Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Kot je po sestankih s pristojnimi v izjavi za medije povedal preddvorski župan Rok Roblek, so danes prejeli kar nekaj odgovorov in zagotovil v zvezi z deli v Kokri. Tako so od direkcije za vode prejeli zagotovilo, da bodo strugo očistili od 600 do 800 metrov od sotočja oziroma preliva Neškarjevega grabna v Kokro. Koncesionar bo dela izvedel v prihodnjih dneh in tako zagotovil pretočnost struge.

“Hkrati bomo lahko predvidoma ob koncu naslednjega tedna sanirali vodooskrbo, ki jo trenutno zagotavljamo preko gasilcev, ker je zajetje tako globoko zasuto, da do njega še ni mogoče dostopati,” je pojasnil župan.

Dogovorili so se, da takoj sestavijo poročilo o dogodku in naredijo prerez stanja za okvirno zasnovo nadaljnjih ukrepov in oceno investicije. “S tem dokumentom bomo, upam, da do konca prihodnjega tedna, romali v državno tehnično pisarno, kjer bomo iskali predvsem odgovore njihove pristojnosti za nadaljnje ureditve,” je povedal Roblek.

Gre tudi za individualne objekte in umeščanje v prostor

Pojasnil je, da tu ne gre samo za vas in lokalno infrastrukturo, temveč tudi za individualne objekte in za umeščanje v prostor. Želi si odgovorov, ali bodo za individualne hiše, ki so bile v celoti uničene, izplačana finančna nadomestila ali pa bo šlo za nadomestno gradnjo. “Odvisno od tega odgovora se bodo nadaljevali pogovori s prebivalci in iskanje primernih nadomestnih zemljišč,” je povedal.

Regijski načrt zaščite in reševanja bo predvidoma veljal do konca tedna. Župan računa, da jim bo z vsemi ekipami do ponedeljka uspelo vzpostaviti vsaj približno funkcionalno stanje območja in dostopnost tudi do oddaljenih kmetij. Po zaključku regijskega načrta pa bo še vedno aktiviran občinski, saj občino čaka še kar nekaj del. Med njimi sta zagotovitev vodooskrbe in ureditev nekatere druge infrastrukture, vključno s poškodovanimi mostovi in daljnovodi.

Prejšnji petek pozno zvečer je hudournik izpod Kalškega grebena v dolino Kokre prinesel velike količine kamenja in peska, ki je poškodoval 10 hiš v zaselku Podlebelca. Štiri hiše so bile v celoti zasute. Hudournik je uničil tudi dostopno cesto do območja Suhadolnika in samotnih gorskih kmetij. Kot je ocenil preddvorski župan, škoda presega 2,5 milijona evrov.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Klimatologi in okoljevarstveniki so razočarani predvsem zato, ker je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo odstopilo od načrta, da ukine subvencije za fosilna goriva. Velik delež teh je dodeljen prometnemu sektorju kot vračanje trošarin za komercialni dizel avtoprevoznikom. Je pa slišati tudi pozitivne odzive na to, da dobivamo zakonsko podlago za spopadanje s podnebno krizo.

Prihajajoči podnebni zakon bo naslovil prilagajanje na podnebne spremembe, kamor sodi tudi ukrepanje ob izrednih dogodkih. A kot pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, bi ga moral še bolj in že prej. “Jaz se bojim naslednjih poplav, ker bi ta čas lahko imeli tudi za usposabljanje, za zvišanje pripravljenosti v vseh ostalih 200 občinah, ki bodo slej ko prej na vrsti. Ker ni zakona, ker ni nekih pravnih okvirjev, tega pač ne počnemo.” je povedala in dodala, da je po njenih besedah napaka, da pri podnebnih politikah popuščamo prav v času, ko tudi na evropski ravni grozi upad interesa zanjo.

Ohranjanje subvencij pomeni ohranjanje iste poti, ne pa iskanja sprememb

Vlada se odpoveduje načrtom ukinitve subvencij za fosilna goriva, kar zakon razvodeni, namesto da bi dal signal za nove pristope. “Ohranjanje subvencij pomeni ohranjanje iste poti, istega mišljenja, ne pa iskanje sprememb. Tako je recimo vedno v prometnem sektorju. Izpusti naraščajo, namesto da bi se vsaj ustalile. Tudi gospodarstvo potem seveda na dolgi rok ostane energetsko preveč intenzivno, kar pomeni zmanjšanje konkurenčnosti,” je še dodala Kajfež Bogataj.

Da je to korak nazaj, meni tudi član vladnega podnebnega sveta Jonas Sonnenschein, Umanotera. Sogovornika se strinjata še, da je prenos direktive o prenovi sistema trgovanja z ogljičnimi kuponi, ki dajatve CO2 od goriv v prometu in ogrevanju prenaša na podnebni sklad, dober ukrep, a vse je odvisno od tega, kako bodo sredstva porabljena.

“Pomembno je, da iz podnebnega sklada financiramo pravo stvar. Področje mobilnosti in ogrevanje bo dražje, to je že jasno, ker je to evropska direktiva. Imamo kar nekaj gospodinjstev, ki živijo na pragu energetske revščine.” Pozitivno je po njegovem tudi, da iz podnebnega sklada ne bomo plačevali morebitnih kazni za nedoseganje ciljev, saj bi jih tako še težje dosegli.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Hudournik Noškarjev graben, ki je brez stalnega pretoka, je v petek zvečer zbral vode z zahodnega pobočja Kalškega grebena in ogromne gmote potisnil po grapi navzdol.

Sorodna novica
Župan Preddvora ocenjuje, da je v Kokri škode najmanj za 2,5 milijona evrov

Strokovnjak za vode Rok Fazarinc je pojasnil, kaj se je dogajalo v hudourniški grapi. “Zaradi zelo intenzivnih padavin je prišlo do premika odloženih gruščnatih mas vzdolž celotne struge in iz vseh pritokov. Ta gruščnati material se je odlagal leta in leta. Ko je bilo vode dovolj, se je utekočinil in potoval dol po strugi do sotočja s Kokro. Potuje lahko relativno zelo hitro, ima zelo veliko energijo in zaradi tega lahko povzroči ogromno škodo.”

Domačini in pristojni se bojijo morebitnih novih padavin in zdrsa novih kamnitih gmot v dolino. Kaj torej po interventnih ukrepih najprej čaka odločevalce? “Najprej neposredna zaščita vasi, zaselka. Druga stvar pa je zelo natančen pregled zaledja, da ugotovimo, kakšne količine so še tam, da lahko pridejo v gibanje. Ukrepe moramo načrtovati tako, da se bodo te količine lahko stabilizirale in ostale na teh območjih,” je pojasnil Fazarinc.

Dodal je, da takšni hudourniški dogodki niso redkost: “Pritoki Savinje od Solčave navzdol, pa med Lučami in Ljubnim so podobni pojavi. V dolini Lučnice navzgor pa proti Rogatcu, proti Rogačniku, proti Podvolovljeku so podobni pojavi masnih gibanj. Niso pa tako skoncentrirani, kot je ta, na tej lokaciji. Tam je več manjših.”

Zaradi strnjenega naselja in strmega območja brez razlivnih površin pa je hudournik v Kokri povzročil ogromno škodo.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Med nadloge in nevšečnosti, ki so prizadele slovensko prestolnico, so se letos vpisale tudi podgane. Ker so se očitno preveč namnožile, je morala ljubljanska mestna občina (MOL) kar za dobra dva meseca zapreti enega izmed osrednjih mestnih parkov, Miklošičev park pred ljubljansko sodno palačo.

“Zaradi pojava podgan v Miklošičevem parku bomo skupaj z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano izvedli deratizacijo območja, v javnem podjetju Voka Snaga pa bodo hkrati opravili še deratizacijo podzemnega kanalizacijskega omrežja,” so ob zaprtju parka v začetku junija pojasnili na MOL-u.

Miklošičev park je tako že več kot poldrugi mesec ograjen z ne preveč ličnimi kovinskimi ograjami, saj po parku poteka deratizacija. Napovedali so jo v treh sklopih, ki si sledijo v tritedenskem zaporedju, tako da bo celotno zaprtje trajalo devet tednov.

“Pregled območja je pokazal, da so podgane prisotne tudi zato, ker ljudje odmetavajo hrano prostoživečim živalim, podgane pa imajo tudi dostop do smetnjaka,” so opozorili na MOL-u, kjer so celo oblikovali letak v okviru akcije Človek, čuvaj svoje mesto, naj ljudje ne odmetavajo hrane.

“V Miklošičevem parku in okolici je ponovno prišlo do pojava večjega števila podgan. Prejeli smo veliko število pobud občanov in okoliških prebivalcev, zato smo na začetku junija pristopili k izvedbi ukrepov za izboljšanje razmer. Ob vsakem sporočilu oziroma pobudi občanov glede pojava podgan obvestimo pristojno službo na JP Voka Snaga, ki opravi pregled in po potrebi izvede deratizacijo javnih kanalizacijskih vodov. Deratizacija internih vodov (interna kanalizacija poteka od objektov do priklopa na javni kanal) pa je obveznost stanovalcev oziroma upravljavcev zgradb, kot to nalaga zakon o nalezljivih boleznih,” so pobudo in potek deratizacije za MMC pojasnili na ljubljanski občini. Pregled parka in okolice, pripravo predloga ukrepov in izvedbo deratizacije pa so naročili pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

“Deratizacija se izvaja s parafinskimi vabami z aktivno substanco, ki se postavijo v deratizacijske bokse in v odprtine, kjer so glodavci. Izvedba je predvidena v treh sklopih, ki si sledijo v tritedenskem zaporedju, kar pomeni, da celoten postopek traja do devet tednov. Istočasno se poskrbi tudi za izvedbo deratizacije javnih kanalizacijskih vodov na območju,” so dodali. Dodatne nadzemne deratizacije po Ljubljani pa za zdaj niso predvidene.

Poleg ograje, ki onemogoča prehod ljudem in živalim, kot so psi in mačke, pa nad okolico parka inšpektorji mestne uprave izvajajo poostren nadzor.

Malenkost večja “infestacija podgan”

MOL je izvedbo deratizacije naročil NLZOH-u, kjer pojasnjujejo, da so prejeli poziv, da je v mestnem parku “malenkost večja infestacija glodavcev“. Nato so si njihovi strokovnjaki ogledali Miklošičev park in pripravili načrt deratizacije, ki ga je MOL sprejel.

“Načrt je torej obsegal deratizacijo v treh stopnjah, in sicer se po vsaki deratizaciji počaka tri tedne, da deratizacijska sredstva dosežejo svoj namen. Na vrsti je že tretja oz. zadnja deratizacija, torej bo park odprt že čez tri tedne,” so za MMC pretekli teden pojasnili na NLZOH-u.

Kako resen problem so podgane v Ljubljani oz. ali so ogroženi tudi bolj frekventni in obljudeni ljubljanski mestni parki?

“Če bi bila povečana prisotnost glodavcev, bi to lahko bil resen zdravstveni problem, vendar se z izvajanjem sistematskih in rednih deratizacij populacija glodavcev na tak način zatira. V Ljubljani situacija ni takšna, prav tako pa trenutno niso ogroženi drugi parki,” odgovarjajo na NLZOH-u in dodajajo, da deratizacija v drugih predelih Ljubljane trenutno ni predvidena, “saj se ne poroča o takšnih težavah.”

Tudi metanje hrane v WC-školjko povečuje populacijo podgan

Sicer pa so bile podgane oziroma deratizacija tema redne novinarske konference ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je sovpadala z zaprtjem Miklošičevega parka.

Vodja oddelka MOL-a za gospodarske dejavnosti in promet Maja Žitnik je poudarila, da je najpomembneje “opozoriti, kar tudi NLZOH poudarja, da je med ljudmi premalo zaznano, da se hrana ne meče v stranišča ali odtoke in da se živali ne hrani na javnih površinah.” “To je v bistvu glavni razlog, zakaj do povečanega števila glodavcev potem tudi prihaja,” je dejala.

Podobno je tedaj opozoril tudi direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik, ki je povedal, da je bila prejšnja deratizacija kanalizacije na območju parka opravljena lani septembra, načeloma pa deratizacijo javne kanalizacije izvajajo enkrat na leto. Naslednja bo tako oktobra.

“Apeliram na vse občane, da v parkih ne hranijo živali oziroma naj ne puščajo hrane v parkih, kajti s tem samo vabijo podgane. Istočasno naj doma v stranišče ne mečejo hrane oziroma ne puščajo kjer koli ostankov hrane, ne v stranišče, ne v kanalizacijo, ne v jaške, kajti s tem na neki način vabijo podgane, ki se potem množično razmnožujejo,” je pozval direktor ljubljanske Snage.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Med nadloge in nevšečnosti, ki so prizadele slovensko prestolnico, so se letos vpisale tudi podgane. Ker so se očitno preveč namnožile, je morala ljubljanska mestna občina (MOL) kar za dobra dva meseca zapreti enega izmed osrednjih mestnih parkov, Miklošičev park pred ljubljansko sodno palačo.

“Zaradi pojava podgan v Miklošičevem parku bomo skupaj z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano izvedli deratizacijo območja, v javnem podjetju Voka Snaga pa bodo hkrati opravili še deratizacijo podzemnega kanalizacijskega omrežja,” so ob zaprtju parka v začetku junija pojasnili na MOL-u.

Miklošičev park je tako že več kot poldrugi mesec ograjen z ne preveč ličnimi kovinskimi ograjami, saj po parku poteka deratizacija. Napovedali so jo v treh sklopih, ki si sledijo v tritedenskem zaporedju, tako da bo celotno zaprtje trajalo devet tednov.

“Pregled območja je pokazal, da so podgane prisotne tudi zato, ker ljudje odmetavajo hrano prostoživečim živalim, podgane pa imajo tudi dostop do smetnjaka,” so opozorili na MOL-u, kjer so celo oblikovali letak v okviru akcije Človek, čuvaj svoje mesto, naj ljudje ne odmetavajo hrane.

“V Miklošičevem parku in okolici je ponovno prišlo do pojava večjega števila podgan. Prejeli smo veliko število pobud občanov in okoliških prebivalcev, zato smo na začetku junija pristopili k izvedbi ukrepov za izboljšanje razmer. Ob vsakem sporočilu oziroma pobudi občanov glede pojava podgan obvestimo pristojno službo na JP Voka Snaga, ki opravi pregled in po potrebi izvede deratizacijo javnih kanalizacijskih vodov. Deratizacija internih vodov (interna kanalizacija poteka od objektov do priklopa na javni kanal) pa je obveznost stanovalcev oziroma upravljavcev zgradb, kot to nalaga zakon o nalezljivih boleznih,” so pobudo in potek deratizacije za MMC pojasnili na ljubljanski občini. Pregled parka in okolice, pripravo predloga ukrepov in izvedbo deratizacije pa so naročili pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

“Deratizacija se izvaja s parafinskimi vabami z aktivno substanco, ki se postavijo v deratizacijske bokse in v odprtine, kjer so glodavci. Izvedba je predvidena v treh sklopih, ki si sledijo v tritedenskem zaporedju, kar pomeni, da celoten postopek traja do devet tednov. Istočasno se poskrbi tudi za izvedbo deratizacije javnih kanalizacijskih vodov na območju,” so dodali. Dodatne nadzemne deratizacije po Ljubljani pa za zdaj niso predvidene.

Poleg ograje, ki onemogoča prehod ljudem in živalim, kot so psi in mačke, pa nad okolico parka inšpektorji mestne uprave izvajajo poostren nadzor.

Malenkost večja “infestacija podgan”

MOL je izvedbo deratizacije naročil NLZOH-u, kjer pojasnjujejo, da so prejeli poziv, da je v mestnem parku “malenkost večja infestacija glodalcev.” Nato so si njihovi strokovnjaki ogledali Miklošičev park in pripravili načrt deratizacije, ki ga je Mol sprejel.

“Načrt je torej obsegal deratizacijo v treh stopnjah in sicer se po vsaki deratizaciji počaka tri tedne, da deratizacijska sredstva dosežejo svoj namen. Na vrsti je že tretja oz. zadnja deratizacija, torej bo park odprt že čez tri tedne,” so za MMC minuli teden pojasnili na NLZOH-u.

Kako resen problem so podgane v Ljubljani oz. ali so ogroženi tudi bolj frekventni in obljudeni ljubljanski mestni parki?

“V kolikor bi bila povečana prisotnost glodalcev, bi to lahko bil resen zdravstveni problem, vendar se z izvajanjem sistematskih in rednih deratizacij populacija glodalcev na tak način zatira. V Ljubljani situacija ni takšna, prav tako pa trenutno niso ogroženi drugi parki,” odgovarjajo na NLZOH-u in dodajajo, da deratizacija v drugih predelih Ljubljane trenutno ni predvidena, “saj se ne poroča o takšnih težavah.”

Tudi metanje hrane v WC školjko povečuje populacijo podgan

Sicer pa so bile podgane oziroma deratizacija tema redne novinarske konference ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je sovpadala z zaprtjem Miklošičevega parka.

Vodja oddelka Mola za gospodarske dejavnosti in promet Maja Žitnik je poudarila, da je najpomembneje “opozoriti, kar tudi NLZOH izpostavlja, da je med ljudmi premalo zaznano, da se hrana ne meče v stranišča ali odtoke in da se živali ne hrani na javnih površinah.” “To je v bistvu glavni razlog, zakaj do povečanega števila gledalcev potem tudi prihaja,” je dejala.

Podobno je tedaj opozoril tudi direktor javnega podjetja voka Snaga David Polutnik, ki je povedal, da je bila prejšnja deratizacija kanalizacije na območju parka opravljena lani septembra, načeloma pa deratizacijo javne kanalizacije izvajajo enkrat na leto. Naslednja bo tako oktobra.

“Apeliram na vse občane, da v parkih ne hranijo živali oziroma naj ne puščajo hrane v parkih, kajti s tem samo vabijo podgane. Istočasno naj doma v stranišče ne mečejo hrane oziroma ne puščajo kjerkoli ostankov hrane, ne v stranišče, ne v kanalizacijo, ne v jaške, kajti s tem samo na nek način vabijo podgane, ki se pa potem tudi množično razmnožujejo,” je pozval direktor ljubljanske Snage.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Svetovno povprečje temperature zraka je v nedeljo znašalo 17,09 stopinje Celzija, s čimer je za stotinko stopinje Celzija padel rekord, izmerjen 6. julija 2023.

“Zemlja je ravnokar doživela najbolj vroč dan,” so zapisali pri Copernicusu.

Direktor službe Carlo Buontempo je v izjavi za javnost zapisal, da se “človeštvo v času segrevanja ozračja nahaja na neznanem teritoriju“. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo novi rekord kaj hitro padel.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je vsak mesec od junija 2023 podrl rekord najtoplejšega meseca v primerjavi z istim mesecem prejšnjih let, zato je bil po navedbah Copernicusa novi rekord “popolnoma pričakovan”.

Pri Copernicusu so še opozorili, da ne bi bilo presenečenje, če bodo ugotovili, da je bil kateri od naslednjih dni še bolj vroč od nedelje.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Evropska komisija je zaradi nezakonitega nasipavanja materialov neidentificiranega izvora na pobudo civilne iniciative marca 2014 na Sodišču EU-ja vložila tožbo proti Sloveniji, julija 2015 pa je bila država tudi obsojena zaradi nespoštovanja direktiv o odpadkih in odlaganju odpadkov na odlagališčih.

Dejavnosti za izpolnitev zahtev iz sodbe je prevzelo ministrstvo za okolje in prostor, ob reorganizaciji vlade pa ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. “Gradbena dela so uspešno končana, sledijo le še zaključna dela, o čemer bomo poročali tudi Evropski komisiji,” so sporočili z ministrstva.

Med sanacijo so izvedli ustrezno obdelavo v preteklosti odloženega materiala. Za preprečevanje vdora meteorne vode na območje umetnih nasutij so izvedli nepropustni prekrov z drenažnim sistemom, izvedli so novo konturo terena, za povečanje varnosti obratovanja in boljši izkoristek zemljišča pa so bili tehnološki vodi Cinkarne Celje prestavljeni v koridor na južni del parcele, so zapisali na ministrstvu.

Prav tako so zamenjali dotrajani odsek vodovoda ter uvedli program geotehničnega monitoringa in vplivov na okolje med gradnjo ter po izvedeni sanaciji. Skupna količina umetnih nasutij na sanirani parceli je okoli 181.500 kubičnih metrov.

“Ne samo da smo izpolnili zahteve Evropskega sodišča, temveč smo tudi naredili velik korak k zaščiti okolja in zdravja prebivalcev. Ponosni smo na sodelovanje vseh vpletenih in na uspešno izvedbo tega zahtevnega projekta,” je ob obisku saniranega odlagališča poudaril Kumer.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Evropska komisija je zaradi nezakonitega nasipavanja materialov neidentificiranega izvora na pobudo civilne iniciative marca 2014 na Sodišču EU-ja vložila tožbo proti Sloveniji, julija 2015 pa je bila država tudi obsojena zaradi nespoštovanja direktiv o odpadkih in odlaganju odpadkov na odlagališčih.

Dejavnosti za izpolnitev zahtev iz sodbe je prevzelo ministrstvo za okolje in prostor, ob reorganizaciji vlade pa ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. “Gradbena dela so uspešno končana, sledijo le še zaključna dela, o čemer bomo poročali tudi Evropski komisiji,” so sporočili z ministrstva.

Med sanacijo so izvedli ustrezno obdelavo v preteklosti odloženega materiala. Za preprečevanje vdora meteorne vode na območje umetnih nasutij so izvedli nepropustni prekrov z drenažnim sistemom, izvedli so novo konturo terena, za povečanje varnosti obratovanja in boljši izkoristek zemljišča pa so bili tehnološki vodi Cinkarne Celje prestavljeni v koridor na južni del parcele, so zapisali na ministrstvu.

Prav tako so zamenjali dotrajani odsek vodovoda ter uvedli program geotehničnega monitoringa in vplivov na okolje med gradnjo ter po izvedeni sanaciji. Skupna količina umetnih nasutij na sanirani parceli je okoli 181.500 kubičnih metrov.

“Ne samo da smo izpolnili zahteve Evropskega sodišča, temveč smo tudi naredili velik korak k zaščiti okolja in zdravja prebivalcev. Ponosni smo na sodelovanje vseh vpletenih in na uspešno izvedbo tega zahtevnega projekta,” je ob obisku saniranega odlagališča poudaril Kumer.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Sorodna novica
Slovenija proti kletkam: društvo AETP zahteva prepoved nevzdržnih pogojev za svinje in kokoši

V Sloveniji se je delež kokoši nesnic v kletkah že zmanjšal na 14 odstotkov, kar je bistveno manj od 40-odstotnega evropskega povprečja. Prehod so pospešile trgovine, ki jajc iz kletk niso več želele.

“Tržni proizvajalci so v zadnjih šestih, sedmih letih pod pritiskom trgovcev že zamenjali opremo za hlevsko prirejo jedilnih jajc,” je povedal Stojan Hergouth, direktor skupine Jata Emona.

V Sloveniji in večini evropskih držav so ukleščenje svinj ob prasitvi in ozke kletke v času pripustov standardna praksa. Kaj pa alternativni načini, večji boksi in prilagoditve ukleščenja?

“Košare, ki so delno odprte, potrebujejo še enkrat več prostora. V Sloveniji pa žal prostora ni,” je navedel Danilo Meolic, predsednik strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS-ju, večji prašičerejec iz Prekmurja. Tako je za povečanje ali za nove hleve nemogoče dobiti gradbeno dovoljenje.

Sorodna novica
Slovenske kokoši znesejo milijon jajc na dan, večina iz baterijske reje

Dobrobit ni poceni, opozarja Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri veterinarski fakulteti: “Takšna proizvodnja pač stane več, kar ni nič narobe. Izboljša se dobrobit, kar je super. Vendar mora javnost to tudi podpreti s tem, da kupuje take izdelke.”

Na ministrstvu za kmetijstvo podpirajo postopno transformacijo v alternativne načine reje. “Se pa zavedamo, da je potreben sistemski pristop, da je treba upoštevati stroko in zelo pametno zapeljati to transformacijo, ker si ne želimo, da uničimo industrijo v Sloveniji in uvažamo iz držav, kjer so pogoji slabši,” je izjavila Eva Knez, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo.

In ker smo na enotnem evropskem trgu, bi morale biti spremembe zakonodaje za izboljšanje dobrobiti živali enotne za celotno Evropsko unijo.

O opuščanju kletk v živinoreji in prehodu na alternativne načine reje so govorili tudi v oddaji Studio ob sedemnajstih na Prvem. Vabljeni k poslušanju oddaje spodaj!

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Po zadnjih podatkih je v požaru na pobočju Trstelja nad vasjo Škrbina v občini Komen od četrtka do sobote pogorelo približno 90 hektarov gozda, in ne od 120 do 150 hektarov, kot so ocenjevali med požarom, povedal pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije Aleš Poljanec.

Po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić so govorili predvsem o tem, kako lahko država pomaga lokalnim skupnostim, da bodo lažje prišle do javnega denarja in opravile sanacijski načrt. Kot je dejala, so jo sogovorniki opozorili na pomen vzpostavitve infrastrukture na državni ravni. V ta namen bo treba izboljšati postopke javnih razpisov. Velika birokratska ovira pa je predvsem pridobivanje pooblastil lastnikov zasebnih zemljišč, je povzela in priznala, da za zdaj “razen tega, da vemo, da so določene zakonske spremembe potrebne, nimamo mehanizmov” za odstranitev teh ovir.

Po ministričinih besedah se pri zakonskih spremembah vedno lahko zatakne, a je varnost državljanov nacionalni interes, kar mora razumeti tudi vsak zasebni lastnik zemljišča. Obljubila pa je, da bo država zagotovila finančna sredstva in podporo za obnovo gozdov.

Na Krasu so požari vse pogostejši predvsem zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč. Za preprečitev tega oziroma za vzdrževanje prometnih poti država z razpisom ponuja nepovratna sredstva, vendar mehanizem ni dovolj učinkovit, je ocenila Gasparič. Po njenih besedah imajo v šestih kraških občinah 270 kilometrov poti, namenjenih intervencijskim vozilom, a niso vse prevozne.

Zaraščanje je mogoče ustaviti samo s spodbujanjem živinoreje

Občina Komen je na razpisu pridobila 300.000 evrov, veliko večino denarja pa je porabila za ureditev hidrantov, saj protipožarnih poti niso mogli urejati, ker niso dobili soglasij, je povedal župan Erik Modic. Meni, da je zaraščanje mogoče ustaviti samo s spodbujanjem živinoreje. V trenutnih razmerah pa za to dejavnost ni zanimanja, je poudaril.

Lastništvo zemljišč pogosto ni znano. Ponekod niso zaključeni postopki dedovanja, posebej na Primorskem pa je veliko gozdov tudi v lasti agrarnih skupnosti. Nekatere od njih še niso izpeljale registracijskih postopkov in zato ne morejo odločati o soglasjih. Tudi na pobočju Trstelja so med lastniki tri agrarne skupnosti.

Čalušić je ob tem omenila novo strategijo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, po kateri zakupnik, ki želi najeti zemljišče v določenem obsegu, dobi tudi zaraščen del, na katerem mora vzpostaviti predvideno rabo.

Zavod za gozdove je ob tokratnem požaru na Trstelju koordiniral čiščenje protipožarnih prometnic oziroma zagotavljanje dostopa gasilskih vozil. Zdaj mora najprej sestaviti poročilo o intervenciji, nato še oceno neposredne škode, tako da tega ne bo treba delati lastnikom, zatem pa še načrt sanacije, je povedal Poljanec in poudaril, da je načrt sanacije namenjen izključno obnovi gozda. Kot je dejal, se je po velikem požaru pred dvema letoma napačno pričakovalo, da bodo s tem načrtom rešili tudi druga vprašanja, ki so kdaj tudi pomembnejša, na primer zaraščanje kmetijskih površin ali ohranjanje suhih zidov kot kulturne dediščine.

Za izvedbo sanacijskega načrta so odgovorni lastniki, je pojasnil Poljanec. Zavod jim bo nudil podporo, svetoval, katere vrste dreves naj posadijo, in pomagal pri obračunavanju subvencij. V izvedbo ukrepov pa jih lahko prisili le, ko je pogozditev pomembna za preprečevanje erozije ali ko so zaradi zaraščenosti neposredno ogrožena naselja, je dodal.

Nov požar hitro pogašen

Kot je poročal Radio Robin, je sicer davi nekaj po 8. uri na Trstelju ponovno zagorelo. Po besedah vodje intervencije, poveljnika PGD Komen Blaža Rogelje je spet izbruhnil požar, ki pa so ga hitro pogasili.

“Prišlo je do ponovitve požara znotraj samega požarišča, na oplazu, kjer ni še pogorelo. Požarišče smo zalili in prekopali in pregledali širše območje požara, preventivno, da ne bi prišlo do vžiga še na drugih straneh,” je dejal. Na območju je sicer še vedno požarna straža.

“Požarno stražo izvajamo dnevno, vse enote, tudi zaradi velike požarne ogroženosti, in sočasno naredimo še pregled območja požara,” je za Radio Robin dejal Rogelja.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.