Avtor tega prispevka je 24ur.com. Vabljeni k branju 24ur.com »
Dan po naših razkritjih o grozljivki, ki jo v domači hiši že skoraj leto dni doživljata Zlatko Sarajlija in Darja Lapajne, ju je gradbena inšpektorica obvestila, da postopek glede nevzdrževane vodomerne postaje končuje. Zakaj? Ugotovila je, da je lanska ujma zid, nad katerim stojita vodomerna postaja in njuna hiša, tako hudo poškodovala, da ga je treba sanirati kot posledico naravne nesreče. Za to pa inšpekcija ni pristojna, ampak država, ki je sprejela zakon glede odprave posledic poplav. A ključno vprašanje ostaja odprto: kdo je lastnik zidu in kdaj bo saniran? Zlatko in Darja težko čakata kdaj bo rešen njun dom.
V rubriki Dejstva smo pred enim tednom razkrili zgodbo Zlatka Sarajlije in Darje Lapajne, ki v svoji domači hiši že skoraj eno leto ne spita mirno. Zakaj? Lanske avgustovske poplave so močno poškodovale zid ob reki Savi, nad katerim stoji njun dom. “Če bodo še ene takšne poplave in če se zid podre, lahko splazi hiša dol,” nam je v skrbeh pred domačo hišo v Litiji pripovedoval Zlatko. Po poplavah se je njuna agonija nadaljevala. Zid namreč potrebuje temeljito sanacijo, ogrožena je njuna hiša, to je ugotovila Državna tehnična pisarna. Vodja pisarne Blaž Dolinšek nam je pojasnil, da so ogled izvedli po naročilu Direkcije za vode – izpostava Ljubljana. “Tam bi lahko izvedeli tudi več o lastništvu in o sanaciji.”
Zid je bil zgrajen pred skoraj 70 leti, ko so nad njim postavili vodomerno postajo, ki je ARSO od leta 2015 ne uporablja več, zid pa da je najverjetneje zgradila država, pravijo na ARSO. “Iščemo lastnika državne lastnine,” pravi Zlatko. Zid stoji na državnem vodnem zemljišču, s katerim upravlja direkcija.
Gradbena inšpekcija je opravila pregled in ugotovila, da je vodomerna postaja v zelo slabem stanju. Darji je postavila vprašanje, kdaj misli nevarno gradnjo odstraniti oz. sanirati. “Midva sva odgovorila, da nimava nič s tem. Evidentno je, da je vodomerno postajo postavila država, ne zasebni lastniki,” pojasnjuje Zlatko. Gradbena inšpektorica je pregledala poročilo Državne tehnične pisarne, dopis Službe za obnovo po poplavah in plazovih, ki so že decembra 2023 prejeli poizvedbo o sanaciji protipoplavnega zidu. Zato jima je sporočila: “Ker gre za sanacijo po naravni nesreči, za tovrstne posege po GZ-1 ni pristojna in zato ni razlogov za nadaljevanje inšpekcijskega postopka.” In hkrati: “Nedvoumno ugotavlja, da se je dejansko stanje v skladu z že omenjenim poročilom o pregledu podpornega zidu ob objektu po ujmi v letu 2023 poslabšalo v tej meri, da ga je treba sanirati kot posledico naravne nesreče.”
V tej zadevi ni bila izdana odločba, pač pa je bil postopek zaradi ugotovljenih dejstev ustavljen, pojasnjujejo na inšpektoratu za naravne vire in prostor. “Predmet inšpekcijskega postopka, ki je bil zaključen, je bila opuščena vodomerna postaja ob Savi na območju Litije, postavljena na zemljišču fizične osebe, zoper katero je bil voden postopek. Ugotovljeno je, da se je stanje po poplavah v avgustu 2023 poslabšalo in da je objekt skupaj s podpornim zidom predmet Službe vlade za obnovo po poplavah.”
Zlatko z odločitvijo gradbene inšpekcije ni zadovoljen. “Sploh nimam besed. Več kot očitno je, da so med sabo povezani in drug drugemu ščitijo hrbet. Dejstvo je, da je v katastru lastnik ARSO, upravljavec pa direkcija za vode. Ko je bilo treba zavreči hišico, ki ne predstavlja nobene grožnje, in se dejansko posvetiti nevarni gradnji zidu, so stisnili rep med noge. Odgovorila ni niti na eno zastavljeno vprašanje, le zavrgla. Zakaj se ne loti izdaje odločbe za nevarno gradnjo zidu v lasti države? To bi morala storiti po uradni dolžnosti, saj so ogrožena življenja in premoženje ljudi.”
Kako odločitev inšpekcije komentirajo na direkciji? Pojasnjujejo, da so inšpekciji aprila letos prijavili sporni objekt na državnem zemljišču in predlagali, da uvede inšpekcijski postopek ter v nadaljevanju izda odločbo o sanaciji objekta. “Inšpekcijski postopek še poteka, zato zadeve ne moremo komentirati.”
Na direkciji so nam prvotno pojasnili, da zid na desnem bregu Save pod hišo ni objekt vodne infrastrukture, zato menijo, da sanacija ni v pristojnosti direkcije. Kasneje, ko smo jih ponovno vprašali, če je država oz. direkcija odgovorna za sanacijo, so nam odgovorili: “Gre za objekt, ki se nahaja na zemljišču države in opravlja funkcijo protierozijske zaščite brežine. Odprava poškodb na objektu se načrtuje v okviru programa drugih del na področju urejanja voda za obdobje 2025–2028, in sicer za leto 2026.”
Po besedah Zlatka in Darje jima konkretni načrti glede sanacije še vedno niso znani. “Vsi ti odgovori, ki sva jih dobila, niso jasni, kdo bo to saniral in kdaj.”
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
