Arhivi Kategorije: Posavski mediji

Vreme: zadnja septembrska nedelja bo deževna

Avtor tega prispevka je N1info. Vabljeni k branju N1info »

Danes bo večinoma oblačno s pogostim dežjem.

Jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju okoli 16 stopinj Celzija. Čez dan bo večinoma oblačno s pogostim dežjem. Več padavin bo na zahodu in jugu države, kjer bodo tudi nevihte z nalivi. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 18, ob morju do 21 stopinj Celzija.

V ponedeljek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, pojavljale se bodo krajevne plohe, lahko tudi kakšna nevihta. V torek bo oblačno in deževno, v sredo pa delno oblačno in večinoma suho, napovedujejo na Agenciji za okolje (Arso).

Kakšno bo vreme od 28. septembra do 3. oktobra?

Do konca tedna bo obsežno ciklonsko območje nad srednjo Evropo počasi oslabelo in se pomaknilo proti vzhodu. Nato se ob iznad zahodnega Sredozemlja nad naše kraje razširilo območje visokega zračnega tlaka. Od juga in jugozahoda bo k nam dotekal dokaj topel in ob koncu tedna postopno bolj suh zrak.

V sredo bo delno jasno in predvidoma brez padavin, v četrtek in petek pa bo znova oblačno in deževno. Ob koncu tedna in na začetku prihodnjega kaže na dokaj toplo in večinoma suho vreme, po kotlinah bo zjutraj in dopoldne megla.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Sto dni zablod

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Fotomontaža: demokracija

Vlada je po prvih 100 dneh vladanja prejšnji četrtek organizirala prav poseben dogodek, predstavo v prostorih Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Moderator teatra Golobove vlade pa ni bil nihče drug kot Marcel Štefančič ml., ki je vodil osrednji del dogodka, to je pogovor z Robertom Golobom, Tanjo Fajon in Luko Mescem, predsedniki koalicijskih strank. Vse skupaj je zelo spominjalo na nekakšen Studio City. Manjkala je le Nika Kovač, predstavnica Inštituta 8. marec, ki je sicer četrti del zdajšnje vladne koalicije.

Predstava je bila pripravljena zelo po domače, moderator in predsedniki strank so se med seboj tikali. Marcel Štefančič je Goloba primerjal z Luko Dončićem, podobno kot smo to slišali že leta 2018 za Marjana Šarca. Slovenija naj bi torej imela veliko »dončićev«, v resnici pa je samo eden in edini. Vse drugo je sprenevedanje.

Med gosti v dvorani je bilo tudi več članov vladne koalicije (poslancev in drugih politikov Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice) kot novinarjev. Izbira kraja predstave je začudila marsikoga. Posamezniki opozarjajo, da so Robert Golob in navzoči člani vlade ter drugi politiki kršili avtonomijo ljubljanske univerze. Statut Univerze Ljubljana namreč v 7. členu izrecno prepoveduje delovanje političnih strank na njej. AGRFT se je tako šel svojevrsten politični aktivizem.

O dosežkih bore malo
Takšna, kot je bila uvodna predstava, je bila tudi vsebina novinarske konference, ki je tej sledila. Golob je kot ključni dosežek trimesečnega dela izpostavil spoštljivost, vlada je po njegovem v prvih sto dneh s spoštljivostjo v dialogu pokazala, da je mogoče spremeniti politično kulturo.

O dosežkih ni govoril veliko, saj niti ni mogel, ker jih ni. Dejal pa je, naj bi bila vlada obdobje prvih sto dni namenila pripravam na to, kar nas čaka jeseni. Pohvalil se je, da ima vlada sedaj “rekordno zaupanje ljudi”, čeprav ankete javnega mnenja kažejo drugače. Samo anketa na portalu Siol.net je pokazala, da delo vlade v prvih sto dneh kot uspešno ocenjuje le 20 odstotkov vprašanih.  Golob je napovedal, da bodo s tem načinom dela, s spoštljivostjo torej, ki je “antipod tega, kar smo videli prej”, nadaljevali.

Vlada RS (Foto: STA)

Za delo v jeseni je napovedal, da so “sedaj pripravljeni”, in poudaril, da vedno zmagujejo ekipe, ko so enotne in motivirane. Najbolj pa so motivirane takrat, ko naletijo na močnega nasprotnika, je dejal in poudaril, da to ni Janez Janša oz. SDS ali opozicija.

Sovražnik so po Golobovem mnenju podnebne spremembe in požari. Sovražnika sta tudi inflacija in energetska draginja. Sovražnik je po Golobovih besedah tudi korupcija v zdravstvu, zato so ji s sistemom spremljanja, kdo kaj dela ter koliko in kako naredi, napovedali vojno. Prav tako je sovražnik covid-19, s katerim “se bomo borili kot odprta družba, ker se ga ne bojimo, smo močnejši od njega”.

O načrtih za naprej
Golob je dejal, da vlada pri pripravi interventnih zakonov s področja energetike sodeluje z opozicijo, želi si tudi dialoga o ustavnih spremembah. Z NSi o slednjem že teče dialog, a se je šele začel. “Spremembe volilne zakonodaje so področje, ki se ga želimo lotiti. Če bo za to dovolj razumevanja v opoziciji, bomo šli v to,” je poudaril. Pri tem kot opozicijo očitno cilja le na NSi, saj mu za spremembo volilne zakonodaje zadostuje 60 glasov poslancev in poslank. Napovedal je, da bo vlada vztrajala pri reorganizaciji vlade in 20 ministrstvih.

Kot največjo šibkost so tako Golob kot oba podpredsednika vlade Tanja Fajon in Luka Mesec izpostavili nezmožnost ukrepanja ob aktualnih razmerah na RTV Slovenija. Je pa Golob dejal, da vsak dan iščejo rešitve, ki bi bile izvedljive že pred morebitnim referendumom o spremembah zakona o RTV.

Resničnih sto dni
Iz pregleda je razvidno, da so govorili predvsem o tem, kaj bo, če bo, manj ali nič pa o delu, ki so ga opravili v prvih sto dneh vladanja. V tem času so bili veliko na dopustu, predvsem pa so veliko kadrovali – odstavljali so strokovne kadre in jih nadomeščali s svojimi. Menda pa so v prvih sto dneh po njihovih navedbah “postavili temelje”, ki jim bodo pomagali prebroditi prihodnje tedne in mesece.

Napačne prioritete
Če so se vladajoči predvsem hvalili in govorili o sovražnikih, pa analitiki prvih sto dni te vlade ocenjujejo z drugimi vatli. Politični analitik dr. Matevž Tomšič ocenjuje, da so prvih nekaj mesecev Golobovo vlado zaznamovale napačne prioritete. Golobova vlada je namreč na prvo mesto postavila zadeve, povezane z različnimi kadrovskimi vidiki in predvsem z uveljavljanjem ideoloških smotrov. Tomšič je izpostavil tudi slabo komuniciranje. Kot primer nespametnega komuniciranja je izpostavil situacijo ob pomanjkanju goriva na črpalkah. “Rekli bi lahko, da je vlada na prvo mesto postavila partikularne interese, ne pa tega, kar zadeva večino državljanov.”

Predsednik ZNP Matevž Tomšič (Foto: STA)

Tomšič še opaža, da se je v času Golobove vlade začela brisati meja med politiko, vlado (izvršno oblastjo) in civilno družbo. Vse skupaj je namreč videti nekako pomešano. “Stvari postajajo podobne, kot so bile v nekdanjem komunističnem režimu, ko smo imeli tako imenovane družbenopolitične organizacije.”

Čas težkih preizkušenj
V času Janševe vlade smo iz covidne krize izšli kot država zmagovalka, kar se je odrazilo v ugodnih ekonomskih kazalnikih. Po zaslugi Janševe vlade smo dosegli prvo mesto po gospodarski rasti med državami EU, danes pa smo se znašli pred težko preizkušnjo, saj se nam obeta energetska kriza, dvig inflacije, cen energentov, med njimi elektrike. Julija letos smo zabeležili najvišjo stopnjo inflacije v posameznem mesecu po avgustu 1995. Inflacija na letni ravni je bila 11-odstotna. V opozicijskih vrstah ocenjujejo, da Golobova vlada ni upravičila visokih pričakovanj, ki jih je zbujala pred državnozborskimi volitvami.

Sto dni čas absurda
V SDS so prvih sto dni vlade ocenili kot čas absurda, arogance in lahkomiselnosti. Poslanska skupina SDS je že vložila zahtevo za izredno sejo državnega zbora, na kateri bi poslanci obravnavali ukrepe na področju draginje in razloge za nadpovprečno inflacijo Slovenije v evroobmočju. Še aprila je bila Slovenija med državami z najnižjo inflacijo in bistveno nižjo od povprečja.

Poslanec Franc Breznik, ki je na novinarski konferenci predstavil stališče SDS, je opozoril, da Golobova vlada ne dela dobro, da so njeni ukrepi slabi in neprimerni ter da so bile prioritete te vlade v prvih sto dneh obrnjene na glavo, saj se je ukvarjala z ukrepi, ki to v resnici niso, in zanemarjala resne probleme, s katerimi se sooča celotna Evropa.

Dodal je, da je državljanom težko povedati, zaradi česa ima Slovenija tako drago električno energijo ob več kot 80-odstotni samooskrbi in ob relativno dobro dimenzioniranem energetskem sistemu, ki daje tretjino elektrike iz TE Šoštanj, več kot tretjino iz jedrske elektrarne in več kot tretjino iz obnovljivih virov energije, od katerih hidroenergija predstavlja več kot 90 odstotkov.

V nadaljevanju je omenil vladni dokument z dosežki v stotih dneh, v katerem je večkrat omenjeno, da je predsednik vlade specialist na področju energetike, čeprav se je prav na tem področju vlada slabo izkazala in ni sprejela ustreznih ukrepov.

Draginja, inflacija
Na letno inflacijo je ključno vplivala podražitev cen energentov vključno s povišanjem cen električne energije. Pri strukturi pridobivanja električne energije v Republiki Sloveniji, ki jo predsednik vlade kot dolgoletni vodja podjetja, znanega po trgovanju in prodaji električne energije, dodobra pozna, še posebej izstopa povišanje cen električne energije. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali so ukrepi, ki jih je sprejela zdajšnja vlada, resnično samo v dobro državljank in državljanov ali pa gre predvsem za koristi proizvajalcev električne energije in distributerjev.

Breznik je omenil tudi pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, za oboje je vlada namenila samo 40 milijonov evrov, kar je kaplja v morje glede na potrebe, na kar opozarjajo tudi gospodarska interesna združenja. Prav tako je pomoč namenjena samo blaženju povišanja cen električne energije in zemeljskega plina. Koalicija je namreč zavrnila predlog SDS, da se pomoč nameni tudi uporabnikom drugih energentov (kurilno olje, les, biomasa, peleti). Ob dejstvu, da staranje prebivalstva ob nizkem številu rojstev ta čas predstavlja največjo strateško grožnjo za prihodnost Slovenije, je bil eden prvih ukrepov te vlade ukinitev urada za demografijo, je opozoril poslanec.

O zdravstvu in neodločnosti
V času predvolilne kampanje smo tudi ves čas poslušali obljube, da bodo bolniki v 30 dneh prišli do specialista. Breznik je dejal, da je edini specialist, do katerega lahko ta čas pridemo v 30 dneh, specialist za patološko morfologijo. Opozoril je tudi, da je Slovenija polnopravna članica EU, vendar zaradi neodločne politike ni slišana. Predsednik vlade, ministrica za zunanje zadeve in minister za gospodarstvo bi morali biti osebe, ki bi v teh dneh iskale alternative glede plina in drugih energentov zunaj Slovenije, predvsem v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kar je delala prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše. V SDS med drugim opozarjajo na nesprejemljivo zniževanje plač ali dohodkov v času inflacije.

Hrvaški jesenski sveženj ukrepov v podporo oziroma za zaščito državljanov in podjetij ter primerjava z ukrepi zdajšnje slovenske vlade

V prvih sto dneh slovenske vlade se je Golobov četverček poleg koalicijskih Gibanja Svoboda, SD, Levice  ter nevladnikov, t. i. glasu ulice, ukvarjal predvsem s kadrovskimi čistkami. To je bil tudi njegov največji spregled, kakor je na Twitterju opozoril Janez Janša, predsednik SDS. Pri tem je za primer omenil Avstrijo in Hrvaško.

Hrvaška vlada je pripravila veliko bolj dodelane ukrepe proti energetski krizi in inflaciji kot slovenska. (Foto: STA)

Hrvaški sveženj ukrepov v vrednosti 2.737 milijonov evrov
Prav na dan, ko so Golobovi slavili sto dni vlade in se veselili, je hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković javnosti predstavljal zelo obsežen sveženj ukrepov pomoči prebivalstvu in gospodarstvu v draginji in krizi, ki prihaja. Na seji hrvaške vlade so namreč obravnavali kar 20 točk dnevnega reda s pripravljenimi ukrepi, vrednost pomoči pa je rekordnih 2.737 milijonov evrov. Slovenska vlada je doslej za t. i. draginjsko pomoč namenila drobtinice, vsega 229 milijonov evrov.

Skupna vrednost ukrepov hrvaške vlade za blažitev posledic draginje je 2.737 milijonov evrov, od tega:

  • energija: 770 milijonov evrov,
  • davčne olajšave in znižanje trošarin: 365 milijonov evrov,
  • draginjski dodatki in pomoč kmetom: 326 milijonov evrov,
  • energetska prenova: 128 milijonov evrov,
  • pomoč gospodarstvu: 248 milijonov evrov,
  • poroštva podjetjem za obratna sredstva: 496 milijonov evrov,
  • pomoč podjetjem v težavah: 404 milijone evrov.

Po področjih so največ sredstev namenili področju energentov, in sicer 789 milijonov evrov. Za regulacijo cene električne energije od oktobra 2022 do marca 2023 so gospodinjstvom namenili 421 milijonov evrov, gospodarstvu 35,3 milijona evrov ter javnemu sektorju in nevladnemu oz. neprofitnemu sektorju še 132,7 milijona evrov.

Hrvaška vlada je sprejela tudi sklep o regulaciji cene zemeljskega plina oziroma termalne energije, za kar so namenili 195,8 milijona evrov. Za nakup drv so sprejeli sklep o 20-odstotnem popustu na ceno in določili 10-odstotno povečanje proizvodnje tovrstnih energentov, za kar so skupno namenili 4,25 milijona evrov. Pri utekočinjenemu naftnemu plinu so se odločili za regulacijo cene in marž, cene pogonskih goriv (bencina in dizla) ter kurilnega olja pa so regulirane. Za zeleni prehod so namenili pomoč v višini 414 milijonov evrov. Pri tem so s 1. septembrom že v teku razpisi v vrednosti 252 milijonov evrov, hkrati so napovedali sofinanciranje obnovljivih virov energije. Za subvencije za protipotresno in protipožarno varnost, energetsko prenovo, električne polnilnice in dostope za invalide so sprejeli sklep o 133 milijonov evrov sofinanciranja. Za subvencije za sončne panele pri graditvi sončnih elektrarn so sprejeli sklep o 3,3 milijona evrov pomoči. Znižali so tudi višino davka na dodano vrednost (DDV) za dobavo lesnih energentov na 5 odstotkov, veljala bo do marca 2023. Skupno bo za izboljšanje energetske varnosti namenjenih 26,5 milijona evrov.

Hrana in draginjski dodatki
Določili so tudi najvišje cene posameznih živil iz t. i. cene košarice, znižanje cen je kar 30,24-odstotno. Za draginjske dodatke bodo namenili 152,2 milijona evrov. Socialno ogroženim oz. prejemnikom denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in določenim kategorijam invalidov bodo mesečno nadomestilo začasno zvišali s 25,54 evra na 66,36 evra. Višja nadomestila bo prejelo 70 tisoč posameznikov. 59,7 milijona evrov so namenili za pomoč 690 tisoč upokojencem s pokojnino od 159,26 evra do 578,67 evra. S 1. januarjem 2023 pa bodo najnižje pokojnine višje za 3 odstotke, za kar so namenili 26,5 milijona evrov. Nezaposleni bodo prejeli dodatek v višini 33,18 evra od 1. oktobra do 31. decembra, vrednost teh dodatkov je 8,7 milijona evrov. Spodbujali bodo zaposlovanje žensk, za širitev programa za 4.908 žensk so namenili 32,5 milijona evrov. Nadalje bo 130 tisoč otrok prejelo enkratni dodatek v skupni višini 8,2 milijona evrov. Za mlade in študente so skupno namenili 48,52 milijona evrov, dodatek bo za štipendije (v vrednosti 40 evrov), za prehrano študentov v študentskih domovih. Pomembno je še pomembno, da so zvišali dohodninske olajšave za mlade zaposlene, tem bo skupno ostalo 32,6 milijona evrov več.

Pomoč sektorjem
Pomagali bodo kmetijstvu, delojemalcem in delodajalcem, subvencionirali bodo javni prevoz. Skupno bo to 164 milijonov evrov, v Sloveniji je to 40,5 milijona evrov. Kmetom so zaradi rasti stroškov namenili 31,9 milijona evrov, prejelo jo bo 14 tisoč upravičencev; pomoč zaradi suše v vrednosti 13,3 milijona evrov bo prejelo 20 tisoč upravičencev. Delodajalcem in delojemalcem bodo pomagali s spremenjenimi neobdavčenimi prejemki za priložnostne nagrade, za nadpovprečne delovne rezultate, za otroka, regres za prehrano (za 20 odstotkov), uporabo službenega vozila. Skupna vrednost pomoči je 76,9 milijona evrov. Za javni prevoz so določili subvencijo v višini 0,2 evra za liter dizla in ohranjanje manj zasedenih linij. Vrednost pomoči je 10 milijonov evrov. Za kredite in poroštva so namenili 900 milijonov evrov. Od tega bodo podjetja v težavah zaradi ukrajinske krize za obratna sredstva upravičena skupno do 496 milijonov evrov, izvoznikom so dodatno namenili še 404 milijone evrov.

Kaj pa v Sloveniji?
Vlada Roberta Goloba s priveskom je doslej sprejela ukrepe za blažitev posledic draginje v skupni vrednosti 229 milijonov evrov. Za energente naj bi bila pomoč v vrednosti 170 milijonov evrov (znižanje davka na dodano vrednost in pomoč gospodarstvu). Na Hrvaškem 789 milijonov evrov. Za električno energijo je slovenska vlada namenila 130 milijonov evrov, za čas od 1. septembra 2022 do 31. avgusta so sprejeli sklep o reguliranih cenah, znižanju trošarin in nižjem prispevku za obnovljive vire energije. Vrednost ukrepa ni znana. Na Hrvaškem pa je to 421 milijonov evrov. Slovenska vlada je za gospodarstvo sprejela še sklep o sofinanciranju 30 odstotkov stroškov električne energije za drugo polletje 2022 in to ocenila na 40 milijonov evrov. Hkrati so sprejeli še sklep o regulaciji cen električne energije za poslovne odjemalce. Za javni sektor so kot ukrep sprejeli zmanjšanje porabe električne energije – znižanje temperatur v prostoru. Na Hrvaškem je ukrep pomoči konkreten in znaša 132,7 milijona evrov. Zemeljski plin: slovenska vlada je znižala davek na dodano vrednost (z 22 na 9,5 odstotka), velja od 1. septembra do 31. maja 2023. Hrvaška vlada se je pri tem odločila za regulacijo cen. Podoben ukrep znižanja davka na dodano vrednost velja tudi za daljinsko ogrevanje. Pri pogonskih gorivih se je slovenska vlada odločila za regulacijo cen samo zunaj avtocestnega križa, na Hrvaškem so cene regulirane na celotnem območju države. Za zeleni prehod je slovenska vlada napovedala milijardo evrov vreden sveženj investiranja v sončne elektrarne.

Vir: STA

In hrana? Medtem ko so na Hrvaškem cene osnovnih živil znižali za 30,24 odstotka in jih omejili, bo slovenska vlada do 31. marca 2023 izvajala program primerjave maloprodajnih cen za 15 osnovnih skupin živil. Za to bodo zunanjemu izvajalcu plačali blizu 50 tisoč evrov. V Sloveniji je povsem drugače tudi pri draginjskih dodatkih. Medtem ko so za te na Hrvaškem namenili 152,02 milijona evrov, je slovenska vlada te določila pri 22,1 milijona evrov. Prejelo ga bo le okoli 71 tisoč državljanov, odločitev o prejemnikih je nerazumna. Velike družine dodatka ne bodo deležne, prejeli pa ga bodo pari brez otrok. Za otroke niso določili nobenega dodatka, prav tako ne za mlade in študente.

Za pomoč kmetijstvu in ribičem bo slovenska vlada sklep šele sprejela, pomoč naj bi znašala 22,5 milijona evrov. Za delojemalce in delodajalce so namenili 18 milijonov evrov, zvišali so stopnje neobdavčenih prejemkov za povračilo prevoza na delo in prehrane na delu. Na Hrvaškem so delojemalcem in delodajalcem namenili 76,9 milijona evrov. Kaj pa javni prevoz? V Sloveniji so samo zvišali povračilo zneska trošarin za prevoznike v javnem potniškem prometu, znesek ni znan. Na Hrvaškem pa so za to namenili 10 milijonov evrov. Slovenska vlada v nasprotju s hrvaško podjetjem ne omogoča niti kreditov in poroštev državne banke.

Razlike so zelo očitne
Primerjava med Slovenijo in Hrvaško pa pokaže, da po ukrepih sta med seboj oddaljeni svetlobna leta. Hrvaški ukrepi so zelo podobni tistim, ki jih je sprejemala vlada Janeza Janše. Slovenska vlada pa gre v maniri svoje levičarske agende svojo pot.

Vida Kocjan

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Brglez bi se skrival za nevtralnostjo in sredinskostjo, vendar naš narod dokaze hrani

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Brglez bi se skrival za nevtralnostjo in sredinskostjo, vendar naš narod dokaze hrani | Nova24TV

Milan Brglez, Che Guevara (fotomontaža: Demokracija/STA)

Brglez se bo zdaj skrival za neko nevtralnostjo in sredinskostjo, čeprav narod naš dokaze hrani,” je dejal voditelj oddaje Kdo vam laže? Boris Tomašič, pri čemer se je skliceval na fotografijo, na kateri novi predsedniški kandidat Milan Brglez paradira v majčki s Che Guevaro, “viva comunismo e la liberta in tako naprej, kajne“, je poudaril Tomašič. Svet stranke Gibanje Svoboda je v četrtek namreč sklenil podpreti evropskega poslanca Milana Brgleza pri njegovi kandidaturi za predsednika republike. Brglez, sicer član Socialnih demokratov, je v minulih dneh odstopil s funkcij v tej stranki, osrednji mediji pa ga že kujejo v zvezde.

Morda pa premierju Robertu Golobu ustreza ravno zaradi svoje prilagodljivosti, kot vemo, je bil Milan Brglez v SMS, potem je prešel v SD, zdaj bi h Golobu,” je pojasnil Boris Tomašič v oddaji in pojasnil, da je “neodvisnost” novega predsedniškega kandidata Milana Brgleza le krinka, saj so njegova levičarska ideološka prepričanja jasna, med drugim kot lažno izpostavi prav njegovo integriteto, ki jo osrednji mediji tako poudarjajo, sploh, ko vemo, da ima Brglez, nekdanji predsednik Šahovske zveze Slovenije, za sabo afero, povezano s financiranjem zveze in izginjanjem denarja Slovenskih železnic.

Preberite tudi: [Video] Posnetek, kjer poslanec Žavbi na seji vrta po nosu in smrkelj celo poje, zbudil veliko zgražanja

Z vstopom Brgleza v predsedniško tekmo se po napovedi medijev zadeve malce obračajo. Trenutno vodilni kandidatki Nataši Pirc Musar se baje ne obeta nič dobrega, kot levičarska ikona pa se tekmi zdaj pridružuje tudi Miha Kordiš, “ki je vsaj avtentičen levičar”, je komentiral Tomašič. Po njegovem mnenju je težko omenjati besedi integriteta in neodvisnost v istem kontekstu z Brglezom, sploh ko je svoja ideološka prepričanja že davno pokazal z nošenjem majčke, na kateri je bil obraz Che Guevare, množičnega morilca, rasista in homofoba. Ob tem se lahko vprašamo, kaj to pove o profesorju na FDV, ki med drugim predava celo o evropskem varstvu človekovih pravic. Zadevo je komentiral tudi nekdanji premier Janez Janša, ki je na Twitterju zapisal:Oseba z majico Che Guevare je g. Milan Brglez, kandidat @govSlovenija koalicijskih strank @strankaSD in @Gibanje_Svoboda za predsednika Republike Slovenije. Volitve bodo oktobra 2022. Oktobra 2022, ne 1922.”

Guevara je bil homofob, rasist in množični morilec, ki je uporabil vsa razpoložljiva sredstva za doseganje samooklicane nadrejene družbe. Vprašanje za Brgleza kot univerzitetnega profesorja na FDV v Ljubljani, kjer med drugim predava o svetovni politiki in evropskem varstvu človekovih pravic, je vsekakor, ali bi z enakim veseljem oblekel majico z obrazom Adolfa Hitlerja, ki je bil ravno tako rasist, homofob in množični morilec. Ali pa Brglez zgolj nosi majice komunističnih množičnih morilcev? Vsekakor je zelo zaskrbljujoča že sama misel, da bi človek, ki idealizira morilca, vodil demokratično državo. “Senzacija v Sloveniji. Neverjetno – absurdno – smrt demokraciji. V Sloveniji za predsednika države kandidira izjemno radikalni antisemitski komunist Milan Brglez SD,” je Brglezovo kandidaturo komentiral tudi uporabnik Twitterja, ki sicer živi v Nemčiji.

Mnogi ocenjujejo, da sedanji evropski poslanec nima pravega značaja za predsednika republike ravno zaradi svoje dvoličnosti in sledenju osebnim ambicijam, kar pa dokazujejo tudi pretekle določene afere, spomnimo lahko na to, da je v času, ko je aktualni evropski poslanec vodil Šahovsko zvezo Slovenije, čudežno izginil sponzorski denar Slovenskih železnic.

Foto: STA, Pixabay

Na mesto predsednika Šahovske zveze naj bi se Brglez zavihtel nezakonito – kar naj bi uredila Milan Kneževič in Mirko Bandelj. “Sporom v Šahovski zvezi Slovenije (ŠZS), ki jo vodi evropski poslanec Milan Brglez, ni videti konca. Pridobili smo celotni zapisnik izrednega inšpekcijskega nadzora, ki potrjuje več nepravilnosti,” so na portalu Siol zapisali junija lani, ko so sporočili, da se bo po očitkih o nepravilnostih, povezanih z izvolitvijo nekdanjega predsednika državnega zbora in vidnega člana stranke SD na mesto predsednika Šahovske zveze,  s tem namesto Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ukvarjala Policijska uprava Ljubljana.

KPK se je preiskavi izognila, Inšpektorat pa je ugotovil nepravilnosti
KPK je namreč menila, da to ni v njeni pristojnosti, ker ne gre za nepravilnosti ali kršenje zakona o integriteti in preprečevanja korupcije, ampak za domnevno kaznivo dejanje na strani vpletenih, vendar je bilo jasno, da so Brglezove lovke segale tudi do KPK, za katero je bil “sveta krava”. Zadevo je prevzel Inšpektorat za šolstvo in šport, ki je opravil izredni inšpekcijski nadzor v Šahovski zvezi Slovenije (ŠZS) pod Brglezovim vodstvom, ki je poleg vsega tudi nekdanji predsednik državnega zbora, in ugotovil vrsto nepravilnosti pri namenski porabi javnih sredstev.

Tanja Brkič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

[Foto+video] Srečanje podpornikov Nove24TV nad vsemi pričakovanji!

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

V soboto smo se pri Tavčarjevem dvorcu na Visokem pri Poljanah srečali in družili s podporniki Nove24TV in Demokracije. Za izkazano podporo naših somišljenikov smo izredno hvaležni in si jo resnično štejemo v čast. S številom prisotnih (več tisoč) ste nas presenetili in dokazali smo, da nas je veliko.

Od samega začetka delovanja smo vseskozi deležni izjemnega političnega pritiska. Nova oblast se nas je lotila še brutalnejše in skuša storiti vse, da bi nas utišala. V petek je evropski poslanec Matjaž Nemec na Evropski parlament naslovil pobudo za izbris Nove24TV iz seznama slovenskih TV programov, ki so prek IPTV na voljo v Evropskem parlamentu. Več kot očitno je Nova24TV trn v peti slovenskim oblastnikom, prav zato nam izkazana podpora na sobotnem srečanju potrjuje, da naša prizadevanja niso ostala neopažena in nam predstavljajo izjemen motiv za nadaljnje delo. Kot je dejal Jože Biščak na dogodku: “Zvok molka je tisti, kamor se ne smemo zateči.”

Foto: Matic Štojs Lomovšek

Ne pozabite, čakata nas še dva dogodka: v torek, 27. 9. 2022, bo v Ljubljani shod za družine proti novemu družinskemu zakoniku, ki ne spoštuje narave, razuma, tradicionalne družine. Za začetek referenduma proti omenjenemu zakonu bodo zbirali tudi podpise. V soboto, 2. 10. 2022, pa bo Pohod za življenje. Bodimo glasniki!

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Benjamin Šeško s spektakularnim golom prinesel zmago

Avtor tega prispevka je SNPORTAL.SI. Vabljeni k branju SNPORTAL.SI »

Slovenska reprezentanca je v Stožicah pred 14.824 gledalci ugnala Norveško z 2:1. Strelca za Slovenijo sta bila Andraž Šporar in Benjamin Šeško. Za Norveško je zabil Erling Haaland.

S pomembnimi tremi točkami so Slovenci na tretjem mestu prehiteli Švede, ki jih nocoj čaka še težko gostovanje pri Srbiji. Ob ugodnem rezultatu v Beogradu bi varovanci Matjaža Keka na torkovem obračunu zadnjega kroga v Stockholmu sami krojili svojo usodo ter bi si obstanek v B skupini Lige narodov zagotovili že z remijem.

Pred razprodanimi tribunami stoženskega stadiona je Slovenija pokazala zelo dobro predstavo, svojo najboljšo na dosedanjih petih tekmah. V prvem polčasu so nevarnejši bili gostje, ki so v 19. minuti tudi zatresli domačo mrežo, toda zadetek Lea Ostigarda ni obveljal zaradi prekrška v napadu. Dvaindvajsetletni branilec Napolija je bil skozi celotno srečanje izjemno nevaren ob vsaki prekinitvi Norvežanov. Pet minut kasneje je najvišje skočil tudi po podaji iz kota, vendar se je Jan Oblak izkazal z dobro obrambo. Eden najboljših vratarjev na svetu je v internem dvoboju ob strelu branilca vse svoje kvalitete dokazal tudi tik pred odhodom na odmor. Slovenija v prvem delu ni bila pretirano nevarna, že v uvodnih minutah je strel Benjamina Verbiča bil lahek plen za Orjana Nylanda, sredi polčasa pa strel Žana Karničnika ni bil natančen.

Precej nevarnejši so Slovenci bili v drugem polčasu, ki pa se ni pričel po njihovih željah. Že v drugi minuti je Karničnik storil hudo napako in podaril žogo nasprotniku, darilo pa je kakopak izkoristil trenutno najboljši napadalec na svetu Haaland. V nadaljevanju so končno na plin stopili tudi Kekovi izbranci, ki so prihajali do vse nevarnejših situacij. Odločila je zadnja četrtina dvoboja, v katerem je Slovenija prišla do popolnega preobrata. Dobrih dvajset minut pred iztekom rednega dela je Jaka Bijol izvrstno na levi strani igrišča zaposlil Šeška, napadalec Salzburga je prodrl po krilu in pred gostujoča vrata poslal uporabno žogo do Šporarja, kateri takšne priložnosti le redko izpusti iz rok, 1:1. Nekaj trenutkov kasneje so ponovno zapretili Norvežani, Morten Thorsby je močno streljal, Oblak se je izkazal z novo obrambo. Odločilni trenutek je padel v 81. minuti, ko je Šeško z izjemnim strelom iz okrog 25 metrov žogo poslal v malo mrežico Nylandovih vrat in postavil končnih 2:1. V zaključnih minutah je sledil pritisk Norveške, glavni delivec pravice Lawrence Visser je štiriminutni dodatek kar podvojil, toda Slovenija je izdržala in prišla do prve zmage v skupini.

Slovenija – Norveška 2:1 (0:0)
Šporar (69′), Šeško (81′); Haaland (47′)


Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Umrla je Louise Fletcher, Ratched iz Leta nad kukavičjim gnezdom

Avtor tega prispevka je 24ur.com. Vabljeni k branju 24ur.com »

V 89. letu starosti je umrla igralka Louise Fletcher, ki se je gledalcem najbolj vtisnila v spomin kot kruta sestra Ratched v legendarni drami Let nad kukavičjim gnezdom. “Očitno ste me vsi tako sovražili, da ste mi za to dali nagrado in v tem uživam vsako minuto,” je o svoji legendarni vlogi dejala leta 1976 ob prejetju oskarja.

Louise Fletcher je v petek umrla naravne smrti, doma v Montduraussu v Franciji, je za Hollywood Reporter sporočil njen sin Andrew Bick. V življenju se je sicer dvakrat borila z rakom na dojki, a bolezen uspešno premagala.

V 89. letu starosti je umrla igralka Louise Fletcher.
V 89. letu starosti je umrla igralka Louise Fletcher.FOTO: AP

Ameriška igralka se je rodila leta 1943 v Alabami dvema gluhima staršema. Z igralstvom se je začela ukvarjati v 50. letih prejšnjega stoletja z manjšimi televizijskimi vlogami, dokler se ni preselila v Los Angeles. Tam se je poročila s producentom Jerryjem Bickom in se po rojstvu dveh sinov odločila, da bo svojo kariero začasno prekinila. Na delo se je znova vrnila po enajstih letih in kljub premoru uspešno nadaljevala svojo kariero, medtem pa njen zakon tega ni preživel, saj sta se z Bickom po 19 letih ločila.

Leta 1974 je prepričala v filmu Thieves Like Us, eden izmed njenih zapomnljivih likov pa je tudi psihiatrinja v filmu Exorcist II: The Heretic (1977). V svet komedije je stopila leta 1978, ko je ob Petru Falku nastopila v filmu The Cheap Detective. Kot igralka se je preizkusila tudi na malih zaslonih, kjer je v eni izmed različic serije Zvezdne steze upodobila versko voditeljico Kai Winn Adami, za gostujoč nastop v serijah Picket Fences in Joan of Arcadia pa si je prislužila nominacijo za emmyja.

Pečat bo v Hollywoodu Fletcherjeva pustila predvsem kot brezsrčna sestra Ratched v drami Let nad kukavičjim gnezdom, kjer je leta 1975 zaigrala ob boku Jacka Nicholsona. Obema je glavna vloga prinesla oskarja, poleg tega pa je drama slavila še v treh drugih glavnih kategorijah (najboljši film, režija in prirejen scenarij). Louise je v svojem govoru na najbolj prestižni podelitvi nagrad dejala: “Očitno ste me vsi tako sovražili, da ste mi za to dali nagrado in v tem uživam vsako minuto. Vse, kar lahko rečem, je, da ljubim vaše sovraštvo.”  Nato se je v znakovnem jeziku zahvalila svojim staršema, ker sta jo naučila, kako sanjati. 

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

V bralnem krožku DU Senovo začeli z novo sezono druženja in branja

Avtor tega prispevka je ePosavje. Vabljeni k branju ePosavje »

Bralni krožek Društva upokojencev Senovo

SENOVO Veseli smo novih obrazov, zanimivo je bilo prisluhniti, kaj vse in o čem smo brali med počitnicami. Snovali smo program dela in bralni seznam za novo bralno sezono in še zbiramo predloge. Sprejeli smo povabilo Vide Geršak, bibliotekarke na OŠ Senovo, da se tudi letos pridružimo v projekt Bralne značke ZPMS Medgeneracijsko branje.

Dogodek v sklopu Nacionalnega meseca skupnega branja

Pred nami pa je že prvi dogodek, ki ga ob Nacionalnem mesecu skupnega branja (NMSB) organiziramo skupaj DKD Svoboda Brestanica, Bralni krožek DU Senovo in Kulturni dom Krško, enota Grad Rajhenburg: Nova odkritja: Prežihov Voranc sploh ni bil na Doberdobu? Temo bo predstavil predavatelj, zgodovinar in prevajalec Vinko Avsenak. V predstavitev se bo vključil poznavalec Prežihovega opusa, pisatelj in dramatik Tone Partljič. Vabimo vas 29. 9. ob 18. uri na Grad Rajhenburg. Zanimivo bo!

Bralni krožek Društva upokojencev Senovo

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Razmere v šolah vse bolj kaotične, Sviz molči

Avtor tega prispevka je Nova24TV. Vabljeni k branju Nova24TV »

Minister za družine Luka Mesec in šef šolskega sindikata Branimir Štrukelj (Foto: sta)

Nov val epidemije koronavirusa, ki je zajel Slovenijo, se širi predvsem preko šol. Iz slednjih poročajo o tako rekoč anarhičnem stanju. Po nekaterih šolah je za virusom zbolelo tudi do tretjino učiteljev, ki jih morajo seveda nadomeščati kolegi, da pouk sploh lahko poteka. Posledično so ti zelo obremenjeni.

Razredi v osnovnih šolah so tako rekoč zdesetkani. Nekateri učitelji vedo povedati, da obstajajo razredi, v katerih pouk obiskuje le še tretjina otrok. Od 24 učencev v razredu jih na primer k pouku hodi le osem.

Če so za zbolele učence v prejšnjih valih epidemije učitelji istočasno zagotavljali pouk na daljavo tako, da so predavanje v učilnici prenašali tudi preko Zooma, temu tokrat ni tako. Pouk na daljavo ni zagotovljen, vsak se mora znajti sam, kakor se zna.

Zanimivo je, da v šolskem sindikatu Sviz, kjer so v preteklih valih epidemije javnost dnevno zasipali s svojimi izjavami za javnost in protesti, kako je v šolah vse narobe, tokrat molčijo. Ne zahtevajo ne pouka na daljavo za zbolele učence, ne koronskih dodatkov, ne ničesar drugega. Zdi se, kot da je v šolah trenutno vse v najlepšem redu. Morda pa slednje pojasni to, da je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj član Levice, ki je ena od vladnih strank. In bilo bi nespodobno, da svoji stranki meša štrene in kritizira ravnanje vlade.

Moje Posavje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

S Koroške v Grosuplje za obračun z repa lestvice

Avtor tega prispevka je SNPORTAL.SI. Vabljeni k branju SNPORTAL.SI »

V devetem krogu 2. Slovenske nogometne lige bomo priča še enemu obračunu, v katerem se bosta srečali ekipi, ki se na lestvici nahajata ena nad drugo. Tokrat bodo gostje Fužinarja iz Raven na Koroškem gostovali v Grosupljem. 

sobota, 24.9. ob 16:00
  • Grosuplje: BRINJE – FUŽINAR

Domačini se trenutno nahajajo na predzadnjem, 15. mestu s petimi točkami. Tri točke so zbrali, ko so v zadnjem krogu ugnali zadnjeuvrščeni Triglav, po točko pa so osvojili proti Iliriji in Krškim. V tem krogu ne bodo smeli računati na mladega kaznovanega Anžeta Šparovca. 

Na drugi strani se gostje s Koroške nahajajo zgolj mesto višje, na 14. mestu z zgolj točko več od današnjih tekmecev. Ekipa Raven je namreč zabeležila dve zmagi in pet porazov, zadnjega kroga z Aluminijem pa še niso odigrali. Vendarle je za njimi slab rezultatski niz, zato bo zanimivo videti, kako se bodo Korošci odzvali po štirih zaporednih porazih.


Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Prijavite svoj film za 20. Luksuz festival poceni filma 5. novembra v Krškem

Avtor tega prispevka je ePosavje. Vabljeni k branju ePosavje »

5. novembra v Krškem filmski festival

Kot pravijo v Luksuz produkciji, podpirajo nizkoproračunske filme, ki jih ustvarjajo nove generacije filmskih ustvarjalcev. Za en dan bodo gostili mlade filmarje in vzpostavili raziskovalno platformo najrazličnejših javnih projekcij kratkih nizkoproračunskih filmov ter varen prostor za dialog, izmenjavo idej in izkušenj med gostujočimi filmskimi ustvarjalci. Mlade iz Slovenije in Hrvaške tako zdaj pozivako k prijavi svojih del, ki bodo v primeru izbora predvajana na festivalu v Krškem.

Brez omejitve glede filmskih žanrov

V razpisu dodajajo, da ne bo omejitev glede filmskih žanrov. Dokumentarni, igrani, eksperimentalni ali animirani kratki filmi naj bodo v prvi vrsti zaznamovani z nebrzdanim, svobodnim in pripadnostnim duhom, ki tako ali drugače odpravlja niz konstruiranih družbenih, verskih, kulturnih, etničnih, političnih, medgeneracijskih in seveda izraznih ovir. Luksuz festival poceni filma letos ponuja možnost za prijavo v dveh tekmovalnih kategorijah.

Dve tekmovalni kategoriji

Prva kategorija so mladi filmski ustvarjalci iz Slovenije in Hrvaške za avtorje, stare od 18 do 30 let. Dolžina prijavljenih filmov naj bo pod 30 minut. Druga kategorija pa so najmlajši filmski ustvarjalci – za avtorje do 18 let, ko naj bo dolžina prijavljenih filmov pod 10 minut. Prednost bodo imeli filmi, dokončani v letu 2021 ali 2022. “Število prijav enega ustvarjalca ni omejeno, vendar jih je treba oddati ločeno. Luksuz festival poceni filma ne zahteva prijavnine,” še dodajajo.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Najbolj lokalna radijska postaja na svetu!