Preliminarno poročilo o nesreči letala Air India, ki se je zgodila prejšnji mesec, in v kateri je umrlo 260 ljudi na krovu, ugotavlja, da sta bili obe stikali za nadzor goriva v motorjih premaknjeni v položaj za izklop. Gre za korak izklopa motorjev, zaradi česar ti izgubijo pogon, in letalo začne izgubljati višino, poroča BBC. 

Zvočni posnetek iz pilotske kabine pa nakazuje, da je zaradi tega med pilotoma nastala zmeda. Slišati je, kako eden sprašuje svojega kolega, zakaj je “izklopil gorivo”, ta pa odgovori, da tega ni storil, še piše v poročilu.

56-letni Sumeet Sabharwal je bil veteran s 30 leti izkušenj pri Air India. Preletel je 15.638 ur, od tega 8.596 na Boeingu 787. Živel je v Mumbaju s svojim ostarelim očetom in se je veselil upokojitve. 32-letni Clive Kunder je imel za seboj skupno 3.403 ur letenja, od tega 1.128 na Dreamlinerju. Air India se je pridružil leta 2017 in o letenju sanjal že od šole.

Oba sta bila v Mumbaju in sta v Ahmedabad prispela dan pred poletom, z zadostnim počitkom, še piše v poročilu. Kunder je bil pilot, Sabharwal pa ga je nadziral.

Poročilo samo sicer ne izpostavlja nobene tehnične težave, ki bi lahko povzročila zmedo v pilotski kabini, preden so motorji izgubili pogon. Druga možnost – in ta je grozljiva – je, da je šlo za premišljeno dejanje. Tudi to je možnost, za katero strokovnjaki pravijo, da jo je treba jemati resno. 

Posnetki nadzornih kamer z letališča niso pokazali “pomembne aktivnosti ptic”.

Poročilo ne vsebuje nobenih zaključkov in poudarja, da preiskava še vedno poteka. Končno poročilo se pričakuje v enem letu. Zelo verjetno pa je, da bo človeški faktor velik del preiskave.

Indijski urad za preiskovanje letalskih nesreč (AAIB) je navedel korake, ki bodo sledili predhodni preiskavi nesreče. Ti vključujejo: preučitev nadaljnjih komponent, ki so bile identificirane, testiranje zelo omejenih vzorcev goriva, pridobljenih iz letala, podrobno analizo podatkov iz dveh letalskih zapisovalnikov ter izvedbo celovite analize obdukcijskih poročil posadke in potnikov.

Tiskovni predstavnik Air India je ob tem sporočil, da še naprej vestno sodelujejo z oblastmi; iz podjetja Boeing pa sporočajo, da so njihove misli pri svojcih vseh žrtev nesreče. “Naše misli ostajajo z bližnjimi potnikov in posadke na krovu letala Air India Flight 171, pa tudi z vsemi prizadetimi na tleh v Ahmedabadu.”

Spomnimo, 12. junija je bilo letalo boeing 787-8 Dreamliner družbe Air India iz Ahmedabada v indijski zvezni državi Gujarat namenjeno na letališče Gatwick v Londonu, vendar je skoraj nemudoma po vzletu padlo na naseljeno območje med letališčem in bolnišnico. Na krovu je bilo skupno 242 ljudi, vključno z desetimi člani posadke in dvema pilotoma. Še najmanj 30 ljudi je umrlo tudi na kraju strmoglavljenja letala. 

Edini preživeli – britanski državljan Vishwashkumar Ramesh – se je iz razbitin rešil skozi odprtino v trupu.

E-skiroji so kvalificirani kot lahka motorna vozila in so ob nepravilni uporabi lahko izjemno nevarni, je na izjavi ob predstavitvi policijskega nadzora nad vozniki e-skirojev poudaril državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh. 

Navedbo je podkrepil s podatkom, da je bilo v prvem polletju letos v prometnih nesrečah udeleženih 115 voznikov e-skirojev, od česar so jih skoraj 60 odstotkov povzročili vozniki e-skirojev sami. “Glavni vzroki nesreč ostajajo neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti ter vožnja po napačni strani ceste,” je naštel Rajh.

V istem obdobju so po Rajhovih besedah ugotovili skoraj 500 kršitev cestnoprometnih predpisov, med katerimi izstopajo vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba zaščitne čelade ter preseganje hitrosti, ki je po zakonu omejena na 25 kilometrov na uro. Zaskrbljujoč pa je tudi vedno pogostejši pojav, ko se na e-skiroju pelje več kot ena oseba. “Nemalokrat je videti starša in otroka na istem skiroju, oba brez čelade. To ni sprejemljivo, saj gre za neposredno izpostavljanje tveganjem,” je poudaril.

Ob tem je na starše naslovil poziv, naj otrokom ne kupujejo tehnično predelanih “smrtno nevarnih e-skirojev” ali jim dovolijo udeležbe v prometu brez temeljitega znanja cestnih pravil. Staršem svetuje tudi, naj otroke podučijo, da med vožnjo e-skiroja ni dovoljena uporaba mobilnega telefona ali slušalk, naj vedno uporabljajo zaščitno čelado, “predvsem pa naj starši pred nakupom e-skiroja temeljito razmislijo, ali je to res primerno prevozno sredstvo za njihovega otroka”, je izpostavil.

Na ministrstvu pozdravljajo proaktivnost policije in uvedbo novih merilnih inštrumentov za ugotavljanje prekoračitev konstrukcijsko določenih hitrosti e-skirojev, za kar ima policija ustrezno zakonsko podlago, je poudaril Rajh. Podpirajo tudi uvedbo obveznega zavarovanja za e-skiroje in z ostalimi pristojnimi resorji preučujejo možnosti za njegovo uveljavitev. 

Evropsko komisijo pa pozivajo k uvedbi enotne evropske zakonodaje na tem področju, saj se s podobnimi izzivi kot Slovenija srečujejo vse države članice Evropske unije. Skrbi tudi stanje splošne prometne varnosti, saj je policija v juliju na slovenskih cestah zabeležila že osem smrtnih žrtev, je izpostavil Rajh.

Za ustrezno zakonsko ureditev uporabe e-skirojev si prizadevajo tudi na Agenciji za varnost prometa. “E-skiro ni igrača, je lahko motorno vozilo, ki lahko z nevarno uporabo povzroči hude poškodbe,” je poudarila v. d. direktorja agencije Saša Jevšnik Kafol. V prvi polovici leta se je v prometnih nesrečah huje poškodovalo 20 voznikov e-skirojev, v istem obdobju lani 13. Lažje se je poškodovalo 73 voznikov, lani pa 80, je naštela.

“Več kot polovica poškodovanih ni uporabljala čelade, čeprav vemo, da je zaščita glave pri padcu ključna. Tudi nedavna tragična smrt kolesarja in voznika kolesa z motorjem je znova pokazala, kako usodna je lahko neuporaba čelade,” je opozorila.

Na agenciji ugotavljajo, da nekateri prodajalci e-skirojev javno oznanjajo, da je mogoče e-skiroje odkleniti, kar pomeni, da lahko dosegajo bistveno višje hitrosti. Posledično so hujše tudi posledice prometnih nesreč, zato na agenciji vse uporabnike pozivajo, da se tovrstnih odklepanj ne poslužujejo.

Na agenciji si med drugim prizadevajo za uvedbo obvezne uporabe zaščitne čelade, za dvig minimalne starosti za uporabo e-skiroja na vsaj 15 let, uvedbo osnovnega usposabljanja po vzoru kolesarskega izpita in uvedbo obveznega zavarovanja. 

Zavzemajo se tudi za možnost, da bi bilo mogoče tehnično neustrezno vozilo zaseči ter da bi policija, redarstvo in inšpekcija dobili večja pooblastila. V tujini nekatere mestne občine omejujejo uporabo e-skirojev ob petkih in sobotah zvečer, saj so ugotovili, da se med vikendi zgodi največ prometnih nesreč, je med drugim poudarila Jevšnik Kafolova.

Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun je opozoril, da lahko e-skiroje zaradi njihovih karakteristik ovira že vsaka nepravilnost na cesti, posledično pa ogrožajo varnost voznika. Spomnil je, da je najvišja dovoljena hitrost električnih skirojev po zakonu 25 kilometrov na uro, večja hitrost pa je prepovedana, zato policija izvaja nadzor.

Glede pomislekov, ki so se pojavili glede uporabe naprave za merjenje hitrosti e-skirojev, je spomnil, da je policija še dodatno pridobila akreditacijo slovenskega akreditacijskega organa. Policija mora sodišču z veliko gotovostjo predstaviti dokaz, da je neko vozilo preseglo hitrost 25 kilometrov na uro, je navedel.

Kapun je opozoril, da je letos na slovenskih cestah umrlo že 42 udeležencev cestnega prometa, med njimi 12 motoristov. Turistična sezona se je šele dobro začela, zato voznike poziva k strpnosti. Zastoji na cestah bodo in temu se je treba z načrtovanjem poti tudi dovolj dobro prilagoditi, je med drugim poudaril.