Arhivi Kategorije: Vreme

Nižja zaščita volka v okviru bernske konvencije na upravljanje z volkovi v Sloveniji ne bo vplivala

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Ker je populacija volkov v Evropi v porastu, so vse pogostejša tudi opozorila, ki jih volkovi povzročajo kmetom. Foto: EPA

Svet EU-ja je predlog Evropske komisije za zmanjšanje zaščite volka potrdil septembra, potem pa je Bruselj predlog posredoval sekretariatu bernske konvencije, ki ureja zaščito volka. Ta je zdaj z 49 glasovi za podprl predlog, tako da bo sprememba zaščite volka začela veljati s 7. marcem 2025. Po tem datumu bo EU lahko ustrezno spremenil direktivo o habitatih in s tem status zaščite volka. Evropska komisija bo tako pripravila predlog za spremembo, ki mu bosta morala nato prikimati še Evropski parlament in Svet EU-ja, so sporočili z Evropske komisije.

Države članice bodo zdaj bolj fleksibilne pri upravljanju lokalne populacije volkov, a kot so na komisiji poudarili v sporočilu za javnost, tudi nižja stopnja zaščite zahteva ustrezne ukrepe. “Naložbe v ustrezne ukrepe za preprečevanje škode ostajajo bistvenega pomena za zmanjšanje plenjenja živine. Komisija bo še naprej pomagala državam članicam in zainteresiranim stranem pri oblikovanju in izvajanju takih ukrepov s financiranjem in drugimi oblikami podpore,” so zapisali v sporočilu.

“To je pomembna novica za podeželske skupnosti in kmete. Bernska konvencija se je odločila prilagoditi varstveni status volkov. Potrebujemo namreč uravnotežen pristop med ohranjanjem prostoživečih živali in varovanjem našega preživetja,” je novico pospremila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Spremembe na upravljanje z volkovi v Sloveniji ne bodo vplivale

Volk je bil v Evropi pred stoletjem skoraj iztrebljen, zdaj pa se je njihovo število praktično podvojilo na 20.300, kar je sprožilo burne odzive jeznih kmetov zaradi izgub živine, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav na škodo, ki jim jo povzročajo volkovi, pogosto opozarjajo tudi slovenski kmetje, sprememba varstvenega statusa volka v okviru bernske konvencije sicer na upravljanje te živalske vrste na ozemlju Slovenije ne bo vplivala. Volk namreč v Sloveniji ni zavarovan v skladu s konvencijo, ki je bila uveljavljena leta 1982, so že septembra pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Slovenija predlogu Evropske komisije za spremembo statusa sicer ni nasprotovala, glasovanja se je vzdržala. So pa predlogu močno nasprotovale okoljevarstvene organizacije, saj menijo, da bo to omogočilo odstrel volkov kot lažni rešitvi za problematiko uničevanja živine.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Nižja zaščita volka v okviru Bernske konvencije na upravljanje volkov v Sloveniji ne bo vplivala

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Ker je populacija volkov v Evropi v porastu, so vse pogostejša tudi opozorila na škodo, ki jo volkovi povzročajo kmetom. Foto: EPA

Svet EU-ja je predlog Evropske komisije za zmanjšanje zaščite volka potrdil septembra, potem pa je Bruselj predlog posredoval sekretariatu Bernske konvencije, ki ureja zaščito volka. Sekretariat je zdaj z 49 glasovi za podprl predlog, tako da bo sprememba zaščite volka začela veljati s 7. marcem 2025. Po tem datumu bo EU lahko ustrezno spremenil direktivo o habitatih in s tem status zaščite volka. Evropska komisija bo tako pripravila predlog za spremembo, ki mu bosta morala nato prikimati še Evropski parlament in Svet EU-ja, so sporočili iz Evropske komisije.

Države članice bodo zdaj fleksibilnejše pri upravljanju lokalne populacije volkov, a kot so na komisiji poudarili v sporočilu za javnost, tudi nižja stopnja zaščite zahteva ustrezne ukrepe. “Naložbe v ustrezne ukrepe za preprečevanje škode ostajajo bistvenega pomena za zmanjšanje plenjenja živine. Komisija bo še naprej pomagala državam članicam in zainteresiranim stranem pri oblikovanju in izvajanju takih ukrepov s financiranjem in drugimi oblikami podpore,” so zapisali v sporočilu.

“To je pomembna novica za podeželske skupnosti in kmete. Bernska konvencija se je odločila prilagoditi varstveni status volkov. Potrebujemo namreč uravnotežen pristop med ohranjanjem prostoživečih živali in varovanjem našega preživetja,” je novico pospremila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Spremembe na upravljanje z volkovi v Sloveniji ne bodo vplivale

Volkovi so bili v Evropi pred stoletjem skoraj iztrebljeni, zdaj pa se je njihovo število praktično podvojilo na 20.300, kar je sprožilo burne odzive jeznih kmetov zaradi izgub živine, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav na škodo, ki jim jo povzročajo volkovi, pogosto opozarjajo tudi slovenski kmetje, sprememba varstvenega statusa volka v okviru Bernske konvencije sicer na upravljanje te živalske vrste na ozemlju Slovenije ne bo vplivala. Volk namreč v Sloveniji ni zavarovan v skladu s konvencijo, ki je bila uveljavljena leta 1982, so že septembra pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Slovenija predlogu Evropske komisije za spremembo statusa sicer ni nasprotovala, glasovanja se je vzdržala. So pa predlogu močno nasprotovale okoljevarstvene organizacije, saj menijo, da bo to omogočilo odstrel volkov kot lažno rešitev za problematiko uničevanja živine.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Nas konec tedna čaka snežna idila? Nakazuje se, pravijo vremenoslovci.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Že v petek kaže na spremenljivo vreme, možne bodo krajevne padavine, lahko tudi snežne, napovedujejo na agenciji za okolje. Foto: BoBo

Dežurna vremenoslovka Veronika Hladnik Zakotnik je za TV Slovenija dejala, da bo naše kraje čez dan od severozahoda prešla hladna vremenska fronta, ki bo večinoma prinesla le povečano oblačnost, padavin pa zelo malo: “Popoldne bodo občasne rahle padavine predvsem v severni Sloveniji v noči na sredo, pa tudi ponekod drugod.”

V četrtek se bo povsod razjasnilo, je povedala in dodala, da bo tako četrtek najlepši dan tega tedna. Konec tedna pa nas, kot trenutno nakazujejo modeli, čakajo padavine, najverjetneje snežne. “Zaenkrat se precej optimistično nakazuje, da nas padavine, nekoliko večja pošiljka, čakajo v nedeljo. Meja sneženja bo po trenutnih napovedih nekje med 300 in 500 metri nadmorske višine,” je povedala. Dodala je: “So možnosti tudi za sneg po nižinah, v nedeljo.”

Kaže, da nas morda čaka zasnežen konec tedna

Veronika Hladnik Zakotnik je na ta veseli dan kulture v jutranjem pogovoru za Val 202 vremensko napoved podala na nekoliko neobičajen način – v rimah. Te so na Agenciji za okolje pozneje objavili tudi na družbenem omrežju Facebook.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Eksotične živali na Bledu dobile novo domovanje

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Leopardja gekona, dva izmed prebivalcev hiše Čudežnih zverinic. Foto: Zavetišče čudežne zverinice

Zavetišče je v petih letih delovanja na Bledu zamenjalo že tri lokacije. Od decembra 2019 so eksotične živali, takrat pod imenom Čudovite živali, bivale v prostoru ob blejski igralnici, na začetku leta 2022 pa so se pod novim imenom Čudežne zverinice preselile na novo lokacijo na Ljubljanski cesti, kjer je bila prej trgovina Mercator. Kot je pojasnila skrbnica živali, biologinja Nika Leben, je bila to začasna rešitev, saj imajo lastniki objekta, v katerem je svoja vrata odprla tudi restavracija, z njim drugačne načrte. Sčasoma naj bi v njem uredili nočitvene zmogljivosti.

Nika Leben je tako za Čudovite zverinice našla nov dom, in sicer v Trgovskem centru Bled na Ljubljanski cesti 4. Selitev so s pomočjo gasilcev, prostovoljcev, sorodnikov in prijateljev izvedli novembra in vrata na novi lokaciji prvič odprli pretekli konec tedna, slovesno odprtje s pestrim dogajanjem pa načrtujejo za konec tedna 14. in 15. decembra.

Kot je poudarila Nika Leben, je bila selitev naporna tako fizično kot finančno. “V naši državi še vedno ni zakonsko urejeno delovanje zavetišča za eksotične hišne ljubljenčke, prihodki iz vstopnin pa so komaj zadoščali za kritje stroškov najemnine in oskrbe živali, tako da ni bilo kakšne posebne zaloge sredstev za kritje stroškov selitve,” je opozorila.

Selitev je bila velik finančni zalogaj

Pojasnila je, da so novi prostori zahtevali novo opremo. Zamenjali so vse dotrajane velike in srednje velike terarije, medtem ko so drugi potrebovali servis in čiščenje. “V naši novi zgodbi zaradi selitve se je na žalost spet pojavila velika finančna stiska,” je poudarila sogovornica in dodala, da se jim je nabralo za skoraj 12.500 evrov računov, zato znova prosijo za pomoč. Tako kot v prejšnjih dobrodelnih akcijah je pet evrov mogoče podariti s poslanim sporočilom SMS z geslom anakonda5 na telefonsko številko 1919.

Nika Leben upa, da je bila to zadnja selitev in da bodo lahko ostali v novih prostorih. Tudi te imajo v najemu, vendar z možnostjo odkupa. Na voljo imajo približno 500 kvadratnih metrov prostora. Novost pa je, da se razstava deli na dva prostora. Prvi je galerijski del, v katerem so na ogled predvsem plazilci, nekaj dvoživk in pajkov, v drugem delu pa so sesalci, muzejski kotiček, nočne živali in možnost božanja živali.

Na Bled se vrača tudi kajman Karli

Po spletu okoliščin se na Bled vrača tudi kajman Karli, za katerega pripravljajo posebej velik bazen. Skupaj je na ogled 115 različnih vrst živali. Obiskovalci lahko spoznajo najpogostejše eksotične hišne ljubljenčke, se poučijo o njihovi oskrbi, prehrani in značajskih potezah, spoznajo pa tudi življenjske zgodbe posameznih živali, tudi o tem, kako so prišle v zavetišče.
Kot je poudarila biologinja, je njihova ustanova kombinacija zavetišča, živalskega vrta in muzeja. Na ogled so namreč tudi različni predmeti, ki so del naravoslovne zbirke o eksotičnih živalih, kot so okostja kač ter olevki kač in pajkov.

Z novim letom bodo ponudili še dve novosti. Uredili bodo igralnico za otroke, v kateri bodo potekale različne delavnice in kamor bo mogoče pripeljati otroke v varstvo. Oblikovali bodo tudi izobraževalni center, v katerem bodo izvajali tečaje in druge izobraževalne dejavnosti s področja eksotov in favnizna. “Favnizem je gibanje rejcev in vseh, ki imamo radi živali, nastalo pa je kot odgovor proti težnjam aktivistov, t. i. zaščitnikov živali, ki želijo prepovedati rejo živali in hišne ljubljenčke,” je pojasnila Nika Leben.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Orade školjkarjem povzročajo velike težave saj pojedo večino klapavic

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Orada. Foto: BoBo

Neviu Vižintinu so orade že pred štirimi leti pojedle vse užitne klapavice na gojišču, z mladicami vred. Ni bil edini. V Strunjanu, kjer klapavice gojita še dva najemnika, Mytilus in Prosub, so orade čez noč pojedle vse.

“Prosub je imel tukaj leta 2019 gojišča. Orade so mu čez noč pojedle med 70 in 80 ton in je izgubil vse. Samo sodi so prišli ven iz vode. To so ogromne jate rib in ne vemo, kdaj pridejo. Tam lahko mečemo mreže deset dni, orade pa pridejo enajsti dan in vse pojedo,” je pojasnil Vižintin.

Še leta 2018 so vsi slovenski pridelovalci školjk na treh gojitvenih območjih skupaj pridelali več kot 600 ton užitnih klapavic. Letos pa manj kot pet odstotkov te količine.

Tudi Vižintin jih že nekaj let pridela le za vzorec. Zato je izkoristil ponujeno priložnost in državo zaprosil za finančno pomoč, a mu jo je ta odmerila na podlagi izpada dohodka za obdobje, ko školjk že ni imel več. “Nam so izračunali izpad dohodka iz leta 2022/2023. Kako bi lahko imel v tistem letu dohodek, če nisem imel školjk? Prejel sem le 413 evrov.”

V letih pred pojavom orad jih je pridelal tudi do deset ton, kar bi bil danes odličen zaslužek, pravi. “Lani sem imel ceno po štiri evre. Letos se je cena dvignila na pet oziroma šest evrov, tudi po sedem evrov se prodajajo. Bilo bi v redu, če bi imel dve toni, ampak jih nimam,” je pojasnil.

Na težavo so školjkarji več let opozarjali pristojne na ministrstvu za kmetijstvo, a brez uspeha, tudi zato, ker se z vsako jato orad tam pojavijo novi ljudje, pravi Vižintin. Vprašanja smo naslovili tudi nanje, a na odgovore še čakamo.

Orade pojedle vse užitne klapavice

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Kitajska končala s projektom sajenja dreves okoli svoje največje puščave

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Pogozdovanje poteka tudi okoli drugih puščav, kot je puščava Gobi na severu Kitajske. Foto: Reuters
Pogozdovanje poteka tudi okoli drugih puščav, kot je puščava Gobi na severu Kitajske. Foto: Reuters

“Zeleni pas” v dolžini približno 3000 kilometrov okoli puščave Taklamakan je bil dokončan v četrtek v severozahodni pokrajini Šindžjang, potem ko so delavci posadili zadnjih 100 metrov dreves na južnem robu puščave, je poročalo glasilo komunistične partije Ljudski dnevnik.

Projekt intenzivnega pogozdovanja “Veliki zeleni zid” so začeli leta 1978 in je v javnosti znan tudi kot Veliki zeleni zid, katerega končni cilj je do leta 2050 vzpostaviti pas gozda v dolžini 4500 kilometrov.

Posadili so več kot 30 milijonov hektarov novih dreves in s tem uspeli delež gozdnih površin ob koncu lanskega leta dvigniti nad 25 odstotkov celotne površine četrte največje države na svetu (za primerjavo: v Sloveniji gozdovi prekrivajo skoraj 60 odstotkov celotne površine).

Leta 1949 je bil na Kitajskem delež gozdov z 10 odstotki občutno manjši, medtem ko se je pokritost z gozdovi samo v Šindžjangu v zadnjih 40 letih povečala z enega na pet odstotkov.


Zeleni pas naj bi omejil peščene viharje, ki pogosto prizadenejo Peking. Foto: EPA
Zeleni pas naj bi omejil peščene viharje, ki pogosto prizadenejo Peking. Foto: EPA

Kljub prizadevanjem pogozdovanje je po uradnih podatkih kitajskega gozdarskega urada 26,8 odstotka celotne površine države še vedno razvrščenih kot “puščavska”, kar je nekoliko manj kot 27,2 odstotka pred desetletjem.

Projekt zaščitnega zelenega pasu je vključeval desetletja eksperimentiranja z različnimi drevesnimi in rastlinskimi vrstami, da bi ugotovili, katere vrste so najbolj odporne. Projekt Velikega zelenega zidu je bil deležen tudi kritik, da drevesa ne uspevajo in da je neučinkovit pri zajezitvi peščenih viharjev, ki redno dosegajo tudi kitajsko prestolnico.

Pogozdovanje bodo nadaljevali tudi po sklenitvi zelenega obroča okoli največje puščave, da bi zagotovili nadzor nad širjenjem puščave, je povedal gozdarski uradnik v Šindžjangu u Lidong. Kot je pojasnil, bodo gozdove topola na severnem robu puščave obnovili s preusmeritvijo poplavnih voda, načrtujejo pa tudi nove gozdne površine za zaščito kmetijskih zemljišč in sadovnjakov na zahodnem robu puščave.

Pogozdovanje ima tudi številne kritike, ki opozarjajo, da bi lahko zasajena drevesa porabila velike količine vode v prsti in še poslabšala stanje na sušnih območjih. Foto: EPA

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Španska vlada uvedla plačan podnebni dopust, da bi se ljudje izognili izrednim vremenskim razmeram

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Vlada želi zagotoviti, da delavci v izrednih razmerah ne bi bili prisiljeni na pot. Foto: Reuters

Več podjetij je bilo tarča kritik po katastrofi 29. oktobra, v katerih je umrlo najmanj 224 ljudi, ker so zaposlenim ukazala, naj nadaljujejo delo, čeprav je državna meteorološka agencija izdala rdeče opozorilo.

Podjetja so se branila z očitkom, da jih oblasti niso dovolj hitro obvestile in da so prepozno poslale svarila na telefone ljudi. Poplave so bile najhujše v Španiji v več desetletjih.

Novi ukrep naj bi zagotovil, da noben delavec ne bi bil prisiljen v tveganje v izrednih vremenskih razmerah, je dejala ministrica za delo Yolanda Díaz.

Če oblasti izdajo opozorilo glede nevarnosti, “se mora delavec izogniti odhodu na delo,” je dejala ministrica, poroča Guardian. Zaposleni se lahko odločijo tudi za krajši delovnik v okviru teh štirih dni, koliko lahko največ traja podnebni dopust. Ta možnost sicer že obstaja v izrednih razmerah, je sporočila vlada.

Španska javna radiotelevizija RTVE poroča, da je zakonodajo navdihnila podobna zakonodaja v Kanadi. Ministrica Díaz je dejala, da je vlada “zavezana zelenim politikam,” medtem ko desnica po njenih besedah zanika podnebne spremembe.

Gospodarski minister Carlos Cuerpo je opozoril, da bi se lahko stroški zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov do leta 2050 podvojili. Vlada je medtem potrdila 2,3 milijarde evrov sveže pomoči za prizadete v poplavah.

Vse, razen osmih žrtev, so bile v pokrajini Valencia, kjer je konservativni regionalni predsednik Carlos Mazón priznal napake, a je zavrnil pozive k odstopu. Dejal je, da je “apokaliptična” stopnja katastrofe preprosto preobremenila sistem.

Dva tedna po smrtonosnih poplavah so močne padavine spet prizadele dele Španije, zaradi katerih je moralo 3000 ljudi zapustiti domove v Málagi.

Ekstremne padavine so v večini sveta vse pogostejše in intenzivnejše zaradi podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek. Razlog za to je, da toplejši zrak lahko zadržuje več izhlapele vode.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Ali je jedrska prihodnost v malih modularnih jedrskih elektrarnah?

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Prihodnost jedrske energije naj bi bila v majhnih elektrarnah. Foto: BoBo
Prihodnost jedrske energije naj bi bila v majhnih elektrarnah. Foto: BoBo

Posvetovalni referendum o JEK-u 2, ki bi moral potekati pretekli konec tedna, je neslavno propadel zaradi razkritega političnega dogovarjanja, kako obiti pravila igre in hkrati sprejeti resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije ter izpeljati referendum.

V strokovnih in tudi laičnih političnih razpravah, kakšen naj bi bil najprimernejši slovenski energetski portfelj v prihodnosti, se je kot alternativa gradnji dragega drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, pogosto omenjal nov igralec na področju uporabe jedrske energije, male modularne jedrske elektrarne (SMR), ki pa so še neuveljavljena tehnologija.

Kot je nedavno poročal Radio Slovenija, po svetu trenutno delujejo le štirje mali jedrski reaktorji, dva plavajoča na ruskem daljnem vzhodu, ki zagotavljata elektriko in toploto za manjši kraj, ter dva na Kitajskem, ki kot gorivo uporabljata grafitne kroglice.

Po navedbah mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA je v napredni fazi izgradnje svojega prvega SMR-ja tudi Argentina. Več obstoječih in novih držav na področju jedrske energije pa že izvaja raziskave in razvoj SMR-jev in tako po svetu, kot navaja IAEA, obstaja več kot 80 modelov in konceptov SMR-jev.

Med SMR-je se uvrščajo napredeni jedrski reaktorji, ki imajo do 300 MW moči, ker je približno tretjina in manj moči klasičnih jedrskih reaktorjev. (Izjema je tehnologija Rollce Roycea, ki ima kapaciteto 470 MW in jo tudi obravnavajo kot dobro prakso med SMR-ji.).

Tehnologija pa postaja zanimiva tudi za zasebna vlaganja, saj sta nedavno tehnološki velikan Google in največji spletni trgovec Amazon najavila, da skupaj s parterji razvijata svoje lastne SMR-je, ki bodo služili napajanju njunih velikih in energetsko potratnih podatkovnih centrov. Delovati naj bi začeli v prihodnjem desetletju.

Razvoju malih modularnih jedrskih elektrarn je naklonjena tudi Evropska komisija, v okviru katere deluje javno zasebno evropsko industrijsko zavezništvo za SMR-je. Sredi oktobra je bilo izbranih devet evropskih projektov, od majhnih SMR-jev, ki bi delovali kot toplarne (Finska), do večjih SMR-jev na Češkem, Slovaškem, v Romuniji in Poljski.

Češka vlada je denimo, potem ko je češki varuh konkurence zaustavil podpis pogodbe za nov 1 GW blok jedrske elektrarne z južnokorejskim KHNP-jem, napovedala, da češki energetski velikan v državni lasti ČEZ, ki ima v lasti in upravlja češke jedrske objekte, kupuje delež v Rolls-Royce SMR-ju. Gre za hčerinsko družbo britanskega vesoljskega in obrambnega podjetja, ki že razvija tehnologijo malih modularnih reaktorjev.

Razvoj SMR-jev je znatno napredoval

Razvoj malih modularnih reaktorjev (SMR) je v zadnjih nekaj letih znatno napredoval. Ruska federacija SMR-je že proizvaja in uporablja za napajanje, ogrevanje in proizvodnjo vode v odročnih krajih. Kitajska je lani (decembra 2023) zagnala dva visokotemperaturna SMR-ja, ki lahko proizvajata procesno toploto pri visoki temperaturi. Medtem ko je Rusija sama razvila tehnologijo, Kitajski SMR temelji na nemški tehnologiji iz 80. let prejšnjega stoletja,” je za MMC pojasnil Luka Snoj, vodja reaktorja Triga in vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan (IJS).

Med prednostmi elektrarn SMR naj bila tudi hitrost izgradnje in njihova cena. Westinghousov (gre za graditelja NEK-a Krško) 300 MW reaktor AP 300 naj bi po medijskih navedbah stal okoli milijarde, gradnja 1000 MW bloka JEK 2 pa se ocenjuje okoli 10 milijard.

Cene ne morem komentirati, ker je odvisna od pogajanja. AP300 je še v načrtih, medtem ko AP100 že deluje oz. je zgrajen. SMR-ji, kot je Westinghouse AP300, imajo res prednost, da se zgradijo hitreje in po nižjih začetnih stroških v primerjavi z velikimi jedrskimi elektrarnami. Razlika v ceni je posledica velikosti, kompleksnosti in stroškov financiranja večjih objektov. Poleg tega SMR-ji ponujajo večjo fleksibilnost pri financiranju, saj se lahko gradijo v manjših fazah, medtem ko velike jedrske elektrarne zahtevajo velik enkraten vložek. Pričakuje se, da bo gradnja SMR-jev enostavnejša in hitrejša zaradi standardizacije komponent in množične proizvodnje v tovarni,” pravi Snoj.

Prednosti SMR-jev vidi v modularnosti, saj se SMR-ji lahko gradijo postopoma, kar omogoča prilagoditev potrebam po električni energiji in lažje financiranje. Med prednosti uvršča tudi lokacijsko prilagodljivost. “Zaradi svoje manjše velikosti lahko SMR-ji delujejo na območjih, ki niso primerna za velike jedrske elektrarne. Se pravi tam, kjer ni zmogljivih električnih omrežij za prenos energije,” pojasnjuje in dodaja, da so SMR-ji zasnovani tudi s predpripravljeno modularno gradnjo, kar omogoča boljšo standardizacijo komponent: “To poenostavi postopek licenciranja in omogoča hitrejšo izgradnjo z manj prilagoditvami glede na specifično lokacijo.”

Uporaba jedrske energije vzbuja precej nelagodja tudi z vidika varnosti, še posebej po katastrofalnih nesrečah v Černobilu in Fukušimi. Drugo težavo povzroča ustvarjanje in odlaganje jedrskega odpada. Snoj poudarja, da je med prednostmi SMR-jev prav varnost, saj so zaradi pasivnih varnostnih sistemov in manjših količin jedrskega goriva SMR-ji zasnovani z izboljšano varnostjo.

Glede varnosti SMR-ji ponujajo izboljšave zaradi manjših količin goriva in vgrajenih pasivnih varnostnih sistemov. Količina nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov bo vsekakor odvisna od števila SMR-elektrarn. Več manjših elektrarn bi lahko generiralo več odpadkov na enoto. Manjši sistemi so manj učinkoviti na enoto moči, tako s stališča rabe virov (gorivo in materiala za izdelavo) kot tudi s stališča proizvodnje radioaktivnih odpadkov. Slednja je močno odvisna od uporabljene tehnologije in bo pri nekaterih večja, pri drugih pa manjša od obstoječih velikih jedrskih elektrarn,” poudarja Snoj.

Kje je na področju SMR-tehnologij Slovenija oz. kako sodeluje v SMR-zavezništvu Evropske komisije?

Slovenija aktivno sodeluje v Evropskem industrijskem zavezništvu za male modularne reaktorje (SMR), ki ga podpira Evropska komisija. V tem zavezništvu je kar devet slovenskih članov, med njimi so pomembni akterji, kot so Inštitut “Jožef Stefan” (IJS), GEN energija, Fakulteta za matematiko in fiziko (FMF), Fakulteta za strojništvo (FS) Univerze v Ljubljani, ter EIMV (Elektroinštitut Milan Vidmar)​. Ti člani prispevajo svoje bogate izkušnje in znanje na področju jedrske energije, raziskav, razvoja in upravljanja energetskih sistemov,” pravi Luka Snoj.

Kateri SMR-projekt bo najhitreje zaživel v Evropi?

Med izbranimi devetimi evropskimi projekti s strani Evropske komisije imajo po mnenju Snoja največ možnosti za hitro implementacijo SMR-projekti na Finskem, kjer so predvideni kot toplarne za lokalno ogrevanje.

En tak reaktor razvijajo tudi na Češkem. Reaktorji, ki se uporabljajo za ogrevanje, so tehnološki enostavnejši (niža temperatura in nižji tlaki) in cenejši kot reaktorji, ki se uporabljajo za proizvodnjo elektrike. Zato menim, da bodo ti najprej zgrajeni. Drugi projekti na Češkem, Slovaškem, v Romuniji in na Poljskem so prav tako v naprednih fazah razvoja, vendar bodo verjetno potrebovali več časa za izvedbo,” je pojasnil in poudaril, da se v naslednjem desetletju pričakuje znatna rast zanimanja za SMR-elektrarne: “Glede na velikost in težavnost prehoda na nizkoogljično družbo in povečane potrebe po elektriki bo moral biti obseg proizvodnje v prihodnjih desetletjih vsaj nekaj SMR-jev na teden.”

Ali bodo SMR-ji nadomestili klasične jedrske elektrarne? Foto: Pixabay

Prva konferenca IAEA-ja posvečena SMR-jem

Preučitvi možnosti o izgradnji SMR-jev po različnih delih Slovenije so naklonjeni tudi pri slovenskem operaterju prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja Elesu.

Njegov direktor Aleksander Mervar se je v razpravah glede izgradnje JEK-a 2 zavzel za preučitev možnosti postavitve malih modularnih reaktorjev do leta 2028, ko je predvidena tudi investitorjeva odločitev o novem velikem bloku jedrske elektrarne v Krškem.

Na Dunaju pa je od konca oktobra v organizaciji IAEA-ja potekala prva mednarodna konferenca o SMR-jih, na kateri je sodeloval tudi svetovalec direktorja Elesa za relacije s trgom Matjaž Janežič.

Kot je pojasnil za MMC, je bilo kot osnovno sporočilo konference, da tehnologija SMR-jev pospešeno dozoreva za komercialno uporabo in hkrati poziv zainteresiranim državam za aktivno sodelovanje v kreiranju regulativnih, varnostnih, tehnoloških, kadrovskih, dobavnih, finančnih in razvojnih okvirjev, ki bi omogočili in pospešili uporabo SMR-tehnologije.

IAEA, kot krovna organizacija za jedrske tehnologije, se je uvajanja SMR tehnologije lotila celovito na vseh področjih, od pomoči pri informiranju javnosti, spodbujanja razvoja, vzpostavljanja ustrezne regulative na globalnem nivoju in pomoči pri vzpostavljanju regulative na lokalnem nivoju, do licenciranja SMR tehnologij in vzpostavljanja pogojev za financiranje SMR projektov. IAEA nudi tudi strokovno pomoč v usklajevanju zavez med dobavitelji in naročniki SMR postrojenj,” je dejal.

Janežič je glede razvoja SMR-jev in njihove množičneje uporabe povedal, da je trenutno v razvojni ali testni fazi šest osnovnih tehnoloških rešitev SMR-jev, ki se razlikujejo predvsem v tipih jedrskega goriva in po uporabljenem hladilnem mediju.

Večino SMR-jev razvijajo v smeri, da se poleg proizvodnje električne energije SMR-ji uporabljajo kogenerativno, torej tudi za zagotavljanje toplotne energije lokalnim skupnostim (daljinsko ogrevanje) in potencialno tudi s sočasno proizvodnjo vodika. Razviti so SMR sistemi, ki omogočajo tudi dovolj veliko proizvodno fleksibilnost z odzivom tudi do pet odstotkov in več nazivne moči na minuto, kar je nova dodana vrednost v jedrski tehnologiji, saj so zdajšnje velike nuklearne enote proizvajale le pasovno energijo. Poseben poudarek je dan varnostnim sistemom, ki se razvijajo v smeri, da bodo SMR-ji lahko locirani v tudi v bližini mest, kjer bo mogoča kogenerativna uporaba,” je navedel Janežič.

Serijska proizvodnja malih jedrskih elektrarn

Pomemben cilj je po njegovih besedah, da bodo SMR-ji tipski in jih bodo lahko proizvajali serijsko, kar bo močno vplivalo na končno ceno tehnološkega dela proizvodne enote: “Po nekaterih ocenah naj bi se stroški tehnološkega dela proizvodne enote v primeru serijske proizvodnje lahko znižali tudi za 40 odstotkov in več, v primerjavi z izvedbo FOAK (first of a kind). Časovni cilji za serijsko proizvodnjo na konferenci niso bili izpostavljeni, so pa med drugim izpostavili, da na primer Poljska že načrtuje in je sposobna zagotoviti tudi preko 60 odstotkov komponent za izdelavo SMR-jev v okviru lastne industrije, kar kaže na to, da ta država načrtuje širšo uporabo te tehnologije za nadomeščanje premogovnih proizvodnih enot za električno energijo.”

Ob tem je bil naveden podatek, da bi bilo lahko do leta 2050 v Evropi približno 300 projektov SMR-jev od projektov v različnih izvedbenih fazah do že komercialno delujočih projektov. “Širša komercializacija SMR, kar pomeni podpisane pogodbe in izvajanje projektov in ne pričetek obratovanja, je predvidena za leto 2030. Realneje pa je pričakovati, da se bo to dogajalo okoli leta 2035,” glede širše uporabe SMR tehnologij razlaga Janežič.

Glede na prestavljeno na omenjeni konferenci se po njegovih besedah SMR tehnologija pod okriljem IAEA obravnava celovito tudi z vidika varnosti, sledenju goriva in ravnanju z jedrskimi odpadki: “Cilj je, da je že ob snovanju uporabe SMR celotni cikel proizvodnje in razgradnje načrtovan in podprt z delujočimi tehnologijami.”

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Arso: Onesnaženost zraka lansko leto brez bistvenih sprememb

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Največje število preseganj delcev PM10, je bilo zaznanih na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva. Foto: Radio Koper

Kot so v poročilu o kakovosti zraka v Sloveniji v lanskem letu zapisali v Agenciji RS za okolje (Arso), ravni delcev PM 10 na nobenem merilnem mestu niso presegle dovoljenih 35 preseganj dnevne mejne vrednosti, postavljene pri 50 mikrogramih na kubični meter. Tudi letna mejna vrednost za te delce, ki znaša 40 mikrogramov na kubični meter, ni bila zaznana nikjer.

“Kljub temu, da so bile ravni delcev PM 10 nižje od predpisanih, pa občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, še vedno izmerimo visoke ravni delcev. Večina preseganj v letu 2023 je bila zabeležena v februarju in decembru, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM 10,” so pojasnili v Arsu.


image

Sorodna novica
Zrak pozimi onesnažen manj kot nekoč, a še vedno predstavlja resno tveganje za zdravje

Onesnaženost zraka z delci PM 2,5 ni bila presežena

Merili so tudi onesnaženost zraka z delci PM 2,5. Tudi s temi delci letna mejna vrednost, postavljena pri 20 mikrogramih na kubični meter, lani ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišjo povprečno letno vrednost PM 2,5 so izmerili na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti, znašala pa je 19 mikrogramov na kubični meter. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za delce PM 2,5 za državo je lani znašal 14 mikrogramov na kubični meter.

Tudi ravni benzo(a)pirena so bile na vseh merilnih mestih podobne kot v prejšnjih letih. Povprečne letne vrednosti se na urbanih merilnih mestih gibljejo okoli ciljne vrednosti en nanogram na kubični meter. Najvišje ravni so bile izmerjene v kurilni sezoni.

Nižje od predpisane mejne oz. ciljne vrednosti so bile medtem lani po navedbah Arsa povprečne letne ravni arzena, niklja, kadmija in svinca v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Celju, Žerjavu in na Iskrbi. Letne ravni ozona so bile v letu 2023 na večini merilnih mest približno na isti ravni kot v letu 2022.

Se pa posamezna leta med seboj razlikujejo v preseganju urnih in osemurnih vrednosti, ki so primerne za oceno vpliva na zdravje in vrednosti AOT40, ki določa oceno vpliva na vegetacijo. Opozorilna urna vrednost 180 mikrogramov na kubični meter je bila lani presežena na merilnih mestih na Primorskem, v Kopru 16-krat, Novi Gorici Grčni štirikrat ter na Otlici 11-krat, na merilnem mestu Zadobrova pa petkrat. Večina preseganj je bila zabeležena ob prvem vročinskem valu konec junija 2023.

Alarmna vrednost za ozon ni bila presežena

Alarmna vrednost za ozon tudi v letu 2023 ni bila presežena, je pa bila na vseh merilnih mestih presežena dolgoročna ciljna vrednost. Ciljna vrednost za varovanje zdravja, ki je določena kot povprečje treh let in je lahko presežena manj kot 25-krat, je bila v državni mreži za spremljanje kakovosti zraka presežena v Kopru, Novi Gorici, Grčni, na Otlici, Krvavcu in v Ljubljani.

Mejne in kritične vrednosti za dušikov dioksid (NO2) oz. dušikove okside (NOx) lani niso bile presežne na nobenem merilnem mestu. Najvišja letna raven NO2 je bila zabeležena na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center (38 mikrogramov na kubični meter), so navedli v Arsu.

Urne, dnevne in letne ravni žveplovega dioksida (SO2) so na vseh merilnih mestih v Sloveniji že več let pod mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja in kritičnimi vrednostmi za varovanje rastlin.

Vrednosti ogljikovega monoksida nizke

Celoletne meritve ogljikovega monoksida (CO) so v agenciji izvajali le na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, z meritvami pa so potrdili, da so vrednosti zelo nizke. Tudi v zvezi z meritvami benzena so poudarili, da so povprečne ravni na vseh merilnih mestih približno enake in tako kot že vsa leta poprej pod mejno vrednostjo.

Povprečna letna koncentracija živega srebra (Hg) v zraku je lani v Sloveniji znašala 1,2 nanograma na kubični meter in se glede na leto prej ni spremenila. To Slovenijo uvršča med s Hg manj onesnažena področja v Evropi.

Povprečna letna pH vrednost padavin se je na merilnih mestih v Sloveniji medtem gibala med 5,40 in 5,82. Daleč najvišjo povprečno letno vrednost pH, torej najmanjšo kislost, so v Arsu zabeležili na merilnem mestu Rateče. S tem je bila tam že tretje leto zapored presežena meja kislosti, ki znaša 5,6. So bile pa padavine v Sloveniji med najmanj kislimi v Evropi, še piše v poročilu.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Po COP-u: Za pomoč najranljivejšim državam manj kot za oboroževanje

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Podnebna konferenca se je v Bakuju končala v nedeljo zgodaj zjutraj. Foto: Reuters
Podnebna konferenca se je v Bakuju končala v nedeljo zgodaj zjutraj. Foto: Reuters

Po dolgih pogajanjih so se bogate države, med katerimi je tudi Slovenija, zavezale, da bodo državam v razvoju vsako leto do leta 2035 zagotovile najmanj 300 milijard ameriških dolarjev pomoči za podnebne ukrepe. O dogovoru je v Globusu govoril okoljski ekonomist Aljoša Slameršak, ki živi in dela v Barceloni. Prav Španija je evropska država, ki je konec oktobra doživela najbolj silovito vremensko ujmo. V njej je umrlo 223 ljudi, številne še vedno pogrešajo.

Pogovor z okoljskim ekonomistom Aljošo Slameršakom z Avtonomne univerze v Barceloni

Zadnja večja vremenska katastrofa je v Evropi prizadela Španijo. Bi lahko drugačno ukrepanje njenih oblasti preprečilo številne smrti?
Da, zagotovo. Težava je bila sprožitev alarma ob izrednih razmerah. Mislim, da so zatajili politiki, ki bi morali pravočasno sprožiti alarm, s katerim bi ljudi obvestili, da morajo ostati doma. Alarm so sprožili, ko so se ljudje že utapljali in ko je voda že zalivala avtocesto. Na stotine ljudi je ostalo ujetih v avtomobilih. Politični odločevalci se niso zavedali, da gre za resno stanje. Nasprotno so pristojne meteorološke službe ves dan opozarjale ljudi in sprožile alarm. Celo veleposlaništva so pozvala svoje državljane, naj se ne gibljejo na prostem in naj ostanejo v zgradbah. Škode verjetno ne bi mogli preprečiti, a zagotovo bi veliko manj ljudi umrlo.

Španija odpravlja posledice poplav

Zakaj je nastalo neurje, ko je v osmih urah padla celoletna količina padavin?
Nastal je pojav, ki se mu v španščini reče gota fria. Ta pojav je zelo specifičen za sredozemsko območje. Do njega pride, ko se pojavi hladen zrak s severa, ta je bil v zgornjih plasteh. Na drugi strani je bil zelo pregret ocean, saj je bil približno dve stopinji nad normalno temperaturo. Prišlo je do velikega izhlapevanja vode in do mešanja teh dveh vodnih mas: na eni strani je bila vlažna gmota z veliko vode in na drugi strani hladen zrak. Preprosto se je utrgal oblak in nastale so te ekstremne padavine. Bilo je nedoumljivo, saj je padlo dvakrat več padavin, kot jih je bilo na začetku lanskega avgusta v Sloveniji.

Po poplavah v Valenciji

Podnebna konferenca v Bakuju je končana. Dogovor je kompromis, a države v razvoju ga kritizirajo kot nezadostnega. Je za vas 300 milijard dolarjev na leto uspeh glede na geopolitične razmere v svetu, ki so močno zaznamovale podnebna pogajanja?
Težko je reči. Če izkupiček konference v Bakuju primerjamo s tem, kar se je vedelo pred konferenco, je končni dogovor mogoče celo neke vrste uspeh. Države, ki so najbolj izpostavljene posledicam podnebnih sprememb, denimo afriške in azijske države v tropskem in subtropskem pasu, prej niso imele tako rekoč ničesar. Zdaj vseeno imajo vsaj obljubo, da se jim bo pri prilagajanju podnebnim spremembam in odpravljanju škode zagotovilo nekaj financiranja. Je pa res, da glede na ocene o dejanski škodi obljubljenega denarja niti približno ne bo dovolj. Zato te države niso zadovoljne in so celo grozile, da bodo zapustile konferenco. Dogovor na konferenci mora biti soglasno podprt. Če imaš skupino držav, ki konferenco bojkotira oziroma ne sprejme dogovora, potem konferenca nima uspešnega zaključka. Nezadovoljne države so na koncu vseeno sprejele minimum, ki je bil na mizi, a to zagotovo ni dovolj in ne bo pripeljalo k ustreznemu iskanju rešitev za podnebno krizo.

Razprave o financiranju podnebnih ukrepov so razprave o velikih zneskih. 13 let je trajalo, da so razvite države uresničile obljubo o zagotovitvi 100 milijard dolarjev na leto. Je novi, trikrat večji finančni cilj uresničljiv?
Zagotovo je uresničljiv, če bo za njim politična volja. Tudi znesek, ki so ga zahtevale države v razvoju, pomeni približno en odstotek gospodarskega bruto domačega proizvoda na svetu. In ta en odstotek je veliko manjši od tega, kar večina razvitih držav namenja denimo oboroževanju. Navsezadnje gre za vprašanje prioritet. Tu se dejansko pogovarjamo o denarju, ki lahko reši na milijone življenj. S tem denarjem lahko odpravimo številne težave, s katerimi se ukvarjamo Evropejci. Tu je tudi problem podnebnih migracij, ko ljudje zaradi posledic podnebnih sprememb iščejo izhod v državah Evrope in Združenih držav Amerike. Moramo delovati preventivno.

Kaj je podnebno financiranje?
Tu ne gre za neposredne finančne tokove. V veliki meri gre za obljube finančnih posojil z nizkimi obrestnimi merami za države v razvoju. Ne gre torej za transferje tem državam, ampak zgolj za dostop do posojil, ki jih denimo v okviru sedanjih finančnih mehanizmov razvite države že imajo. V Evropski uniji imajo podjetja in države dostop do posojil z dokaj nizkimi obrestnimi merami. Gre za posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, potem so tudi posojila Svetovne banke. V razvitem svetu veliko lažje dostopamo do posojil kakor države v razvoju. Tem ponujajo posojila z veliko višjimi obrestnimi merami in zato imajo veliko težav z njihovim odplačevanjem. Drugi steber pomoči pa bi bili tehnološki transferji. Tehnologija, ki že obstaja na svetovnem severu in je tu zaščitena, bi se hitreje prenesla v države v razvoju, ki morajo same začeti proizvajati obnovljive vire energije.

Okoljski ekonomist Aljoša Slameršak. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Bi morale države, ki so se razvile v zadnjih 30 letih, sprejeti večjo odgovornost za izpuste in postati donatorke? Denimo Kitajska?
Gre za zelo kompleksno vprašanje. Kitajska je sicer po izpustih trenutno največji onesnaževalec, a če analiziramo te izpuste, je velik delež njih dejansko posledica ogromne industrializacije Kitajske. Ta se je prenesla iz industrij razvitih držav. Veliko izdelkov, ki se uvažajo v Evropo in Združene države Amerike, ima ogljični odtis, ki sicer nastane na Kitajskem, a je nazadnje z izdelki prenesen v naše države. Če pogledamo kitajsko tehnološko preobrazbo, lahko vidimo, da Kitajski uspe veliko hitreje razogljičevati svoje gospodarstvo, kot to počne večina evropskih držav. V razvoju obnovljivih virov energije, pa tudi litijevih baterij je vodilna država na svetu. Njeni cilji so dokaj ambiciozni, a dejstvo je, da ima izjemno visoko gospodarsko rast in je zato težko razogljičiti tako hitro rastoče gospodarstvo. Mislim, da bi Kitajska morala narediti več, prevzeti svoj del odgovornosti. A prevečkrat se pozablja na to, da je ta država zelo zelo vpeta v svetovne finančne tokove in da se jo velikokrat krivi za nekaj, kar je posledica tega, da smo mi industrijsko močno odvisni od Kitajske. Tako smo tudi odgovorni za velik del izpustov, ki nastajajo v njej.

Kaj pravite na kritike podnebne konference, da gre za srečanje, ki se zaradi političnih interesov neučinkovito spopada s podnebno krizo? Že tretje leto je bila konferenca v državi, bogati z nafto, akreditirani so bili lobisti fosilnih goriv. Slišati je bilo o prizadevanjih Savdske Arabije za umik od zavez o prehodu od fosilnih goriv. Ostaja to prizorišče za iskanje podnebnih rešitev?
Podnebna konferenca je zgolj nekakšen mednarodni koordinacijski mehanizem za ukrepe. A ti ne izhajajo naravnost iz COP-a, ampak iz nacionalnih politik. Velikokrat države na mednarodnem forumu obljubijo nekaj in potem tega ne uresničijo v svojih ukrepih. Zato veliko znanstvenikov ne namenja velike pozornosti COP-u. Pogosto gre za deklaracije o tem, kako bomo rešili težavo, ampak dejanski mehanizmi za reševanje podnebne krize nastajajo drugje. Mislim, da je temu treba dajati večjo pozornost. Na konferenci sodelujejo zelo različne skupine držav, ki imajo zelo različne interese. Proizvajalkam nafte in drugih fosilnih goriv nikakor ni v interesu, da se opusti uporaba fosilnih goriv, in vedno delujejo s figo v žepu. COP zato nikoli ne bo mogel dati zelo celovite rešitve. Vprašanje je, kako omejiti fosilne vire, in mislim, da je zelo jasno, da moramo države, ki zdaj porabimo največ fosilnih virov energije, razogljičiti naše gospodarstvo in zmanjšati našo odvisnost od fosilnih goriv. Potem tudi države, kot je Savdska Arabija, ne bodo imele več tako velike teže in tolikšne pogajalske moči.

Države morajo do prihodnjega leta sporočiti svoje nove podnebne cilje. Kaj pričakujete od Slovenije?
Slovenija deluje znotraj paketa evropskih ciljev. Pri strategiji je dejansko naredila korak naprej, saj se je zavezala k veliko bolj dejavni podnebni politiki, vendar manjka implementacija na terenu. Pomembno je, da se premaknemo od deklaracij in strateških dokumentov in da se dela po različnih sektorjih, da se dejansko zmanjšujejo izpusti. Tukaj še zaostajamo. Sicer sem kritičen tudi do strategij, ki po mojem mnenju ne sledijo dovolj Pariškemu sporazumu in ciljem, ki vodijo v stabilizacijo podnebja. A dejansko menim, da fokus ni mogoče toliko spremeniti cilje, čeprav bi se to moralo, ampak dejansko začeti izvajati politike po vseh sektorjih veliko hitreje kakor do zdaj.

Izkušnje s podnebno krizo
Pogovor s koordinatorjem programa za podnebne spremembe pri Združenih narodih Niklasom Hagelbergom
Sinteza o ceni neukrepanja proti podnebnim spremembam

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.