Arhivi Kategorije: Posavski mediji

Razstava brežiških likovnikov ob kulturnem prazniku

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Sreda, 08.02.2023    Rubrika: KULTURA Redakcija

Razstava DLB je na voljo za ogled v času delovnih ur PC Gasa.

Dan pred kulturnim praznikom so v Društvu likovnikov Brežice (DLB) odprli novo razstavo z naslovom Le čevlje sodi naj kopitar in na kateri se z deli predstavljajo tri članice DLB Kristina Bevc, Andreja Komočar in Alenka Venišnik.

Po navedbah predsednice društva Zlatke Vučinić razstava, ki je na ogled v PC Gasa oz. avli UE Brežice, ponuja na ogled dela članic grafične skupine DLB, ki so nastala pod mentorstvom likovne pedagoginje Alenke Venišnik, ki je razstavo tudi postavila. Slednja je njeno odprtje pospremila z besedami: »Živimo v času, ko nam umetnost dovoljuje vse ali skoraj vse. Predvsem pričakuje od avtorja vedno nove ideje, tehnike, likovne rešitve in aktualne zgodbe. Predvsem gre za nenehno raziskovanje tako z materiali, tehnikami in likovnimi prvinami, ki nam, glede na vsako najmanjšo spremembo, nudijo drugačen pogled. Pomemben je tudi odziv gledalca na likovno delo, njegovo likovno razumevanje in razumevanje vsebine. Pomembno je graditi in dopolnjevati svoj potencial, vedno raziskovati in nadgrajevati tisto, v kar verjamemo in smo suvereni v odnosu do drugih.«

dlb_razstava_le_cevlje_sodi_naj_kopitar (15)

Z leve: Kristina Bevc, Andreja Komočar, Zlatka Vučinić in Alenka Venišnik

Dodala je še, da se na razstavi predstavljajo tri članice DLB, ki so se od jeseni naprej ukvarjale z grafiko, jo nadgradile vsaka malo drugače in tako ustvarile vsaka svojo zgodbo. Vse tri so pri svojih delih izhajale iz linoreza. Odtise, ki so nastali v različnih barvah, je vsaka drugače nadgradila in jim dala svoj likovni pečat z risbo, kolažem, rekompozicijo, drugačnim formatom, monotipijo ali spreminjanjem kompozicije. Kot je Venišnik še navedla, je grafika zvrst slikarstva, ki nudi različne tehnike izdelave, znotraj le-teh pa neštete variante izražanja. »Ker je vsaka izbrala svoj pristop, svojo lastno likovno govorico, se pred nami odpirajo vedno novi pogledi in z njimi nove zgodbe. Pomeni, da smo obstoječi motiv razčlenile in ga ponovno sestavile v novo celoto, kompozicijo, torej smo eksperimentirale, raziskovale v barvnih kombinacijah, oblikah, kompoziciji, formatih, nenehno smo spreminjale obstoječi motiv, kar pomeni, da moramo pri ustvarjanju vedno narediti korak naprej, lahko tudi korak nazaj, samo na enem mestu ni dobro stati in biti zadovoljen sam s seboj,« je zaključila.

Vučinić je ob tej priložnosti dan pred kulturnim praznikom povedala še tole: »Kulturni dan, obletnica smrti dr. Franceta Prešerna, je dan in je praznik, ki ga nikakor ne bi smeli dati na hitro v košarico dobrin z drugimi dogodki. To je naš dan, vseh nas, ki ga je zaznamovala ne samo smrt človeka, ki nam je s svojimi verzi podaril svoje neiztrohnjeno srce, temveč tudi vsi njegovi predhodniki in vsi za njim, ki so utirali pot naši kulturi. S pojmom kultura mislimo v ožjem smislu na različne oblike umetniškega ustvarjanja, širše pa s kulturo razumemo vse človekove materialne in duhovne stvaritve, vrednote, moralno presojanje, pravila, umetnost, običaje, navade. Vse to in še več določa in oblikuje naše življenje, kako razmišljamo, presojamo, delujemo in bivamo. Vsi mi smo del kulture. Vsak s svojim zavedanjem in dejavnostjo prispeva svoj kamenček k zgradbi naše družbe. Kot društvo ljubiteljskih likovnikov poskušamo dodati naš prispevek tudi v umetniškem ustvarjanju. Naše delo nas veseli, gradi in povezuje. Stremimo za boljšim, lepšim, popolnejšim in izrazno močnejšim. Pri nas pa nas pri tem ne vodi nečimrnost, stremuštvo ali celo želja po slavi, temveč ljubezen do likovnega izražanja, strast, predanost, radovednost, ustvarjalnost, želja po raziskovanju in novem znanju. V vseh naših dnevih je košček našega jaza, v naših delih berete naše misli, pojmovanje sveta okoli nas, naša čustva, želje, strahove. Naše poslanstvo je likovno ustvarjanje, to so naši kamenčki, ki z ostalimi tvorijo celoto, našo družbo, kulturo. In vsak kamenček šteje.«

Za krajši plesni uvod sta pod mentorstvom Tjaše Oštir s hip hop točko poskrbeli članici PD Imani Larisa Putrih Šetinc in Julija Pavlič.

R. R.

#povezujemoposavje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Zimska pravljica najmlajših plesalcev Plesnega društva Imani

Avtor tega prispevka je ePosavje. Vabljeni k branju ePosavje »

Na odru so se zavrteli še plesalci skupin Sodobni ples 1, Sodobni ples 4+5, Balet otroci 1 in Hip hop otroci začetna v koreografijah Karmen Lavrinšek, Sanje Spirić, Sare Levičar in Laure Jelen. V čudoviti scenski postavitvi prave zime je na odru zaplesalo kar 80 plesalcev. Nastope skupin so s pravljično zgodbo povezovale mlade plesalke baleta Mia Curhalek, Iza Gajšek, Lina Vinko in Zala Vogrinec Vokalič. Lepi plesni pravljici se je z aplavzom poklonilo veliko število gledalcev, saj so do zadnjega kotička napolnili dvorano doma.

Vir: PD Imani

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Slovenski kulturni praznik obeležili tudi na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece

Avtor tega prispevka je ePosavje. Vabljeni k branju ePosavje »

Po himni, ki jo je zapel otroški pevski zbor pod taktirko Dejana Jerončiča, so se predstavili naši najmlajši pevci (prepevalnica), kasneje še enkrat pevski zbor, zaplesali sta Alina Ogorevc in Lana Žibert, Ana Jagrič nas je očarala z igranjem na citre, Alina Ogorevc je na duhovit način predstavila pesem Kultura ni frizura, lutkovni krožek (mentorici Tanja Culetto in Sanja Štefanič) je uprizoril igrico o tem, kako se je treba pogovarjati, če hočemo rešiti težave, devetošolci pa so nas nasmejali s sodobno Urško, ki ima raje fante na motorju (Andrej Rozman Roza – Urška). Na koncu je gospa ravnateljica Nuška Ogorevc pohvalila vse nastopajoče za res srčen nastop, nam zaželela, vsaj delček kulture vse dni v letu, predvsem pa naj lepo preživimo jutrišnji, šole prost dan.

Niko Skrivalnik in Ožbej Matijevc, novinarski krožek OŠ Maksa Pleteršnika Pišece

Fotogalerija (Foto: OŠ Maksa Pleteršnika Pišece):

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

​Kostanjeviška prireditev v znamenju uprizoritve Povodnega moža

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Sreda, 08.02.2023    Rubrika: KULTURA Redakcija

Zbrani na osrednji kostanjeviški prireditvi ob kulturnem prazniku

V prireditvenem prostoru OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki je v torek, na predvečer kulturnega praznika, po natančno treh letih spet potekala občinska prireditev v počastitev omenjenega dne.

Številne zbrane je pozdravila povezovalka programa, učiteljica Tanja Beber, nato pa jih je kot gostiteljica nagovorila ravnateljica kostanjeviške šole Melita Skušek. Poudarila je, da šola nosi naziva kulturna šola in šola odličnosti na področju likovnega ustvarjanja ter spodbuja učence h kreativnosti, iskanju navdiha in razvijanju njihovih talentov in spretnosti. »Šola ni samo izobraževalna institucija, šola je tudi prostor, kjer se oblikujejo prve vrednote učencev, kjer se izgrajujejo prvi medsebojni odnosi in kjer se gradi narodna identiteta,« je poudarila.

DSC_8558

Slavnostna govornica Tjaša Pureber

Med drugimi je spomnila na domačega pesnika Jožeta Cvelbarja, ki si s Prešernom deli rojstni dan, slikarja Jožeta Gorjupa, po katerem šola nosi ime, in Jožeta Plečnika, ki je Kostanjevici dal pečat s svojimi načrti. »Ponosni smo, da smo kulturna šola in šola kulture – ker vemo, da ima umetnost moč in ne pozna meja. … Lepota umetnosti je namreč neumrljiva, večna, še zlasti, če jo spustimo v globino svoje duše.«

Občinstvo je nagovoril tudi župan Robert Zagorc. »Kostanjevica na Krki je bila od nekdaj sinonim za kulturo in z njo povezanim dogajanjem, od Galerije Božidar Jakac, Lamutovega likovnega salona, Osnovne šole Jožeta Gorjupa, Forma vive, bivšega kulturnega doma do nove dvorane La Vie. Številni umetniki in kulturni delavci so izšli iz naše majhne zelene dežele v objemu Gorjancev, zato se nam, glede na videno, za prihodnost kulture v Kostanjevici na Krki ni bati,« je povedal.

DSC_8626

Učenci in učenke so uprizorili dramatizacijo Povodnega moža.

Slavnostna gostja prireditve je bila v. d. direktorice Direktorata za razvoj kulturnih politik na Ministrstvu za kulturo Tjaša Pureber. Izrazila je veselje, da je bila povabljena v Kostanjevico na Krki, »ki je odličen primer, kako se kultura in umetnost ne gojita samo v centrih moči, ampak tudi in predvsem v lokalni skupnosti«, saj se lahko pohvalijo s celim nizom ustvarjalcev in ustvarjalk, ki bogatijo naše odre, galerije, filme in glasbena prizorišča. »Prepričana sem, da boste še naprej živeli v izjemno ustvarjalnem okolju, ne nazadnje tudi zaradi te osnovne šole, ki je odličen primer kulturno-umetnostne vzgoje, kjer lahko naši najmlajši vsak dan dobivajo stik z umetnostjo in kulturno ter rastejo v ljudi, ki ju cenijo tudi v odraslem življenju,« je še dodala.

DSC_8636

Uprizorili Povodnega moža

V nadaljevanju so oder zavzeli učenci in učenke kostanjeviške šole, ki so pod režisersko taktirko Metke Povše uprizorili predstavo »Urška bo vedno Urška«, ki temelji na dramatizaciji Prešernovega moža, ki jo je napisala Breda Pugelj, Povše pa nekoliko dopolnila oz. ‘modernizirala’. Nastopali so: Zarja – Vita Jakše, Simon Hribar, Livia Zara Hauptman, Jakob Pavlovič, Tinkara Požgaj, Ula Bratkovič, Ema Petrič, Klemen Goričar Sevšek, Kristina Žulič, David Baznik, Gaja Lavrenčič, Ana Baznik, Zara Štokar, Lara Kozole, Zoja Kržičnik, Primož Črtalič, Kolja Bor Milovanović, Leon Jordan, Luka Škofljanec, Lojzi Hosta, Rok Levojević, Adam Jordan, Val Štokar, Patricija Kušljan, Svit Gorenc in Tit Ploj, pela sta še Sebasttjan Kvartuh in Manca Baznik, na harfo pa je zaigrala Neli Milek. S predstavo so poželi bučen aplavz občinstva, ki ga je za konec nagovoril še predsednik občinske Komisija za občinska priznanja, prireditve ter sodelovanje z občinami Jakob Gašpir, se zahvalil nastopajočim in njihovim mentorjem ter povabil na druženje in ogled razstave, ki so jo pripravili učenke in učenci šole.

P. P.

#povezujemoposavje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

ARSO: V soboto je v Cerkljah ob Krki najmočneje “pihnlo” 115 km/h

Avtor tega prispevka je ePosavje. Vabljeni k branju ePosavje »

Sobota, 11:42 – 115 kilometrov na uro

Tako so v soboto, 4. februarja, na letališču Cerklje ob Krki ob 11. uri in 42 minut zabeležili najmočnejši sunek severnega vetra, ko je po njihovih podatkih zapihalo 32,2 metrov na sekundo. Pomnoženo pridemo do številke 115,92 kilometrov na uro. Največja polurna povprečna hitrost na postaji je bila 11,3 m/s (40,68 km/h), največja 10-minutna hitrost vetra pa še malo višja – 11,8 m/s (42,48 km/h).

Krško JEK: 71,64 km/h

Na postaji v Nuklearni elektrarni Krško so ob 12. uri in 10 minut zabeležili najmočnejši sunek 19,9 m/s, kar bi v kilometrih na uro pomenilo 71,64 km/h. Kar je pa daleč od avgustovskega rekorda nevihtnega severnika, ko je z Bohorja prigrmel sunek s 119,5 km/h.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Grafit: Kdor ni z nami, je za nami

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Torek, 07.02.2023    Rubrika: KULTURA Redakcija

Prvi predsednik MSK Jure Logar

Kdo se skriva za kratico MSK, ki je v soboto zvečer v Kulturnem domu Krmelj sproščeno in duhovito, skozi dobro naštudirano improvizacijo na odru obeležila 25 let delovanja? Ustvarjalne moči sta združili gledališka skupina Ceglis in skupina Liquf.

MKS je kratica za Mladinsko sekcijo Krmelj, ki je bila ustanovljena leta 1997 in je povezovala generacijo mladih ustvarjalk in ustvarjalcev na področju kulture in športa ter skrbela za druženja vseh generacij. Njihovi projekti so bili zasnovani drzno in ambiciozno, saj so z njimi želeli doseči širšo prepoznavnost – in uspelo jim je.

KNAP’N’FEST

25 let MSK (77)

Labodji ples je bila prva gledališka predstava skupine Ceglis.

Najbolj odmeven dogodek je bil Knap’n’fest – tridnevni poletni festival, ki se je odvijal v Športnem parku Krmelj. V dnevnem času so se odvijale športne aktivnosti na igrišču za mali nogomet, košarko, tenis in odbojko na mivki, v večernem so potekali koncerti z znanimi skupinami, kot so Orleki, Samuel Lucas, Kingstoni, Carpe diem, Zabranjeno pušenje, Zablujena generacija, Zaklonišče prepeva, Mambo kings in še mnogi drugi. Knap’n fest je postal eden izmed najbolj prepoznavnih prireditev v slovenskem prostoru in privabil lepo število mladih, ki so imeli tudi možnost kampiranja. Žal je dobro zasnovan športno-glasbeni festival trajal le slabo desetletje.

GLEDALIŠKA SKUPINA CEGLIS

Pomemben del MSK je bila tudi gledališka skupina Ceglis, ki je na domače odrske deske postavila marsikatero predstavo in z njimi odšla tudi na številna gostovanja. Ustanovitelja skupine sta bila Damjan Kolovrat iz Krmelja in Grega Močivnik, ki sta ostala v gledaliških vodah. Damjan je del igralske zasedbe Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, Grega Močivnik je dejaven v Kulturno umetniškem društvu Ljud.

SKUPINA LIQUF

25 let MSK (95)

Skupina Liquf je skozi glasbo uspešno promovirala domači Krmelj.

Glasbena skupina Liquf, ki je bila ustanovljena v Krmelju leta 2006, je v svojem dobrem desetletju delovanja izvedla številne samostojne koncerte in nastopila na najpomembnejših slovenskih rock glasbenih dogodkih. Po skromnih začetkih in preigravanju priredb slovenskih in tujih uspešnic so fantje začeli tudi z ustvarjanjem lastne avtorske glasbe in leta 2011 izdali prvenec Začetek konca. »Prva glasilka« zasedbe Liquf je bil Franci Bastardi, ki se v letošnjem letu podaja na raziskovanje Amerike.

25 let MSK (101)

Avtor grafita: Kdor ni z nami, je za nami, ki se je po ustanovitvi MSK pojavil na steni trgovine v Krmelju, je neznan.

Spomine na pretekli čas so nekdanji člani in članica MSK zbranim v krmeljskem domu kulture predstavili na izviren in duhovit način. V program so vtkali recitacije manj znanih Kajuhovih pesmi, ker letos praznujemo Kajuhovo leto, se skozi igrane duhovite prizore spomnili časov, ko so bili 25 let mlajši, kar je v svojem govoru strnil tudi prvi predsednik MSK Jure Logar

Za nekdanje članice in člane MSK je Krmelj še vedno zibelka najlepših najboljših zgodb, kar so skušali pokazati tudi v igrivi plesni kompoziciji labodjega plesa, s katerim so se prvič kot najstniki predstavili na domačem odru.

Večer se je zaključil s koncertom skupine Liquf in druženjem v prostorih nekdanje rudarske kolonije.

S. R.

#povezujemoposavje

 

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

​Rdeči križ Slovenije poziva za pomoč prizadetim v rušilnih potresih v Turčiji in Siriji

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Torek, 07.02.2023    Rubrika: NOVICE Sporočilo

Jugovzhodni del Turčije in sever Sirije je v noči na 6. februar stresel potres z magnitudo kar 7,8 po Richterjevi lestvici, po več popotresnih sunkih pa je področje danes dopoldan streslo še enkrat, tokrat z magnitudo 7,7. Število smrtnih žrtev narašča iz minute v minuto in je že preseglo številko 1.500, številni prebivalci so pokopani pod ruševinami, prisoten pa je strah nadaljnjih sunkov.

Prvi potresni sunek (magnituda 7,8) se je zgodil nekaj po 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času blizu mesta Gaziantep ob turško-sirski meji, nekaj ur kasneje je sledil nov sunek (magnituda 7,7) v jugovzhodni pokrajini Kahramanmaras. V Turčiji so doslej prešteli že skoraj 1.000 žrtev in nekaj več kot 5.000 ranjenih, prizadetih pa je deset turških mest, potres pa so čutili tudi v turški prestolnici, 460 kilometrov oddaljeni od epicentra. Slabo vreme močno otežuje delo reševalcev, saj v Gaziantepu močno sneži, v pokrajini Kahramanmaras pa dežuje, poleg tega so oblasti zaskrbljene zaradi morebitnega popokanja številnih jezov, kar bi lahko povzročilo še katastrofalne poplave. Po poročanju iz Sirije so tam medtem našteli že več kot 500 smrtnih žrtev, več kot 1.000 ljudi je ranjenih – v bolnišnicah primanjkuje prostora, veliko je tudi pomanjkanje krvi.   

 
Potresno izrazito dejavno področje potrebuje našo in vašo pomoč!
 
Klicu na pomoč turškega in sirijskega društva Rdečega polmeseca se bomo pri Rdečem križu Slovenije odzvali tudi v sklopu programa Neighbours Help First (regionalna pobuda jugovzhodne Evrope in Balkana, v sklopu katere si države medsebojno pomagamo pri odzivanju, pomoči in okrevanju v primeru izrednih dogodkov), s pozivom na pomoč pa se obračamo tudi na prebivalstvo Slovenije, ki se je že tolikokrat doslej imenitno izkazalo v primeru tovrstnih nesreč in katastrof. Zbrana denarna sredstva bomo obema združenjema Rdečega polmeseca nakazali za izvajanje humanitarne pomoči prizadetemu prebivalstvu in obnovi uničenih oz. porušenih prebivališč. 
 

Svoj humanitarni prispevek lahko nakažete na TRR račun Rdečega križa Slovenije, in sicer:
 
Namen: »Potres Turčija in Sirija«
TRR Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana
SI56 0310 0111 1122 296
SWIFT: SKBASI2X
Koda namena: CHAR
Sklic: SI00-96891
 
Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2 lahko prispevate tudi s poslanim SMS sporočilom na 1919 z besedo SKUPAJ (1 evro) ali SKUPAJ5 (5 evrov).
 

Hvala vsem, ki pomagate in izražate solidarnost prizadetemu prebivalstvu Turčije in Sirije.  

Vir: Rdeči križ Slovenije

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

​Rdeči križ in Karitas Slovenije zbirata pomoč prizadetim v rušilnih potresih v Turčiji in Siriji

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Torek, 07.02.2023    Rubrika: NOVICE Sporočilo

Jugovzhodni del Turčije in sever Sirije je v noči na 6. februar stresel potres z magnitudo kar 7,8 po Richterjevi lestvici, po več popotresnih sunkih pa je področje danes dopoldan streslo še enkrat, tokrat z magnitudo 7,7. Število smrtnih žrtev narašča iz minute v minuto, številni prebivalci so pokopani pod ruševinami, prisoten pa je strah nadaljnjih sunkov.

Prvi potresni sunek (magnituda 7,8) se je zgodil nekaj po 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času blizu mesta Gaziantep ob turško-sirski meji, nekaj ur kasneje je sledil nov sunek (magnituda 7,7) v jugovzhodni pokrajini Kahramanmaras. V Turčiji so doslej prešteli že skoraj 1.000 žrtev in nekaj več kot 5.000 ranjenih, prizadetih pa je deset turških mest, potres pa so čutili tudi v turški prestolnici, 460 kilometrov oddaljeni od epicentra. Slabo vreme močno otežuje delo reševalcev, saj v Gaziantepu močno sneži, v pokrajini Kahramanmaras pa dežuje, poleg tega so oblasti zaskrbljene zaradi morebitnega popokanja številnih jezov, kar bi lahko povzročilo še katastrofalne poplave. Po poročanju iz Sirije so tam medtem našteli že več kot 500 smrtnih žrtev, več kot 1.000 ljudi je ranjenih – v bolnišnicah primanjkuje prostora, veliko je tudi pomanjkanje krvi.

Foto 5.

 
Potresno izrazito dejavno področje potrebuje našo in vašo pomoč!
 
Klicu na pomoč turškega in sirijskega društva Rdečega polmeseca se bomo pri Rdečem križu Slovenije odzvali tudi v sklopu programa Neighbours Help First (regionalna pobuda jugovzhodne Evrope in Balkana, v sklopu katere si države medsebojno pomagamo pri odzivanju, pomoči in okrevanju v primeru izrednih dogodkov), s pozivom na pomoč pa se obračamo tudi na prebivalstvo Slovenije, ki se je že tolikokrat doslej imenitno izkazalo v primeru tovrstnih nesreč in katastrof. Zbrana denarna sredstva bomo obema združenjema Rdečega polmeseca nakazali za izvajanje humanitarne pomoči prizadetemu prebivalstvu in obnovi uničenih oz. porušenih prebivališč. 

Svoj humanitarni prispevek lahko nakažete na TRR račun Rdečega križa Slovenije, in sicer:
 
Namen: »Potres Turčija in Sirija«
TRR Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana
SI56 0310 0111 1122 296
SWIFT: SKBASI2X
Koda namena: CHAR
Sklic: SI00-96891
 
Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2 lahko prispevate tudi s poslanim SMS sporočilom na 1919 z besedo SKUPAJ (1 evro) ali SKUPAJ5 (5 evrov).
 

Hvala vsem, ki pomagate in izražate solidarnost prizadetemu prebivalstvu Turčije in Sirije.  

Vir: Rdeči križ Slovenije

Slovenska karitas zbira sredstva za pomoč ob potresu v Turčiji in Siriji 

CT-Image-1.

Slovenska karitas odpira račun za pomoč prizadetim ob potresu, ki je danes ponoči in v nadaljevanju s popotresnimi sunki prizadel jugovzhodni del Turčije in severni del sosednje Sirije. Uničene so številne zgradbe in infrastruktura. Mnogi so ostali brez vsega. Kljub temu, da je bila temperatura zraka v številnih pokrajinah v regiji pod ničlo, so državljani začeli čakati ob ognjih, ki so jih kurili, in v svojih vozilih. Razmere so zelo težke.

Vsa zbrana sredstva bodo posredovana Karitas v Turčiji in Siriji glede na največje potrebe. Sodelavci obeh Karitas se na terenu že pripravljajo na odziv in prosijo za solidarnost. Vsak dar bo dobrodošel pri pomoči in odpravljanju posledic potresa za že tako zelo ranljive prebivalce, še posebej v Siriji, ki nosi posledice vojne in je že nekaj časa pozabljena kriza. Naprej bo pomoč namenjena oskrbi s hrano, vodo, higienskimi potrebščinami, začasnimi zatočišči in psihosocialno pomočjo, kasneje pa za obnovo domov in normalizacijo življenja najbolj ranljivih družin.
 
Pomoč Slovenije bo izraz solidarnosti, sočutja in podpore prizadetim v Turčiji in Siriji. Poleg materialne škode, potres povzroča tudi strah in negotovost za mnoge prebivalce na  prizadetem območju.

Svoj dar lahko posredujete s SMS sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919 in darovali boste 5 oziroma 10 EUR ali z nakazilom na:
 
Slovenska karitas
Kristanova ulica 1
1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Namen: POTRES TURČIJA-SIRIJA
Sklic: 00 626

Iskrena hvala za vsak dar!

Vir: Karitas Slovenije

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

​Zimska pravljica najmlajših plesalcev PD Imani

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Objavljeno: Torek, 07.02.2023    Rubrika: PANORAMA Sporočilo

Po dolgih treh letih premora so v sredo, 25. 1. 2023, v Brežicah zopet na svojem dogodku zaplesali najmlajši plesalci PD Imani. V Domu kulture Brežice so se na produkciji plesnih pripravnic z naslovom »ZIMSKA PRAVLJICA« občinstvu predstavile kar štiri plesne skupine plesalcev, starih od štiri do pet let.

V koreografijah učiteljice Larise Brinovec so zaplesale skupine: Plesna pripravnica 1 iz Vrtca Mavrica Brežice in Plesna pripravnica 2 iz Vrtca Mavrica Brežice ter Plesna pripravnica izven vrtca. Pod koreografskim vodstvom Karmen Lavrinšek je zaplesala skupina plesalcev Plesne pripravnice iz Vrtca Najdihojca Dobova.

Zimska produkcija Plesnih pripravnic, 25.1.2023-224

Na odru so se zavrteli še plesalci skupin: Sodobni ples 1, Sodobni ples 4+5, Balet otroci 1 in Hip hop otroci začetna v koreografijah Karmen Lavrinšek, Sanje Spirić, Sare Levičar in Laure Jelen. V čudoviti scenski postavitvi prave zime je na odru zaplesalo kar 80 plesalcev. Nastope skupin so s pravljično zgodbo povezovale mlade plesalke baleta: Mia Curhalek, Iza Gajšek, Lina Vinko in Zala Vogrinec Vokalič. Lepi plesni pravljici se je z aplavzom poklonilo veliko število gledalcev, saj so do zadnjega kotička napolnili dvorano doma. 

Vir: PD Imani
 

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece so obeležili kulturni praznik

Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

​Dan pred kulturnim praznikom smo tudi na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece pripravili krajšo kulturno prireditev, kjer ni manjkalo petja, plesa, igre, igranja na inštrumente … 

Po himni, ki jo je zapel otroški pevski zbor pod taktirko Dejana Jerončiča, so se predstavili naši najmlajši pevci (prepevalnica), kasneje še enkrat pevski zbor, zaplesali sta Alina Ogorevc in Lana Žibert, Ana Jagrič nas je očarala z igranjem na citre, Alina Ogorevc je na duhovit način predstavila pesem Kultura ni frizura, lutkovni krožek (mentorici Tanja Culetto in Sanja Štefanič) je uprizoril igrico o tem, kako se je treba pogovarjati, če hočemo rešiti težave, devetošolci pa so nas nasmejali s sodobno Urško, ki ima raje fante na motorju (Andrej Rozman Roza – Urška).

t1

Na koncu je gospa ravnateljica Nuška Ogorevc pohvalila vse nastopajoče za res srčen nastop, nam zaželela, vsaj delček kulture vse dni v letu, predvsem pa naj lepo preživimo jutrišnji, šole prost dan.

Niko Skrivalnik in Ožbej Matijevc, novinarski krožek OŠ Maksa Pleteršnika Pišece

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.