Po napovedi portala bodo temperature decembra v Evropi pod povprečjem, zato je obetavna tudi napoved snežnih padavin, ki naj bi zajele vso celino, v primerjavi s prejšnjimi leti je tudi večja verjetnost belega božiča.

Mrzlo vreme se bo po napovedih nadaljevalo tudi januarja, ko bi nas lahko dosegla hladnejša, a tudi bolj suha zračna masa s severovzhoda. Višji zračni tlak pa nakazuje tudi manj padavin, in s tem tudi snega, kot ponavadi. Prodori hladnega zraka s severa in severovzhoda bi sicer več snega lahko prinesli osrednjemu delu Evrope.

Februar velja za vrhunec zime, a v tej zimski sezoni bi lahko bilo drugače, napovedujejo na SevereWeather. Izračuni trenutno namreč kažejo, da bo bolj kot februar hladen december. Začetek drugega koledarskega meseca bi še lahko bil nekoliko hladnejši, nato naj bi se temperature gibale nad povprečjem.

Februarja bi bilo lahko več padavin predvsem na severu Evrope, medtem ko za osrednji in zahodni del Evrope kaže na povprečno količino padavin.

Na kratko torej lahko sklepamo, da bo po mrzlem decembru, stabilen januar, ki mu bo sledil suh in toplejši februar.

Glavni dejavnik letos bo šibek pojav La Niñe v Pacifiku, medtem ko bo večja oslabitev polarnega vrtinca vplivala predvsem na prvi zimski mesec.

Polarni vrtinec si lahko predstavljamo kot veliko vrtečo gmoto mrzlega zraka z nizkim tlakom, ki se jeseni začne oblikovati nad polarnimi območji. Nastane zaradi velikih temperaturnih razlik med hladnim zrakom na severu in toplejšim zrakom na jugu. Jeseni se Arktika hitro ohlaja, saj prehaja v temo, medtem ko se v zmernih geografskih širinah ohlajanje odvija počasneje. Zaradi tega se v višjih plasteh ozračja vzpostavijo močni zahodni vetrovi, ki nad Arktiko tvorijo vrtinec. Ko je polarni vrtinec močan, ostane mrzel zrak ujet nad Arktiko in se le redko spušča proti jugu. Takrat so zime v zmernih geografskih širinah, med katere spada tudi Slovenija, običajno mile, je pojasnil naš hišni prognostik Rok Nosan. Ko polarni vrtinec oslabi, kot se pričakuje letos, pa se mrzel zrak s polarnih predelov lažje spušča proti jugu.

La Niña ima sicer najbolj neposreden vpliv na območja ob Tihem oceanu, posredno pa spreminja tudi vzorce v Evropi. Nastane, ko močan veter razpiha tople površinske vode v delih Tihega oceana in na površje namesto njih pride hladnejša voda. V različnih delih sveta lahko povzroči močne vetrove in padavine ter tako nekoliko zniža temperature.

Na ponovljenem sojenju Marjanu Grmu, Mihaelu Grmu, Marku Belclu in Marjanu Brajdiču zaradi očitkov o povzročitvi hude telesne poškodbe, zaradi katere je marca 2021 umrl Stanislav Knafel, je sodišče zaslišalo več prič, med njimi policiste, kriminaliste in reševalno osebje, ki so pričali že na prvem sojenju.

icon-expand

Telefonske številke obtoženih so se ujele na bazno postajo blizu kaznivega dejanja

Sledi našli tudi na zunanji kljuki bivalnika

Na novinarski konferenci Generalne policijske uprave in Policijske uprave Ljubljana bodo predstavili usklajeno mednarodno kriminalistično operacijo na področju preiskovanja spolnih zlorab otrok preko interneta, poimenovani MOZAIK 2025, ki je potekala v okviru Evropske platforme za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (EMPACT).

Ustavno sodišče je presodilo, da je drugi odstavek 107. člena zakona o pravilih cestnega prometa v neskladju z ustavo. Ocenilo je namreč, da posameznikova izjava, da se s pozitivnim rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola strinja, ni izjava, ki bi lahko prispevala k dokazanosti prekrška. DZ mora protiustavnost odpraviti v letu dni.

Zaradi različnih razlag o pravnih učinkih odločbe, ki se pojavljajo v javnosti, ustavno sodišče pojasnjuje, da zakonske določbe, ki ureja uporabo alkotesta, niso razveljavili, temveč le ugotovili njeno protiustavnost. Obstoječo ureditev je torej v celoti pustilo v veljavi. V okviru ustavnopravne presoje je v odločbi opozorilo na nezanesljivost doslej uporabljanih alkotestov, pri čemer se je sklicevalo na stališča meroslovne stroke, po katerih ti alkotesti niso zanesljiva sredstva za preizkus alkoholiziranosti.

Ne glede na to je ustavno sodišče ocenilo, da bi razveljavitev zakonske podlage za alkoteste vzpostavila še bolj protiustavno stanje, saj v vmesnem času ne bi bilo ustrezno varovano zdravje in življenje udeležencev cestnega prometa. Kot pojasnjujejo, jih je pri sprejetju ugotovitvene odločbe vodila ocena, da obstaja velika verjetnost, da v tem trenutku niso zagotovljeni pogoji za uporabo drugih, zanesljivih metod za ugotavljanje alkohola v organizmu, torej zadostno število etilometrov ter ustrezna organiziranost policije in zdravstvenih ustanov.

Spomnili so, da je ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta. Pri tem se bo po njihovih navedbah zakonodajalec lahko zgledoval po številnih evropskih ureditvah, ki že poznajo ureditev, da se prisotnost alkohola za potrebe prekrškovnega organa dokazuje zgolj z odvzemom krvi in analizo vzorca krvi ali z napravo za natančno merjenje alkohola v izdihanem zraku.

Glede nadaljnje uporabe obstoječe zakonske ureditve pa je ustavno sodišče izrecno odločilo, da se drugi odstavek 107. člena zakona o pravilih cestnega prometa še naprej uporablja. To pa po njihovih navedbah ne velja samo do poteka enoletnega roka, ki ga zakonodajalec mora spoštovati, temveč vse do odprave protiustavnosti na zakonodajni ravni.

“Dokler se državni zbor ne odzove s sprejetjem nove zakonske ureditve, mora policija še naprej uporabljati alkotest kot indikator ugotavljanja alkohola v organizmu udeležencev cestnega prometa,” poudarjajo na ustavnem sodišču. Do takrat se torej alkoholiziranost še vedno ugotavlja po dosedanjem postopku, odločba ustavnega sodišča pa prav tako ne vpliva na postopanje sodnikov za prekrške, so še zapisali v pojasnilu.

Vlada je danes trošarino za neosvinčeni bencin znižala z 0,50177 evra za liter na 0,48703 evra za liter, za dizel z 0,45022 evra za liter na 0,41250 evra za liter, za kurilno olje pa z 0,18676 evra za liter na 0,14619 evra za liter, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

V naslednjem 14-dnevnem obdobju bo na vseh bencinskih servisih po državi 50-litrski rezervoar 95-oktanskega bencina še naprej stal 72,75 evra, 50-litrski rezervoar dizla 74,95 evra, 1000 litrov kurilnega olja pa brez stroškov prevoza 1096 evrov.

Ob vsakokratni spremembi cen reguliranih naftnih derivatov na ministrstvu postrežejo tudi z lastnimi ocenami, kakšna bi bila cena brez regulacije. Pri 95-oktanskem bencinu so jo izračunali pri 1,535 evra za liter, pri dizlu pri 1,580 evra in pri kurilnem olju pri 1,200 evra.

Če vlada trošarin ne bi znižala, bi liter bencina po oceni časnika Finance še naprej stal med 1,45 in 1,46 evra, liter dizelskega goriva pa bi se lahko podražil za okoli tri cente. To bi pomenilo najvišjo ceno dizla po letošnjem marcu.

Najvišjih dovoljenih marž trgovcev vlada ni spremenila. Te lahko še naprej znašajo največ 0,0983 evra za liter dizelskega goriva, 0,0994 evra za liter 95-oktanskega bencina in 0,08 evra za liter kurilnega olja.

Cene teh naftnih derivatov se bodo po napovedi ministrstva tudi v prihodnje izračunavale na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja ameriški dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov.

Stavkajoča mati Dijana Hrka je v popoldanski izjavi pred poslopjem skupščine v Beogradu, kjer je 16 dni gladovno stavkala, novinarjem dejala, da čeprav ve, da bi jo “nekateri raje videli mrtvo”, ne bo razočarala študentov in državljanov, poroča Radiotelevizija Srbije (RTS).

S temi besedami je prekinila gladovno stavko, ki jo je začela 2. novembra, dan po obletnici lanskoletne tragedije v Novem Sadu, v kateri je umrl tudi njen 27-letni sin Stefan. V preteklem tednu je večkrat prejela infuzijo, nato pa nadaljevala gladovno stavko.

Zahtevala je odgovornost za padec nadstreška, pod katerim je umrl njen sin in 15 drugih ljudi, izpustitev vseh študentov aretiranih med množičnimi protesti, ki so sledili tragediji v Novem Sadu, in pa razpis predčasnih volitev.

Kot je znano, je novosadska tragedija sprožila študentske proteste in zasedbe univerz po državi, ki trajajo že več kot eno leto. Protestniki so sprva zahtevali kaznovanje odgovornih za nesrečo, pozneje pa so protesti prerasli v izražanje jeze zaradi sistemske korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava.

15. marca letos se je na protestu “15 za 15” v Beogradu zbralo rekordno število ljudi. Oblasti so poročale o 107.000 udeležencih, neodvisne organizacije so ocenile, da jih je bilo med 275.000 in 325.000, študenti in organizatorji pa, da je na ulice prišlo več kot pol milijona udeležencev. Množico je razgnal nenavaden, izjemno glasen visokofrekvenčni zvok, domnevno zvočni top. Oblasti so to zanikale in resnica še danes ni znana.

Za tragedijo v Novem Sadu doslej še nihče ni kazensko odgovarjal, obtožnice so bile vložene proti nekdanjima ministroma za gradbeništvo Goranu Vesiću in Tomislavu Momiroviću ter nekdanji direktorici infrastrukture srbskih železnic Jeleni Tanasković.

Oblasti s predsednikom Aleksandrom Vučićem na čelu pa namesto krivcev za nesrečo preganjajo protestnike, medtem ko proteste označujejo za barvno revolucijo in poskus destabilizacije države.

Pred 70 leti se je v Posavju začela ena izmed najuspešnejših zgodb slovenske mode. Sevniško podjetje Lisca je v sedmih desetletjih iz majhne popravljalnice nogavic, zrasla v pravega modnega velikana, ki deluje v več kot 40 državah po svetu. V sedemdesetih so širši regiji predstavili prvi push-up modrček, v času razcveta počitniške kulture pa so srca žensk osvojile predvsem njihove prve kolekcije kopalk.

icon-expand

2025: 70 let kreativnosti in kakovosti

Sodelovanje z znanimi obrazi