Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Svet EU-ja in Evropski parlament sta se začasno dogovorila o ambicioznejših sektorskih ciljih glede obnovljivih virov energije v prometu, industriji, stavbah ter na področju daljinskega ogrevanja in hlajenja. Namen teh podciljev je pospešiti vključevanje obnovljivih virov v panoge, kjer ta proces teče počasneje, so sporočili iz Bruslja. Začasni politični dogovor bosta morala zdaj Svet EU-ja (države članice) in Evropski parlament potrditi še uradno.

Na področju prometa lahko skladno z začasnim sporazumom članice sicer izbirajo med zavezujočim ciljem 14,5-odstotnega zmanjšanja toplogrednih plinov v prometu do leta 2030 ali pa zavezujočim ciljem vsaj 29-odstotnega deleža obnovljivih virov v končni porabi energije v prometu do leta 2030.

Sorodna novica
V Sloveniji lani še vedno prenizek delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov

Začasni sporazum določa tudi zavezujoč kombinirani podcilj 5,5-odstotne rabe naprednih biogoriv in obnovljivih goriv nebiološkega izvora v deležu obnovljive energije v prometnem sektorju. Znotraj tega cilja obstaja minimalna zahteva po enoodstotnem deležu obnovljivih goriv nebiološkega izvora v deležu obnovljivih virov energije, dobavljenih prometnemu sektorju.

Glede industrije začasni dogovor predvideva, da bo ta letno dvignila rabo obnovljivih virov energije za 1,6 odstotka. Pogajalci so se strinjali, da bi moralo do leta 2030 42 odstotkov vodika, ki se uporablja v industriji, izvirati iz obnovljivih goriv nebiološkega izvora, do leta 2035 pa naj bi se ta delež povečal na 60 odstotkov.

Začasni sporazum krepi tudi trajnostna merila za uporabo biomase za energijo in vključuje ukrepe za pospešitev postopkov pridobivanja dovoljenj za projekte obnovljivih virov energije. Pospešitev projektov je pomembna tudi v luči evropskega načrta za neodvisnost od ruskih fosilnih goriv.

Slovenija sicer lani že drugič zaporedoma ni dosegla zadanega cilja – 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Na javni razpis za sanacijo odlagališča pri Celju so prispele tri ponudbe. Podjetje Riko se je prijavilo s ponudbo za skoraj 6,7 milijona evrov, kranjsko podjetje Garnol za 5,3 milijona evrov, brežiško podjetje Hortikultura pa za 6,4 milijona evrov.

Po pojasnilih ministrstva za okolje, podnebje in energijo je bila dopustna le ponudba podjetja Riko, ki je bila tudi izbrana na razpisu. To pomeni, da je prispela pravočasno, pri njej ne obstajajo razlogi za izključitev, izpolnjuje pogoje za sodelovanje, ustreza navedenim potrebam in zahtevam naročnika, obenem pa ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, ni ocenjena za neobičajno nizko ceno in ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Pri preostalih dveh ponudbah, ki sta prispeli na javni razpis, so bile ugotovljene pomanjkljivosti. Neizbrana ponudnika imata zdaj možnost, da v osmih delovnih dneh od prejema odločitve vložita zahtevek za revizijo. V tem primeru morata državi plačati takso 25.000 evrov. Odpiranje ponudb je sicer potekalo 1. marca, v nadaljevanju postopka pa so vsa tri podjetja pozvali k dopolnitvi vlog.

Sanacija mora biti izvedena v 16 mesecih po podpisu pogodbe

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so konec februarja napovedali, da bodo, če bodo na javnem naročilu dobili ustrezne ponudbe in da na odločitev o izboru izvajalca ne bo uveden revizijski postopek, takoj po izboru z izvajalcem podpisali tudi pogodbo. Sanacijska dela morajo biti izvedena v 16 mesecih od podpisa pogodbe.

Gradbeno dovoljenje so pridobili v začetku lanskega junija, pravnomočno je postalo avgusta. Finančna sredstva za izvedbo projekta pa so zagotovili z lanskim rebalansom proračuna.

Zaradi nezakonitih odpadkov Evropska komisija letos vložila novo tožbo

Ker Slovenija ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov v Bukovžlaku, se je Evropska komisija sredi februarja odločila za novo tožbo na Sodišču EU-ja.

Območje po presoji Bruslja namreč skoraj osem let po izrečeni sodbi ostaja neskladno s predpisi EU-ja, sanacija pa se še ni začela. Komisija zato od Slovenije pričakuje, da sprejme vse potrebne ukrepe za zaprtje in sanacijo odlagališča na vzhodnem delu Celja. Neurejeno območje trenutno namreč predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi.

Sloveniji v primeru nadaljnjega neukrepanja grozi finančna kazen za celotno obdobje od sodbe sodišča iz leta 2015 do izpolnitve zahtev evropske zakonodaje.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Indija je septembra lani iz Namibije uvozila osem odraslih gepardov in jih naselila v naravnem parku Kuno v zvezni državi Madhja Pradeš. Februarja so v park naselili še 12 gepardov iz Južne Afrike, navaja CNN.

Namibijskima gepardoma Siyayi in Freddieju so se nedavno skotili prvi štirje mladiči. Novica je še toliko pomembnejša, saj je pred nekaj dnevi zaradi bolezni ledvic poginila ena izmed namibijskih gepardk Sasha.

Gre za prvi naraščaj gepardov v državi po izumrtju vrste pred približno 70 leti, ko so britanski kolonializatorji izsekali velike površine indijskih gozdov in s tem uničili habitat velikih mačk, poleg tega pa so geparde pogosto tudi lovili.

Indijska vlada si prizadeva v prihodnjih petih letih populacijo gepardov povečati na 50. Tudi zato so vladni uradniki z navdušenjem pozdravili prihod prvih mladičev.

Indijski premier Narendra Modi je skotitev četverice opisal kot “čudovito novico“, okoljski minister Bhupender Jadav pa ga je označil za “pomemben dogodek v naši zgodovini ohranjanja divjih živali“.

Svetovni sklad za naravo (WWF) navaja, da gepardi v naravi živijo predvsem na jugu in vzhodu Afrike, v Namibiji, Bocvani, Keniji in Tanzaniji.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Resolucija poziva ICJ, naj predstavi dolžnosti držav za zaščito podnebja in pravne posledice, če teh dolžnosti ne izpolnijo.

Premier Vanuatuja Ishmael Kalsakau je resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno, označil za “zmago epskih razsežnosti za podnebno pravičnost”, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Vlada Vanuatuja je za tak ukrep lobirala že leta 2021, in sicer po kampanji, ki jo je sprožila skupina študentov na Fidžiju leta 2019.

Vanuatu, ki ga sestavlja arhipelag otokov z okoli 319.000 prebivalcev, je ena od držav, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj ranljive. Ogroža jo dvig morske gladine, pogosto je žrtev ciklonov 4. kategorije, zaradi katerih je na tisoče ljudi ostalo brez domov.

Mnenje sodišča, ki se pričakuje v približno dveh letih, bo sicer nezavezujoče, a podporniki resolucije upajo, da bo vlade po svetu spodbudilo k pospeševanju podnebnih ukrepov.

Mnenja ICJ-ja imajo precejšnjo moralno in pravno težo, sodišča v posameznih državah pa jih pogosto upoštevajo.

Države so se s Pariškim podnebnim sporazumom leta 2015 dogovorile o omejevanju segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija oziroma največ za dve stopinji v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. A vlade po svetu v skladu s sporazumom nimajo pravnih obveznosti glede doseganja ciljev na področju omejevanja izpustov toplogrednih plinov.

Podporniki nove resolucije zdaj upajo, da bi tudi drugi instrumenti, kot je ZN-ova Konvencija o pomorskem pravu, lahko omogočali zagotavljanje izpolnjevanja zavez.

ZN-ov panel podnebnih strokovnjakov (IPCC) je nedavno opozoril, da so potrebni takojšnji ukrepi zaradi naraščanja povprečne temperature po svetu. Opozorili so, da bi se lahko ozračje segrelo za 1,5 stopinje že do obdobja 2030–2035.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Poslanci so za manj administrativnih ovir in za več praktičnega dela, je po seji pojasnila predsednica odbora Vida Čadonič Špelič (NSi).

Sicer pa se bo na vladni ravni treba potruditi, da bodo predpisi s področij varovanja okolja in voda bolj življenjski oz. da bodo omogočili hitrejše postopke za pridobitev soglasij za izvedbo namakalnih sistemov.

To, da so morali v Krškem sedem let čakati, da so lahko začeli projekt namakanja, je namreč nedopustno, v Sloveniji pa samooskrbe tako ne bo moč okrepiti, je še ocenila Čadonič Špeličeva.

Sprejeli so sicer tri sklepe. Prva dva, ki jih je predlagala koalicija, in tretjega, ki ga je predlagal odbor.

Za več samooskrbe in namakanja

Odbor je s prvim ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozval k pripravi seznama območij, na katerih obstaja zanimanje za namakanje. Poleg tega pričakuje, da v okviru medresorske delovne skupine na temelju ciljev varovanja narave pripravi posodobljen načrt za razvoj namakanja in rabe vode za to dejavnost v kmetijstvu ter da s tem seznani matično delovno telo.

Z drugim sklepom so resornemu ministrstvu priporočili, da naj z dodatno dejavnostjo s poudarkom trajnostnih oblik pridelave okrepi razvoj zelenjadarstva in sadjarstva.
S tretjim sklepom pa so poslanci poudarili, da podpirajo in spodbujajo vzpostavitev zglednih primerov namakanja v kmetijstvu oz. pridelave zelenjave in poljščin za prehrano ljudi.

Vse sklepe so sprejeli z večino. Proti ni bil nihče, dva člana odbora sta se glasovanja vzdržala. Člani odbora so si v praktičnem delu današnje terenske seje nato ogledali eno bližnjih kmetij. Seje je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Po njenih podatkih Slovenija pri oskrbi s svežo zelenjavo med sezono pokriva približno tri petine potreb, zunaj te pa je “bistveno manj samooskrbna”. Za pridelavo zelenjave so po njenem pomembna območja Pomurje, Posavje, Goriška in morda tudi Dolenjska oz. območja z možnostjo namakanja kmetijskih površin.

Navedla je različne ukrepe, s katerimi bo ministrstvo skušalo spodbujati pridelovalce, hkrati pa bodo morali medresorsko uskladiti oz. poenostaviti postopke za hitrejšo pridobitev različnih dovoljenj za gradnjo namakalnih sistemov in rastlinjakov, je še menila kmetijska ministrica.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Avrora avstralis je podoben pojav kot bolj znana avrora borealis na severni polobli. Južni sij je bil letos še posebej izrazit na avstralskem otoku Tasmanija, od koder so opazovalci na družbena omrežja naložili več spektakularnih fotografij.

Tako južni kot severni sij nastaneta blizu Zemljinih magnetnih polov, ko z elektriko nabiti delci trčijo s plini v ozračju Zemlje in pri tem zasvetijo.

Barvne odtenke severnega in južnega sija določa sestava ozračja. Več kisika v zraku ustvari odtenke, ki jih človeško oko zazna kot zelene in rumene, medtem ko več dušika povzroči, da je polarni sij videti temnordeč ali moder, navaja BBC.

Letošnji južni sij je še posebej živahen, zato so ga lahko videli tudi v severnejših delih Avstralije in Nove Zelandije. Opazovalci vzdolž južne obale Avstralije in Nove Zelandije navajajo, da je bil prejšnji petek eden izmed bolj “divjih”.

Polarni sij običajno lepši na fotografiji kot s prostim očesom

Ljubiteljski astronom David Finlay je za avstralsko radiotelevizijo ABC News povedal, da je prejšnji konec tedna videl najlepši južni sij v 20 letih opazovanja neba.

Običajno so avrore videti lepše na fotografijah, saj človeško oko ponoči ni zmožno tako dobro razločevati barv, vendar je letošnji sij tudi v živo zelo živahen.

Poudaril je še intenzivno utripanje. “Tega na fotografiji ne morete videti, toda s prostim očesom sem videl to hitro utripanje. Bilo je skoraj nasilno, vendar je tako spektakularno in lepo, da je dodalo dodatno energijo tej noči,” je povedal.

Vidljivost avrore odvisna tudi od Sončeve dejavnosti

Čeprav se polarni sij lahko zgodi kadar koli, se najpogosteje pojavlja marca in septembra, saj je takrat zaradi Zemljine orientacije večja verjetnost za interakcijo s sončnimi nevihtami, navaja Avstralski vesoljski center za napovedovanje vremena.

Astrofizik Andrew Cole pojasnjuje, da je vidljivost sija odvisna tudi od Sončeve dejavnosti. “Sonce ima cikle magnetne aktivnosti. Včasih je veliko sončnih peg in je sončno ozračje zelo turbulentno. Lahko traja od osem do 13 let, torej v povprečju 11 let, da se cikel ponovi,” je dejal za ABC.

Sonce trenutno prihaja iz najnižje stopnje v ciklu in se usmerja proti povečani dejavnosti. Sončna dejavnost naj bi vrhunec dosegla do leta 2025, zato bodo lahko Avstralci in Novozelandci v naslednjih nekaj letih znova uživali v spektakularnem južnem siju.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Po podatkih ameriške uprave za energetske informacije (EIA) je energija, pridobljena s pomočjo sonca in vetra, lani prispevala 14 odstotkov vse v ZDA proizvedene energije. Vodna energija je prispevala šest odstotkov, biomasa in geotermalni viri pa manj kot odstotek.

Kalifornija je proizvedla 26 odstotkov vse električne energije iz sončne energije, Teksas 16 odstotkov in Severna Karolina osem odstotkov. Največ vetrne energije so proizvedli v Teksasu (26 odstotkov celotne proizvodnje v ZDA). Sledita Iowa z desetimi in Oklahoma z devetimi odstotki.

“Ta hitra rast je v veliki meri posledica ekonomskih razlogov,” je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal predsednik in izvršni direktor Ameriškega sveta za obnovljive vire energije Gregory Wetstone. “V zadnjem desetletju so se izravnani stroški vetrne energije zmanjšali za 70 odstotkov, medtem ko so se izravnani stroški sončne energije zmanjšali za še impresivnejših 90 odstotkov,” je poudaril.

EIA sicer v poročilu ugotavlja, da so ZDA še vedno odvisne od fosilnih goriv. Proizvodnja električne energije iz premoga je leta 2022 predstavljala 20 odstotkov vse energije, proizvedene v ZDA. Leta 2021 je znašala 23 odstotkov. Največ električne energije pa ZDA pridobijo iz zemeljskega plina, in sicer lani 39 odstotkov.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Zoran Janković je ponovno poudaril, da imajo vsa pravnomočna gradbena dovoljenja, v pravni državi pa bi po njegovih besedah morali veljati zakoni, ne pa da odloča ulica.

“Gradnja poteka in bo potekala do zaključka gradnje, za kar imamo pravnomočna gradbena dovoljenja,” je na novinarski konferenci povedal Janković in dodal, da poziva predsednice republike ne razume, saj se ravnajo po slovenski zakonodaji in evropskih usmeritvah. Predsednici pa je župan v petek poslal vso dokumentacijo o gradnji povezovalnega kanala C0.

Z vsemi deležniki se za isto mizo ne bodo usedli, saj je kanal znotraj Mestne občine Ljubljana od Broda do Zaloga dolg 12.000 metrov in širok 300 metrov, lastnikov zemljišč pa je okoli 400. “Mirno lahko rečem, da je 98 odstotkov delovnega pasu že rešenega, za traso gradnje pa imamo vsa dovoljenja,” je ponovno zatrdil ter se zahvalil ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu, ki je “zelo jasno povedal, da so gradbena dovoljenja pravnomočna in da projekti tečejo na osnovi gradbenih dovoljenj“.

Presoja vplivov na okolje je bila narejena v celoti in za celotno traso kanala, potrdila pa jo je tudi Evropska unija, je ponovil. Janković je dejal, da na vodovarstvenem območju v Ljubljani živi 220.000 prebivalcev in vsi imajo kanalizacijo, greznice, ki niso neprepustne. “Nikogar od teh dušebrižnikov za to ni skrbelo, predvsem ne tistih, ki območje polivajo z gnojnico,” je dodal.

Okoljevarstveno dovoljenje tudi za kinete

Ob tem župan ne razume dodatnega sklepa agencije za okolje (Arso), ki ga je sicer sprejela leta 2020, da morajo tudi za postavitev kinete, ki dodatno varuje vodovarstveno območje, pridobiti okoljevarstveno soglasje. “To je popolnoma mimo pameti,” meni. Dodal je, da kanal brez težav zgradijo brez kinete, a to pomeni ukinitev dodatne zaščite.

Odločitev Arsa, da morajo tudi za kineto pridobiti okoljevarstveno soglasje, Mol izpodbija na upravnem sodišču, odločitev pa “nestrpno čakajo“. MOL mora sicer ministrstvu za okolje, podnebje in energijo do 11. aprila posredovati dokumentacijo o presoji vplivov na okolje za kineto. “Kaj bomo storili do 11. aprila, vam sporočimo po 11. aprilu,” je danes povedal Janković.

S kanalom C0 MOL zapira 6400 greznic, Janković pa trdi, da bo voda tako še bolj zaščitena in varna tudi pred morebitnimi potresi, C0 naj bi po njegovih besedah zdržal tudi 10. stopnjo potresa po evropski lestvici.

Gradbišče kanala je v petek obiskal sopredsednik Evropske zelene stranke Thomas Waitz, ki je napovedal, da bo Evropski komisiji o projektu zastavil nekaj vprašanj. Janković je komentiral, da je to njegova pravica, prav tako pa ne oporeka obisku predstavnikov komisije. “Projekt je transparenten, lahko ga pogledajo,” je povedal.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Kampanja oddaje letošnjih zbirnih vlog za kmetijske subvencije se začenja v petek, trajala pa bo vse do 10. julija. Po besedah generalnega direktorja agencije za kmetijske trge Mirana Miheliča so za letošnjo kampanjo značilne velike vsebinske spremembe, ki jih je prinesel nov strateški načrt skupne kmetijske politike, in tudi nadgradnja informacijskega sistema. “Sistem zbirnih vlog je zelo zahteven in kompleksen, za kar je bilo treba izpeljati vrsto izobraževanj in usposabljanj,” je povedal na novinarski konferenci. Kot je dodal, je vse to vplivalo tudi na poznejši datum začetka vnašanja vlog.

V letošnjem letu bo morala v praksi dokončno zaživeti tudi aplikacija za spremljanje kmetijskih površin Sopotnik. Sprva se bodo satelitski posnetki le zbirali, od 1. avgusta naprej pa bo mogoča tudi njihova obdelava. Glede na to, da se bodo kmetijske površine začele spremljati s pomočjo satelitskih posnetkov, je še toliko bolj pomembna točnost prijave podatkov.

“Sistem bo omogočal stoodstotno kontrolo površin. Deluje s pomočjo umetne inteligence, kar pomeni, da lahko z določeno verjetnostjo potrdimo, da je posamezna površina v zbirni vlogi prijavljena pravilno ali pa tudi ne,” je pojasnil Mihelič. Bojazen, da bodo z aplikacijo izvajali neposredni vpogled, je po njegovih navedbah odveč, saj “resolucija podatkov ni tako dobra”, da bi lahko videli posamezne ljudi in predmete.

Kot je še pojasnil, se bo v primeru, da sistem ne bo zaznal pravilne prijave, sprožil sistem komunikacije. Ta se bo izvajala na več načinov glede na starostno strukturo kmetovalcev (obveščanje s sporočili sms, elektronska ali fizična pošta). V skrajnem primeru bodo izvedli tudi terenski pregled površin.

Namesto sistema sankcioniranja uvajajo “sistem sodelovanja s kmetom”

Po pojasnilih Miheliča je ena od ključnih prednosti novega sistema v tem, da namesto sistema sankcioniranja, ki so ga izvajali v preteklih letih, prinaša “sistem sodelovanja s kmetom”. “Ko bo na zbirni vlogi ugotovljeno neskladje, bo lahko kmet zahtevek do 2. novembra letos bodisi prilagodil bodisi umaknil,” je dejal Mihelič in dodal, da je dostop do aplikacije že na voljo na spletni strani agencije. Ob tem je kmete pozval k ureditvi stanja tako v registrih kmetijskih gospodarstev kot tudi živalskih registrih, ki se morajo skladati stanjem v naravi. Vsi podatki iz registra se namreč samodejno preslikajo v zbirno vlogo.

V času trajanja kampanje bo kmetom po Miheličevih besedah zagotovljena tako vsebinska kot tudi tehnična pomoč. Sicer pa sta v pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge agencija in ministrstvo pripravila tudi posebna navodila. Vlagatelji se lahko za dodatne informacije obrnejo tudi na klicni center agencije, stanje obravnave vlog pa lahko preverijo v spletnem pregledovalniku.

Ukrepi za pravičnejšo razporeditev neposrednih plačil

Sočasno z zagonom kampanje zbiranja subvencijskih vlog se začenja tudi izvajanje novega strateškega načrta skupne kmetijske politike, je na novinarski konferenci izpostavila generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maša Žagar. Kot je spomnila, je krovna usmeritev načrta zagotavljanje trajnostne pridelave hrane na celotnem območju države. “Ukrepi, ki se izvajajo prek zbirne vloge, bodo prispevali k doseganju ciljev skupne kmetijske politike,” je dejala.

Sorodna novica
V letu 2023 bo prenovljena kmetijska politika prinesla številne novosti pri subvencijah

Osnova za uresničevanje teh ciljev so tako imenovana neposredna plačila, pri čemer posebno pozornost namenjajo območjem z omejenimi možnostmi in sektorjem v težavah. Novost obdobja strateškega načrta skupne kmetijske politike pa je odprava plačilnih pravic in nova dohodkovna prerazporeditvena podpora, s čimer so bili narejeni koraki k bolj pravični razdelitvi neposrednih plačil. “Generacijsko prenovo bomo tudi v prihodnje zasledovali v okviru neposrednih plačil z dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete,” je izpostavila Žagar.

Novost na področju varovanja naravnih virov in blaženja podnebnih sprememb pa so po njenih besedah obvezna pravila pogojenosti, ki so postala strožja od dosedanje navzkrižne skladnosti. Uvajajo pa se tudi enoletne sheme za podnebje in okolje, v primeru katerih gre za širše dostopne sheme, ki obsegajo 16-odstotni delež sredstev, namenjenih za neposredna plačila. Te ukrepe nadgrajujejo kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila in drugi ukrepi v okviru programa razvoja podeželja, kot je na primer ekološko kmetovanje.

Letos na voljo okoli 236 milijonov evrov sredstev

Med pomembnejšimi ukrepi je generalna direktorica direktorata za kmetijstvo izpostavila še nova plačila za območja Natura 2000, ukrepe za učinkovitejšo rabo fitofarmacevtskih sredstev in optimiziranje izpustov toplogrednih plinov. Posebej pomembno področje so tudi ukrepi za dobrobit živali.

Skupni obseg sredstev za leto 2023 znaša približno 236 milijonov evrov, od tega je za neposredne podpore namenjenih dobrih 131 milijonov evrov. “Če se bodo pri izvajanju ukrepov pokazale potrebe po spremembah, se lahko država na to odzove tudi s prilagoditvijo strateškega načrta, zato da lahko zagotavlja učinkovito doseganje zastavljenih ciljev in namena skupne kmetijske politike,” je še poudarila Žagar.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.