesek 60.000,00 evrov in je svoje poslovanje v letu 2024 prilagodil temu znesku. Zaradi tega ne more država oziroma državni zbor s spremembo zakona o dohodnini posegati v leto 2024. Poleg tega pa menim, da ni nobene potrebe po tovrstnem hitenju.

Ob koncu še poudarjam, da nimam statusa samostojnega podjetnika, da je moje stališče glede normiranih odhodkov pri prometu na 50.000,00 evrov splošno znano in zaradi tega moj zapis ni subjektiven.

Zaradi tega ministrstvu za finance, finančni upravi in državnem zboru predlagam, da v konkretnem primeru sledijo Ustavi Republike Slovenije, saj ni nobene potrebe po razburjanju davčnih zavezancev (normirancev). Končno gre le za eno leto.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Oštro – Anuška – Preoštro (235)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Ko sem v torek prejel vprašanja novinarke portala Oštro in ko sem videl kaj me sprašuje, sem ugotovil, da me novinarji portala Oštro še zmeraj spremljajo na vsakem koraku in poslušajo vsako mojo besedo. Verjetno jim je to naročila njihova odgovorna urednica, ki še ni prebolela dejstva, da je zaradi pisanja neresnic o meni (konec leta 2017), ostala brez službe na časopisu Delo (v začetku leta 2018). Ker to skriva, je na spletni strani portala Oštro https://www.ostro.si/si/ljudje, pod svojo fotografijo zapisala:

 »V preiskovalno novinarstvo jo je odneslo leta 2006, še kot novinarko časnika Delo, s katerim se je razšla konec marca 2018.«

 Ta njen zapis je razumeti kot, da je Delo zapustila samovoljno. V resnici pa je morala Delo zapustiti zaradi pisanja neresnic o meni (novembra 2017) in če ga ne bi zapustila, bi dobila odpoved. Očitno tega še ni prebolela in zaradi tega sledi vsak moj korak. Podobno kot danes, se me je lotila konec septembra 2021 in na njene takratne navedbe sem odgovoril v mojem blogu »Preoštro za Oštro«, katerega sem objavil 3. oktobra 2021  https://simic-partnerji.si/2021/10/03/10-3-2021-preostro-za-ostro/

Odgovorna urednica Anuška Delić Zavrl je o meni spisala veliko neresnic in nikoli ne bo jasno, zakaj takrat (konec leta 2017), ko se je prikazovala kot velika raziskovalna novinarka, ni objavila imena vseh Slovencev, ki naj bi jih takrat t.i. raziskovalni novinarji našli v Rajskih dokumentih, kjer mene ni bilo. Govori se, tako trdijo moji viri, da so takrat mnogi veliko plačali, da niso objavili njihovih imen. Ali je to raziskovalno in moralno presodite sami.

Zato je neresničen tudi zapis:

»Novinarji so pred sedmimi leti v mednarodnem novinarskem projektu Rajski dokumenti preiskovali posle v davčnih oazah in ugotovili, da je Ivan Simič k podjetju, ki je na Cipru odpiralo družbe, usmerjal slovenske stranke, ki so tja želele preseliti svoje premoženje. Foto: Daniel Novakovič/STA«

 Novinarjem portal Oštro, še posebej Anuški Delić Zavrl, ne bi škodilo kakšno izobraževanje o tem, kako se premoženje preseli na Ciper. Res je, da papir prenese vse, toda moraš imeti nek nivo. Če je res tako dobra raziskovalna novinarka, zakaj ni objavila imena tistih, ki so prenesli premoženje na Ciper. Ali je bil spet v igri denar?

Kolikšno je znanje novinarke Mete Gantar o tem, o čemer piše, kaže njen zapis, da v mojem intervjuju nisem omenil, da se na spletni strani UPPD ne objavljajo nakazila fizičnih oseb v off shore oziroma davčno ugodne države. Moje vprašanje je:

»Katera fizična oseba pa bi svoj denar, ki ga ima na bančnem računu v Sloveniji in je že obdavčen ter pregledan s strani vseh možnih nadzornih organov, nakazovala v off shore? Zakaj le?«

V off shore so se pred leti praviloma plačevali računi, katere so slovenska podjetja prejela od podjetij iz off shore držav ali iz davčno ugodnih držav in to zaradi tega, da so si takrat v Sloveniji zmanjšali davčno osnovo za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Danes je takšno poslovanje oteženo.

Me pa zanima, ali je novinarka portala Oštro Meta Gantar ista novinarka, ki po podatkih spletne strani www.ajpes.si ima odprt normirani s.p.? Zakaj normiran s.p.? A gre za davčno načrtovanje?

 Na koncu pa objavljam še vprašanja, katere sem v torek, 16.07.2024, prejel od Mete Gantar, novinarke portala Oštro:

From: Meta Gantar

Sent: Tuesday, July 16, 2024 5:40:33 PM

To: Info Simič Partnerji

Subject: Pojasnilo nakazil v “off-shore”

 

Pozdravljeni,

sem novinarka portala Oštro, kjer v okviru projekta Razkrinkavanje preverjamo verodostojnost trditev v javnem prostoru.

 V oddaji Signal na Nova24TV ste 30. junija trdili, da se vsa nakazila, ki gredo iz Slovenije v »off-shore«, objavijo na spletni strani urada za preprečevanje pranja denarja (časovna oznaka na 31:22).

 Urad za preprečevanje denarja na spletnem mestu objavlja seznam nakazil v tvegane države za posamezno leto objavlja od leta 2012 dalje. A zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma določa izjeme o tem, katerim zavezancem in kdaj uradu ni treba sporočiti nakazila ali namere nakazila v države z visokim tveganjem.

 Z urada so uredništvu sporočili še, da se objavljeni podatki nanašajo na transakcije pravnih oseb, podatki o transakcijah fizičnih oseb pa zaradi varstva osebnih podatkov niso javno objavljeni.

 Na kateri vir ste se pri vaši prvotni trditvi sklicevali in kako trditev pojasnjujete?

 Za odziv vljudno prosim do četrtka, 18. julija, do 14. ure. Če to ni mogoče, me prosim obvestite.

 Lep pozdrav

 Meta Gantar

Na njena vprašanja sem odgovoril:

 Spoštovana!

 Drži, v oddaji Signal sem povedal, da se vsa nakazila, ki gredo iz Slovenije v »off-shore« in druge države, ki so na seznamu UPPD in se štejejo za davčno ugodne oziroma tvegane, objavijo na spletni strani UPPD. UPPD objavlja ta nakazila od 18.10.2011, kar si lahko ogledate spodaj.

 Glede vaše navedbe, da so vam iz UPPD sporočili, da se objavljeni podatki nanašajo na transakcije pravnih oseb, podatki o transakcijah fizičnih oseb pa zaradi varstva osebnih podatkov niso javno objavljeni in vas v zvezi s tem zanima, na kateri vir sem se pri moji trditvi skliceval in kako trditev pojasnjujem, odgovarjam, da sem imel v mislih pravne osebe, saj je že skoraj 13 let splošno znano, da se objavljajo samo nakazila pravnih oseb. Zaradi  tega se mi ni zdelo pomembno, da bi to posebej izpostavil.  

 Pozdrav.

 Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Ali je 911 hiš izgubljenih v prostovoljnem zavarovanju? (234)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Včeraj sem objavil blog »Država se norčuje iz državljanov«, v katerem sem zapisal, da naj bi država, zaradi ukinitve prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka, izgubila 273,5 milijonov evrov. Nisem pričakoval, da bodo mediji kaj posebej poročala o tem, saj vem, da jim ni v interesu poročati o tem, poleg tega pa je veliko lažja tema za poročanje, kako je bivša ministrica Aleksandra Pivec prejela brezplačni sendvič s pršutom in o tem so poročali kar nekaj časa.

Da boste lažje razumeli, kaj pomeni 273,5 milijonov evrov, bom ta znesek spremenil v stanovanjske hiše za oškodovane v lanskoletnih poplavah. Danes mineva 11 mesecev od poplav in kolikor mi je znano, do sedaj niso zgradili še nobene stanovanjske hiše. Če se motim, me popravite. Zdaj pa k izračunu. Če ocenimo, da bi gradnja ene stanovanjske hiše stala 300.000,00 evrov (brez zemljišča) ugotovimo, da bi s 273,5 milijonov evrov lahko zgradili 911 stanovanjskih hiš:

273.500.000,00 EUR : 300.000,00 EUR = 911,66 stanovanjskih hiš

Za obuditev spomina na pretekle čase sem na spletu našel naslednji zapis:

»Golob: Preprečili bomo podražitve zavarovanj in ukinili dobičke zavarovalnic

Poslanska skupina Svoboda je v parlamentarno obravnavo vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot ga poznamo zdaj, in ga prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku. S tem korakom želijo preprečiti podražitve dopolnilnega zavarovanja in zasebne dobičke iz naslova zdravstvenih zavarovanj, je ob predstavitvi novele zakona dejal premier Robert Golob.«

“Vsi v koaliciji smo si enotni, da je predlog zakona korak v pravo smer pri izpolnjevanju koalicijskih zavez in krepitvi javnega zdravstvenega sistema. S preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bomo dosegli dva cilja: preprečili bomo podražitve in ne bo več dobičkov zasebnih zavarovalnic z naslova zdravstvenih zavarovanj. To sta bila tudi osnovna razloga za ta korak,” je pojasnil premier Robert Golob.

Kar si lahko ogledate na https://siol.net/novice/slovenija/kaoalicija-v-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-603981

S sklenjenimi napovedanimi poravnavami in nakazilom 33,5 milijona evrov bo država storila ravno to, povečala bo dobičke zavarovalnici, z 240 milijoni evrov pa bo vrtala luknjo v proračunu. Zdaj še čakam, da zvišajo znesek premije za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Država se norčuje iz državljanov (233)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Ko sem včeraj na spletni strani časopisa DELO prebral:

»Zavarovalnica Triglav se je z državo pogodila o nadomestilu zaradi škode, ki je največji slovenski zavarovalnici nastala zaradi lanske zamrznitve višine premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poravnava bo pokrila del izgube in bo ugodno vplivala na letošnje poslovanje.«, nisem vedel kaj naj naredim. Naj se smejem ali naj jočem. Edino kar sem bil prepričan je bilo, da se država norčuje iz državljanov, da se predsednik vlade in vlada norčujeta iz državljanov, da se ministrica za zdravje norčuje iz državljanov in da se vodja poslanske skupine Svoboda norčuje iz državljanov.

Po dostopnih informacija, naj bi se država z Zavarovalnico Triglav pogodila, da ji bo zaradi zamrznitve višine premije plačala 11 milijonov evrov. Toda to še ni konec. Pred podpisom naj bi bili identični poravnavi z Vzajemno, po kateri naj bi Vzajemna prejela 14,14 milijona evrov in z Zavarovalnico Generali, ki naj bi prejela 8,36 milijona evrov. To informacijo naj bi po navedbah STA javnosti posredovalo ministrstvo za zdravje, kar lahko preberete na strani kjer so zapisali:

»Zaradi regulacije dopolnilnega zavarovanja nadomestila tudi zavarovalnicama Vzajemna in Generali Ljubljana, 1. julija – Zaradi lanskoletne regulacije višine cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bosta poleg zavarovalnice Triglav nadomestili prejeli tudi zavarovalnici Generali in Vzajemna, so za STA potrdili na ministrstvu za zdravje. Vzajemna je zahtevala 14,14 milijona evrov, Generali pa 8,36 milijona evrov. Ministrstvo za zdravje je zahtevama obeh ugodilo.«

To je isto ministrstvo, ki naj bi skupaj z ulico pripravljalo reformo zdravstva. Če primerjam njihove aktivnosti z zamrznitvijo premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, kjer so očitno pogoreli, se bojim, da obstaja velika verjetnost, da bodo uničili naše zdravstvo.

Predlagam vam, da preberete moj lanskoletni blog na spletni strani Simič & partnerji, katerega sem objavil 07.07.2023. Takoj vam bo jasno, da se nekdo norčuje iz nas.

Lani so nas predstavniki vlade prepričevali, da so mesečni znesek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje zamrznili na 35,00 EUR, saj ne bodo omogočili bogatenja zavarovalnicam, to je to je istim zavarovalnicam, katerim bodo sedaj nakazali 33,5 milijonov evrov.

Prav tako so povedali, da bodo ukinili prostovoljno zdravstveno zavarovanje in res so ga ukinili, toda uvedli so obvezni zdravstveni prispevek v identičnem znesku 35,00 EUR. Prostovoljno so spremenili v obvezno. Torej, praktično se ni nič spremenilo. Prav tako so nas prepričevali, da bodo zavarovalnicam odvzeli dobičkonosni posel, istočasno pa so v proračunu rezervirali 240 milijonov evrov za izgubo iz tega dobičkonosnega posla. Moraš biti res velik umetnik, da dobičkonosen posel spremeniš v 240-milijonsko izgubo in še dodaš smetano v znesku 33,5 milijonov evrov. Takrat sem v mojem blogu opozarjal na to nelogičnost.

Mediji pa so tiho. Očitno je bilo lažje razumeti in medijsko napihovati, da je neka ministrica prejela brezplačni sendvič s pršutom, kot to, da je, oziroma bo. proračun ostal brez 273,5 milijonov evrov.

Ko predlagam nižje davke, pa poslušam, da to ni možno, ker bo prišlo do izpada proračunskih prihodkov in da je potrebno obdavčiti bogate, pa prazna stanovanja, pa onemogočiti kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem, pa povečati obdavčitev podjetij in fizičnih oseb, pa ukiniti ali priviti normirance, pa onemogočiti pokrivanje izgube, ……. istočasno, pa naj bi nam brez težav iz proračuna odletelo 273,5 milijona evrov.

Menim, da o zapisanem največ pove naslovnica tega bloga?

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Odgovor ministru za finance (232)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Spoštovani g. Boštjančič!

V zvezi z vašim včerajšnjim nastopom na POP TV, ko ste med drugim izjavili, da komentiram zadeve, čeprav sploh še nisem videl vaših izhodišč, vam v priponki pošiljam kopijo Izhodišč za spremembo davčne zakonodaje, katere sem prejel pred komentiranjem. Komentiral sem izključno zapisno v teh izhodiščih. Zato vam predlagam, da drugič pri meni preverite, kaj sem komentiral in od kod mi informacije. Ne bom se spuščal v razpravo z vami glede davčne reforme, ker nimava identičnih izkušenj pri davčnih reformah. Prav tako se ne bom spuščal v to ali so člani Strateškega sveta za davke potrdili ta izhodišča. Prosim vas pa, da se ne norčujete iz državljanov, saj trditi, da ni izhodišč za davčno reformo, ko jih novinarji držijo v rokah, najmanj neresno in politično nekorektno.

Strinjam se z vami, da boste zakone lahko sprejeli do konca tega leta, toda zavedati se morate dejstva, da zakoni morajo zaživeti tudi v informacijskem sistemu Fursa. To pa bo velika težava, saj do 01.01.2025 ne bo možno prilagoditi informacijskega sistema Fursa. Furs bo s prilagoditvami informacijskega sistema lahko začel šele, ko bodo sprejeti in objavljeni podzakonski akti in ocenjujem, da bodo zadeve v popolnosti operativne v drugi polovici leta 2025.

Samo za primerjavo bom omenil spremembe ZPIZ-2N, ki so začele veljati 28.12.2023. Furs je 16.05.2024 na svoji spletni strani objavil informacijo, da bodo kontrole za te spremembe na sistemu eDavki aktivirane predvidoma 23.05.2024 in bodo veljale za izplačila od vključno 01.02.2024 dalje. Tako majhna sprememba, pa je zaživela šele po petih mesecih. To kar vi pripravljate z načrtovanimi spremembami davčne zakonodaje, vaša izhodišča, bo zahtevalo več časa. Zato je moja ocena, da bo to aktivno v drugi polovici leta realna, a še zmeraj optimistična.

Prav tako mi ni jasno, kako boste danes ali jutri predstavili spremembe davčne zakonodaje po členih, če je v izhodiščih (zadnja vrstica) navedeno, da odziv koalicije pričakujete do petka, to je 31.05.2024. Šele, ko boste prejeli stališča koalicijskih strank, boste lahko zaključili s spremembami členov davčnih zakonov.

Pozdrav.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Davčna reforma za davčni kaos (231)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Danes smo končno, z dvomesečno zamudo od obljubljenega datuma, dočakali izhodišča za davčno reformo. Glede na to, da sem do sedaj sodeloval v štirih davčnih reformah lahko povem, da se davčne reforme ne delajo na tak način. Če je to vse, kar so po treh mesecih in pol pripravili Skupina za davke, Strateški svet za davke, predstavniki Fursa in predstavniki Ministrstva za finance, sem globoko razočaran. Po treh mesecih in pol smo prejeli le seznam želja, ki naj bi začele veljati 01.01.2025. Še zmeraj ne vemo ali bomo dočakali kakšen novi davčni zakon, kako je s poenostavitvami, kdaj bodo sprejeti pripadajoči pravilniki, kako bodo spremembe vplivale na spremembe informacijskega sistema Fursa, koliko časa je potrebno za spremembo informacijskega sistema Fursa, kako bo to vplivalo na spremembo informacijskih sistemov davčnih zavezancev, kdaj bodo pripravljeni novi obrazci za poročanje in podobno. Če vse to ne bo znano in pravočasno urejeno, bomo namesto davčne reforme doživeli davčni kaos. Zato je bolj logično, da načrtovane davčne spremembe začnejo veljati 01.01.2026, do takrat pa naj odgovorni rešijo vsa predhodno navedena vprašanja.

V nadaljevanju pa povzetek predvidenih sprememb:

»Ključni, po vsebini najpomembnejši del paketa so trije razvojno naravnani ukrepi s ciljem podpore dejavnostim in zaposlenim z višjo dodano vrednostjo za naslavljanje hitrejšega zmanjševanja zaostanka za inovacijskimi voditeljicami, ki predvidoma predstavljajo prve korake pri oblikovanju celovitega odziva na davčnem področju na izzive, s katerimi se soočajo izpostavljena področja:

 uvedba ugodnejše davčne obravnave za privabljanje novih kadrov v Slovenijo v obliki davčnega kredita za določeno obdobje (5 let) za visoko kvalificirane, izkušene oziroma mednarodno konkurenčne mlade (mlajše od 40 let) kadre, in sicer za Slovence, ki se vrnejo v Slovenijo (po delu ali študiju v tujini) oziroma tujce, ki pridejo na delo v Slovenijo (pogoj je, da S let niso bili rezidenti Slovenije), ki za svoje delo v Sloveniji prejmejo najmanj dvakratnik povprečne plače. Pričakujemo, da bo povečan obseg zaposlovanja kadrov s potencialno visoko dodano vrednostjo podprl dvig dodane vrednosti v delu gospodarstva, ki ima potencialno visoko dodano vrednost. Z ukrepom želimo privabiti v Slovenijo nove kadre in nove davčne zavezance, ki bodo v Republiki Sloveniji ostali dalj časa.

  • davčne spodbude za nagrajevanje v start-up podjetjih v obliki, ki naslavljajo ključne značilnosti take vrste podjetij- potrebo po kadrih s posebnimi znanji in kvalifikacijami, ki so pripravljeni za svoje delo prevzeti določena tveganja v obliki negotovosti uspeha Ukrep zagotavlja, da se te posameznike določenega dela tveganj razbremeni, zlasti v primerih, ko podjetje ne uspe. Dodatno se naslavlja tudi dejstvo, da se ta podjetja v začetnih fazah poslovanja soočajo z likvidnostnimi težavami. Ukrep vsebuje prestavitev trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja na kasnejši datum (npr. na trenutek odsvojitve pridobljenega deleža, prenehanje delovnega razmerja), pri čemer pa je davčna osnova vrednost deleža ob pridobitvi, ki se zmanjša za morebitno negativno razliko med vrednostjo deleža v trenutku nastanka obveznosti izračuna davka in vrednostjo deleža v času pridobitve, dohodnina pa se izračuna po povprečni stopnji. Razlika med prodajno vrednostjo deleža in vrednostjo deleža ob pridobitvi se obravnava po obstoječih pravilih obdavčevanja dobička iz kapitala.
  • sprememba postopka obrutenja pri nagrajevanju z delnicami/deleži, kar zmanjšuje stroške izplačevalca in povečuje privlačnost take vrste nagrajevanja. Ukrep predvideva, da se za izplačilo teh nagrad pripravi ločen obračun davkov in prispevkov ter da tiste davke in prispevke, ki bremenijo delojemalca, poravna slednji (in ne delodajalec).
  • Omogočeno bo tudi odlog in obročno plačilo

 Za konkurenčnost gospodarstva predlagajo naslednje spremembe:

 vzpostavitev možnosti za oblikovanje DDV skupine;

  • prenos DDV direktive (posebna ureditev za mala podjetja)- malim davčnim zavezancem, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (ki ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), bo omogočeno da poslujejo tudi v drugih državah članicah EU brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV (do skupne višine prometa 100.000 EUR;
  • dvig praga za vstop v sistem DDV z veljavne višine 000 EUR letnega prometa na 60.000 EUR;
  • uskladitev davčnega priznavanja odhodkov iz naslova obresti od posojil med povezanimi osebami z davčnimi sistemi primerljivih držav;
  • predlog za črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino, in s tem njihova izenačitev z delavci, napotenimi na delo v tujino iz gospodarstva;
  • razširitev olajšave za digitalni in zeleni prehod na način, da bo mogoče olajšavo prenašati 5 let (enako kot to že velja za olajšavo za investiranje);
  • določitev posebnega načina vrednotenja bonitete za zavarovalne premije za korporativno zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora in s tem odprava sedanjih nejasnosti;
  • ohranitev ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih 5 letih, potem predlog za postopno zviševanje bonitete, dodatno pa nadgraditev z uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles (ukrepi v okviru zelene davčne reforme);
  • izključitev OMD plačil (plačila kmetom za naravne in druge omejitve za posamezno območje) iz obdavčitve (podpora kmetijski politiki);
  • spremembe na področju ureditve normirancev tako v okviru dohodnine (znižanje pragov za uveljavljanje ugodnosti) kot tudi v okviru davka od dohodkov pravnih oseb (ukinitev).

 Ukrepi, ki naj bi predstavljali določene manjše obremenitve:

 dodatna obdavčitev nezdrave hrane in alkohola (ukrep za zagotavljanje javnega zdravja)- dvig DDV za sladke (z dodanim sladkorjem) in energijske pijače (iz splošne stopnje 9,5 % na 22 %) in manjši dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače v smeri postopnega zviševanja;

  • časovno omejevanje uveljavljanja davčnih izgub na 5 let, s predvidenim 7- letnim prehodnim obdobjem za uveljavljanje neizkoriščenih starih izgub;
  • evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV- uvedba mesečnega poročanja davčnih zavezancev v elektronski obliki davčnemu organu o prejetih in izdanih računih z možnostjo izdaje predizpolnjenega obračuna DDV davčnega organa davčnim zavezancem;
  • obveznost izdajanja računov za avtomate za prodajo blaga s prehodnim obdobjem za avtomate, ki so že v uporabi, do 1.1.2026;
  • omejitev prenosa presežkov DDV v naslednja davčna obdobja ter možnosti uveljavljanja vračila presežkov DDV na obdobje 5 let od predložitve obračuna DDV;
  • administrativna izboljšava postopkov množičnega vrednotenja nepremičnin z vidika optimizacije postopkov, kar bo omogočilo hitrejši postopek določanja posplošene tržne vrednosti nepremičnin;
  • opredelitev višine olajšave za vzdrževane družinske člane, določene za leto 2023 in 2024 (prehodna rešitev v noveli ZDoh-2AA) kot trajne (v nasprotnem primeru bi se zneski olajšav za vzdrževane družinske člane znižali na veljavno višino v letu 2022);
  • prenosi direktiv in uskladitev zakonskih določb z odločbami Ustavnega in sodbami Vrhovnega sodišča.«

Sedaj bom počakal nekaj dni, nato pa bom naslednji teden komentiral zgoraj navedene predloge. Že sedaj pa bom izpostavil enega, ki je res poseben, neverjeten in kaj takega še nismo imeli nikoli. Gre za ukrep v okviru zelene davčne reforme. Tako so med predlogi za konkurenčnost gospodarstva zapisali (označeno krepko):

»ohranitev ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih 5 letih, potem predlog za postopno zviševanje bonitete, dodatno pa nadgraditev z uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles (ukrepi v okviru zelene davčne reforme)

Če preberete pozorno lahko ugotovite, da bodo uvedli ničelno boniteto za uporabo koles in e-koles. Dejstvo je, da trenutno nimamo bonitete za uporabo koles, zato načrtujejo uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles in e-koles. Na novo bodo uvedli to, kar že imamo. Razumi, če lahko. Ne vem kaj je mislil Strateški svet za davke s tem, ko je predlagal ali podprl ta predlog.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Prostovoljni v obvezni, novi REK, pa še kazen (230)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Lansko leto nam so nam vlada in njeni predstavniki ves čas obljubljali oziroma trdili, da bodo ukinili oziroma, da so ukinili prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Nikakor niso želeli priznati, da so namesto ukinjenega prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja uvedli obvezni zdravstveni prispevek in so se na neki način norčevali iz državljanov in državljank Slovenije. Kar je najbolj žalostno je dejstvo, da so jim mnogi to verjeli in to vse do prve pokojnine oziroma plače v letu 2024, ko so ugotovili, da se je na obračunu pokojnine oziroma plače pojavil odtegljaj v znesku 35,00 EUR. ZZZS je na svoji spletni strani objavi informacijo z naslovom »Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka, kar lahko preberete na spletni strani ZZZS https://zavezanec.zzzs.si/prispevki-za-obvezno-zdravstveno-zavarovanje/obvezni-zdravstveni-prispevek/

Torej, ukinjeno je bilo nekaj, kar je bilo enostavno in prepuščeno volji posameznika kaj bo storil, to pomeni ali bo plačal prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ali ne. Uveden pa je obvezen zdravstveni prispevek v istem znesku 35,00 EUR, ki pa povzroča kar nekaj težav. Zadeva je šla celo tako daleč, da so na finančni upravi morali pripravi novi REK_neOZP obrazec. Za kaj gre?

V Zakonu o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS št. 136/23 in 35/24) so v tretjem odstavku 35. člena zapisali:

»(3) Če mesečni dohodek zavarovanca, od katerega se odteguje obvezni zdravstveni prispevek, ne zadostuje za njegovo odtegnitev, obvezni zdravstveni prispevek za ta mesec pobere Zavod na podlagi podatka o nezmožnosti odtegnitve za posamezni mesec. Zavezanec za odtegnitev in plačilo obveznega zdravstvenega prispevka v roku za obračun in plačilo tega prispevka o nezmožnosti njegove odtegnitve iz razloga iz prejšnjega stavka obvesti zavarovanca in Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) na obrazcu, ki ga na svoji spletni strani objavi FURS. Zavezanec za odtegnitev in plačilo obveznega zdravstvenega prispevka obvesti FURS prek portala eDavki. FURS posreduje Zavodu podatek o zavarovancu, za katerega obvezni zdravstveni prispevek za posamezni mesec ni bil odtegnjen (osebno ime, stalno oziroma začasno prebivališče, EMŠO in davčna številka) najpozneje do konca meseca za pretekli mesec, po tem datumu naknadno prejeti podatek za posamezni mesec za posameznega zavarovanca pa sproti. Podrobnejši način pošiljanja teh podatkov dogovorita Zavod in FURS. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti zavezanca za odtegnitev in plačilo obveznega zdravstvenega prispevka glede obveščanja FURS in zavarovanca iz tega odstavka o nezmožnosti odtegnitve obveznega zdravstvenega prispevka za posameznega zavarovanca za posamezni mesec opravlja FURS.«

V nadaljevanju zakona pa je še kazen, če ne boste poročali oziroma ne boste poročali pravočasno. Tako je v 38. členu določeno:

»38. člen

(prekršek)

 (1) Kdor v nasprotju s tretjim odstavkom 35. člena tega zakona ne obvesti FURS in zavarovanca ali ju ne obvesti na predpisan način oziroma v predpisanih rokih, se kaznuje:

       – z globo od 800 do 10.000 eurov samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

      –  z globo od 1.200 do 15.000 eurov pravna oseba,

      – z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če se pravna oseba na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

 (2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

 (3) Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.«

 Če zaključim, ukinili so prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je temeljilo na prostovoljnosti, uvedli obvezni zdravstveni prispevek, uvedli novi obrazec za poročanje, obveznost poročanja prenesli na izplačevalce in za neporočanje oziroma nepravočasno poročanje uvedli kazen, ki za d.o.o. znaša od 1.200,00 do 15.000,00 EUR.

Namesto debirokratizacije imamo birokratizacijo in ustrahovanje. Podjetniki pa to mirno prenašajo, ko jih doleti kazen, pa so zgroženi.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Kje je davčna reforma? (229)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Predsednik Vlade Republike Slovenije je dne 29.11.2023, na vrhu gospodarstva, katerega se je v kongresnem centru Brdu udeležilo 500 gospodarstvenikov, napovedal zmanjšanje birokratizacije in davčno reformo. Še več, povedal je da naj bi do konca prvega četrtletja prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo.

Danes smo 19. maja 2024 in davčna reforma še ni predstavljena. Kot smo lahko 16.05.2024 zasledili v medijih (STA), je državna sekretarka na ministrstvu za finance mag. Katja Božič povedala, »da so na ministrstvu za finance v zaključni fazi priprave prvega paketa ukrepov prenove davčnega sistema, ki naslavljajo bistvene razvojne izzive in pomanjkljivosti obstoječega sistema. Paket bo predstavljen javnosti predvidoma v naslednjih tednih.«

Če pozorno preberem njen zapis, bi lahko zaključil, da najverjetneje nimajo še nič konkretnega. Kot je uvodoma navedeno, je predsednik vlade 29.11.2023 napovedal, da bodo do konca prvega četrtletja prišli do prvih izhodišč, kako izpeljati davčno reformo. Ta rok je že zdavnaj potekel, saj smo že sredi drugega četrtletja in še zmeraj nam niso nič predstavili.

Državna sekretarka pa je 16. maja 2024 povedala, da so v zaključni fazi priprave prvega paketa ukrepov prenove davčnega sistema, čeprav do sedaj nisem zasledil, da bi bilo govora o dveh paketih in ta paket naj bi bil predstavljen v naslednjih tednih. Si predstavljate, ne v naslednjih dneh, temveč v naslednjih tednih. Dve skupini strokovnjakov delata na davčni analizi in davčni reformi že štirih mesece, pa še zmeraj ne uspejo predstaviti, kaj so pripravili. Po drugi strani pa dobivamo nove in nove prispevke, povečuje se birokracija, o čemer lahko berete v naslednjem blogu in živimo od obljub.

Zato državno sekretarko in ministra za finance prosim, da nam že enkrat predstavita kaj sta ugotovili in pripravili ti dve skupini strokovnjakov, saj zmanjkuje časa. Če so res pripravili konkretno davčno reformo, bo to pomenilo tudi spremembo podzakonskih aktov in prilagoditve informacijskega sistema finančne uprave, za kar pa ne bo dovolj časa. To pomeni, da spremenjena davčna zakonodaja ne bo mogla začeti veljati 01.01.2025, saj bo povzročila davčni in poročevalski kaos, katerega pa država rešuje z birokracijo in kaznimi, kar si lahko preberete v naslednjem blogu »Prostovoljni v obvezni, pa še kazen«

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Predsednik vlade zamuja? (228)

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Predsednik Vlade Republike Slovenije je dne 29.11.2023, na vrhu gospodarstva, katerega se je v kongresnem centru Brdu udeležilo 500 gospodarstvenikov, napovedal zmanjšanje birokratizacije in davčno reformo. Še več, povedal je da naj bi do konca prvega četrtletja prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo.

Danes smo 04. aprila 2024 in koliko vem je prvo četrtletje za nami. Mediji, ki bi v primeru, če bi šlo za drugega predsednika vlade, že pet dni zahtevali izhodišča, kako izpeljati davčno reformo, so tiho. Zato sedaj  vlado sprašujem, kakšna so izhodišča vlade za izvedbo davčne reforme, »da bomo na koncu ustvarili več in tudi več imeli«, kot je predsednik vlade povedal na vrhu gospodarstva (Vir: https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-napovedal-davcno-reformo-in-izboljsave-zakona-o-stempljanju/).

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.