Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Lego je sporočil, da bi kocke iz recikliranega polietilen tereftalata (RPET), torej iz recikliranih plastenk, povzročile še višje emisije ogljika od običajno proizvedenih. Podjetje za izdelavo svojih znamenitih igrač uporablja akrilonitril butadien stiren (ABS), pri katerem se po navedbah Guardiana za izdelavo kilograma plastike porabi dva kilograma nafte.

Dansko podjetje se je zavezalo, da bo do konca desetletja kocke začelo proizvajati iz bolj trajnostnih materialov. Reciklirane plastenke se niso izkazale za ustrezno alternativo.

“Kot bi poskušali narediti kolo iz lesa namesto iz jekla,” je poskuse opisal vodja oddelka za trajnost Tim Brooks. Materiali, ki niso ustvarjeni na osnovi nafte, so namreč veliko mehkejši, zato so jim morali dodajati sestavine za večjo vzdržljivost, poleg tega so porabili več energije za predelavo in sušenje.

Dodal je, da bi morali za uporabo reciklirane plastike popolnoma spremeniti proces dela v tovarnah, kar bi vodilo večji ogljični odtis od trenutnega. “Bili smo razočarani,” je dodal Brooks.

“Ni bilo mogoče najti ustreznega materiala”

Lego je pred dvema letoma sporočil, da na trajnostnem razvoju dela 150 ljudi, ki med drugim iščejo okolju prijazen material, ki bi ohranil “barvo, sijaj in zvok” obstoječih plastičnih kock. “Preizkusili smo na stotine materialov. Preprosto ni bilo mogoče najti ustreznega materiala,” je za časopis Financial Times o prizadevanjih povedal direktor Lega Niels Christiansen.

Kljub temu nad trajnostnim prehodom še niso obupali, saj nameravajo zdaj v prozvodnjo ABS-a vključiti več bioloških in trajnostnih materialov. Direktor Christiansen je še dodal, da bodo do leta 2025 sredstva za trajnostni razvoj potrojili na tri milijarde dolarjev, hkrati pa obljubljajo, da potrošniki ne bodo občutili višjih stroškov.

Vzdržljivost kock

Ameriško podjetje Brick Recycler, ki zbira odvečne legokocke in jih podarja drugim otrokom, na svoji spletni strani navaja, da je podjetje Lego od ustanovitve leta 1932 do leta 2015 proizvedlo več kot 600 milijard kock.

Velika večina je ustvarjena iz ABS-a, ki se nikoli ne razgradi, vendar prav zato legokocke trajajo “večno”. Ustvarjalci spletne strani so ugotovili, da se legokocka “izrabi” šele po 37.112 sestavljanjih in razstavljanjih.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

V letošnjem letu so hidroelektrarne skupine Holdinga Slovenske elektrarne HSE od januarja do avgusta proizvedle že 2406 gigavatnih ur električne energije, kar je 61 odstotkov več kot lani v primerljivem obdobju. Po njihovih navedbah na ravni Slovenije HSE proizvede več kot tretjino električne energije iz vode.

“Ob današnjem svetovnem dnevu rek se, ob nedavnih poplavah, poleg pomena vodne energije zavedamo tudi pomena varnosti in zaščite,” so dodali. Kot so pojasnili, hidroenergetske družbe skupine HSE ves čas vzdržujejo energetsko infrastrukturo, tako elektrarne kot brežine rek in kanalov, s čimer zagotavljajo poplavno varnost bližnjih bivalnih, kmetijskih in drugih zemljišč.

“S postavitvijo hidroelektrarn so nastali akumulacijska jezera in pretočni kanali, ohranili smo določene odseke struge rek. Ponekod se je rečni režim spremenil v jezerskega in vzpostavili so se novi habitati, kjer danes bivajo zavarovane vrste ptic in drugih organizmov,” so našteli.

Doma proizvedena zelena energija

Poudarili so, da so akumulacije hidroelektrarn “večnamenski objekti, ki zagotavljajo doma proizvedeno električno energijo, hkrati pa omogočajo varovanje območij ob rekah pred poplavami, namakanje kmetijskih površin, uravnavanje gladine podtalnice, ribolov, turizem in podobno”. Tako iščejo “kompromise za zagotavljanje različnih rab energije rek na okolju sprejemljiv in do njega odgovoren način”.

Generalni direktor HSE-ja Tomaž Štokelj je pri tem poudaril, da je skupina HSE “nosilka zelenega prehoda Slovenije” in da ima energija vode v razvojnih načrtih pomembno vlogo. “Vse naše hidroelektrarne so odličen primer strateškega upravljanja voda in vzajemno koristnega sobivanja z okoljem in prebivalci. Kot investitor v trajnostne energetske projekte bomo tudi v prihodnje zagotavljali varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo ob hkratni skrbi za varnost prebivalstva, ki živi ob naših hidroelektrarnah, naravo ter rečne in obrečne organizme,” so njegove besede povzeli v sporočilu.

Obrežne strukture za ribe in ptice

Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor, ki so največje proizvajalke električne energije iz vode v Sloveniji, Damjan Seme, pa je ob tem izpostavil primer Ptujskega jezera, kjer asfaltne površine oblagajo z odstranjenimi usedlinami, ki se prepustijo zaraščanju in tako med drugim ustvarjajo obrežne strukture za ribe in ptice.

Svetovni dan

Svetovni dan rek je vsako četrto nedeljo v septembru. Njegov namen je poudariti številne vrednote rek in glede tega ozaveščati javnost ter spodbujati izboljšano upravljanje rek po vsem svetu, so zapisali na spletni strani dneva. Dan so prvič zaznamovali v letu 2005, to je v letu, ko se je pod okriljem Združenih narodov začela dekada Voda za življenje, s katero so želeli izpostaviti potrebo po boljši skrbi za vodne vire v svetu.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Predlog zakona so ob sodelovanju domačih in mednarodnih strokovnjakov ter neodvisne znanosti pripravili gibanje Zdrava družba, naravovarstvenik in raziskovalec Anton Komat ter mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green. “Cilj predloga zakona je ukinitev ene pomembnih okoljskih groženj v Sloveniji s trajno prepovedjo proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so dodali, je bilo že velikokrat povedano oz. napisano, da je glifosat sporna kemikalija, ki ogroža zdravje ljudi in narave. S prepovedjo uporabe glifosata bodo obvarovana življenja vseh: od tistih, ki prihajajo v stik s to nevarno kemikalijo, do vseh neposredno ogroženih preko kontaminirane vode in hrane. “Ali lahko nekdo odgovoren temu sploh še nasprotuje?,” so se vprašali. Mednarodna agencija za raziskave raka je sicer glifosat leta 2015 uvrstila med snovi, ki so za človeka verjetno rakotvorne, njegovi uporabi pa nasprotujejo tudi različne organizacije za varovanje okolja in zdravja.

V DZ-ju imajo zdaj sedem dni časa, da predlog zakona pregledajo ter predlagatelje pozovejo k morebitnim dopolnitvam, nato pa bo predsednica DZ-ja odredila 60-dnevni rok za zbiranje potrebnih najmanj 5000 podpisov volivcev. Če bi bil zakon sprejet, bi bila sicer Slovenija prva članica EU-ja, ki bi prepovedala ta herbicid.

Evropska komisija: Tveganja za okolje in ljudi ni

Medtem je glifosat je znova predmet tudi razprav v Evropski uniji. Evropska komisija je decembra 2017 sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za njegovo prodajo. To dovoljenje se izteče 15. decembra letos, zdaj pa komisija predlaga novo podaljšanje še za deset let. Odločanje držav članic bo predvidoma 13. oktobra.

Sorodna novica
Bruselj predlaga podaljšanje uporabe glifosata za deset let

“Evropska agencija za varnost hrane, je ocenila, da tveganja za okolje in zdravje ljudi ni,” je predlog pojasnil govorec Evropske komisije Stefan de Keersmaecker. Agencija je v poročilu, objavljenem julija, zapisala, da herbicid ni rakotvoren in da je njegova uporaba v kmetijstvu varna, je za Radio Slovenija poročala bruseljska dopisnica Mojca Širok.

Posamezne članice lahko sicer kljub dovoljenju za prodajo aktivne snovi na ravni EU-ja na nacionalni ravni prepovedo uporabo proizvodov, ki jo vsebujejo. V Sloveniji je od oktobra 2019 prepovedana uporaba vseh herbicidov, tudi tistih z vsebnostjo glifosata, na vseh javnih površinah. Fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje glifosat, pri nas proizvaja tovarna kemičnih izdelkov Albaugh (nekdanji Pinus Rače).

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Koledarski letni časi so v primerjavi s klimatskimi zelo natančno določeni in so povezani z astronomijo. In čeprav so nas včasih v šoli učili, da se letni časi spreminjajo okoli 21. v tistem mesecu, to ne drži povsem. Pojav bo vplival tudi na podnebne spremembe, je za Radio Slovenija poročala novinarka Metka Pirc.

Kot je nadaljevala, letni časi nastanejo, ker je Zemljina os vrtenja nagnjena glede na ravnino, po kateri kroži okoli sonca. Profesor na oddelku za geografijo na mariborski filozofski fakulteti Igor Žiberna je za Radio Slovenija povedal: “Dvakrat letno se zgodi, da se sonce pri svoji navidezni poti po nebesni sferi znajde hkrati v ravnini nebesnega ekvatorja. To se zgodi enkrat v drugi polovici marca in enkrat v drugi polovici septembra. In takrat, ko se znajde sonce točno na ravnini nebesnega ekvatorja, se začneta bodisi pomlad ali pa jesen. Zaradi motenj pri gibanju Zemlje okoli sonca se dogaja, da začetki letnih časov niso točno na isti datum ali pa na isto uro.”

Tako je bilo leto 2009 zadnje, ko se je pomlad začela 21. marca. Še več, čez 13 tisoč let, kar je nekaj več, kot je minilo od zadnje ledene dobe, se bodo začetki letnih časov povsem zamenjali. Poletje se bo začelo decembra. “Ker se Zemljina os premika v prostoru, so začetki letnih časov vedno bolj zgodaj, prehajajo na zgodnejše datume. Čez 13 tisoč let torej se bo recimo na severni poluti zima začela v drugi polovici junija, poletje v drugi polovici decembra, pomlad v drugi polovici septembra in jesen v drugi polovici marca. Zanimivo je, kakšne podnebne posledice bo imela ta sprememba,” je pojasnil Žiberna. Takrat bo tudi hladna polovica leta nekoliko daljša od tople polovice leta.

V času enakonočja so spremembe dolžine dneva in noči najintenzivnejše. Dolžina svetlobe se na dan lahko skrajša tudi za štiri minute.

Še nekaj toplih dni
Čeprav je začetek koledarske jeseni deževen, se bo že prihodnji teden jesen nadaljevala z lepim vremenom. Po napovedih vremenoslovcev se od ponedeljka obeta še nekaj toplih dni z najvišjo temperaturo po nižinah približno 25 stopinj.

Po rekordno namočenem in nevihtnem poletju, ki je bilo tudi nadpovprečno toplo, so bili tudi prvi trije tedni septembra nadpovprečno topli, tako da je bil september doslej primerljiv z rekordno vročim septembrom leta 2011. “Kot kaže, bo september kot celota drugi najtoplejši doslej,” je za STA v petek dejal klimatolog z Agencije RS za okolje Gregor Vertačnik.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Na vremenski postaji Vogel je Agencija RS za okolje (Arso) izmerila 313 milimetrov padavin v 12 urah in 365 v 24 urah, kar je največ doslej. Kot so sporočili, sta bila prejšnja rekorda izmerjena na postaji v Bovcu, kjer je avgusta leta 1987 v 12 urah padlo 286 milimetrov dežja, novembra leta 1969 pa so vremenoslovci v 24 urah izmerili 363 milimetrov.

Ob obilnih padavinah so ponoči narasle in poplavljale posamezne reke v zgornjem Posočju in Sava Bohinjka s pritoki, ki pa so v jutranjih urah po navedbah Arsa že upaadale. Poleg tega je ponoči izraziteje narasla tudi Sava v zgornjem toku. Tudi druge reke na severozahodu države in na Primorskem imajo veliko vodnatost, a prav tako že večinoma upadajo. Do srednjih pretokov so narasle Sava, Kolpa in posamezne reke v osrednji Sloveniji. Drugod po državi je vodnatost majhna in ustaljena, so zapisali na Arsu.

Reke na zahodu države bodo danes večinoma upadale, zvečer in v noči na nedeljo pa lahko znova nekoliko narastejo posamezne reke na severozahodu države. Čez dan, zvečer in v prvem delu noči so v večjem delu države še mogoče tudi nevihte z nalivi. Ob tem se lahko razlijejo posamezni hudourniški vodotoki in manjše reke. Poplavita lahko tudi padavinska in zaledna voda. Večja verjetnost za ta pojav bo v južni polovici Slovenije, popoldne in zvečer tudi v zahodnem delu države, so dodali.

Agencija je za celotno državo z izjemo severovzhoda in Krasa izdala rumeno opozorilo pred razlivanjem vodotokov.

Opozorila o povečani nevarnosti nastanka in reaktivacije plazov

Po podatkih Geološkega zavoda Slovenije do vključno nedelje zaradi napovedanih povečanih količin padavin obstaja povečana nevarnost za nastanek novih zemeljskih plazov in reaktivacijo zemeljskih plazov, ki so nastali ob nedavni ujmi.

Povečana verjetnost za nastanek zemeljskih plazov velja za celotno Slovenijo in se bo povečevala sorazmerno s količino padavin, so pojasnili. Prebivalce pozivajo, naj bodo pozorni na dogajanje na plazovih in na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih in naj upoštevajo navodila, ki jih je posredovala civilna zaščita.

Ponoči bo dež večinoma ponehal

Ponoči bo dež od severozahoda večinoma ponehal. V nedeljo dopoldne bo v zahodnih krajih delno jasno, drugod pa bo oblačno. Od vzhoda bo dopoldne spet začelo deževati. V zahodni polovici Slovenije bodo padavine manj verjetne, se bo pa pooblačilo. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, na Primorskem do 15, najvišje dnevne od 13 do 18, na Primorskem do 23 stopinj Celzija.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Ob nekaterih rekah v zgornjem Posočju in Savi Bohinjki s pritoki je ponoči izraziteje narasla tudi Sava v zgornjem toku. Tudi ostale reke na severozahodu države in na Primorskem imajo veliko vodnatost, a prav tako že večinoma upadajo. Do srednjih pretokov so narasle Sava, Kolpa in posamezne reke v osrednji Sloveniji. Drugod po državi je vodnatost majhna in ustaljena, so zapisali na Arsu.

Reke na zahodu države bodo danes večinoma upadale, zvečer in v noči na nedeljo pa lahko ponovno nekoliko narastejo posamezne reke na severozahodu države. Čez dan, zvečer in v prvem delu noči so v večjem delu države še možne tudi nevihte z nalivi. Ob tem se lahko razlijejo posamezni hudourniški vodotoki in manjše reke. Poplavi lahko tudi padavinska in zaledna voda. Večja verjetnost za ta pojav bo v južni polovici Slovenije, popoldan in zvečer tudi v zahodnem delu države, so dodali.

Agencija je za celotno državo z izjemo severovzhoda in Krasa izdala rumeno opozorilo pred razlivanjem vodotokov.

Opozorila o povečani nevarnosti nastanka in reaktivacije plazov

Po podatkih Geološkega zavoda Slovenije bo do vključno nedelje, zaradi napovedanih povečanih količin padavin, obstaja povečana nevarnost za nastanek novih zemeljskih plazov in reaktivacijo zemeljskih plazov, ki so nastali ob nedavni ujmi.

Povečana verjetnost za nastanek zemeljskih plazov velja za celotno Slovenijo in se bo povečevala sorazmerno s količino padavin, so pojasnili. Prebivalce pozivajo, naj bodo pozorni na dogajanje na plazovih in na pojavljanje sprememb na tleh, objektih ter pobočjih in naj upoštevajo navodila, ki jih je posredovala civilna zaščita.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Vinski ostanki se v Badaševico več ne razlivajo, je pa voda temne barve, ves Koper zaudarja, saj se sprošča močan vonj po gnitju. Strokovnjaki menijo, da je stanje alarmantno. “Ugotovili smo, da je prišlo do velikega pomanjkanja kisika, ki je posledica gnitja organizmov na morskem dnu,” je povedal Domen Trkov z Morske biološke postaje.

Onesnaženje se širi in ogroža tudi park Škocjanski zatok. “Glede na to, da je naravni rezervat ena strožjih oblik varovanja, bi se stvari lahko počasi že uredile, ker ima zgodba zelo dolgo brado,” je poudaril Borut Mozetič iz Naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Tudi Igor Rakar iz Medobčinske službe za zaščito, reševanje in varstvo okolja je potrdil, da je “nedvomno prišlo do onesneženja struge Badaševice z organskimi snovmi, ki prihajajo iz odpadnih vod vinogradniške industrije“.

Ker se to dogaja vsako leto znova, se postavlja vprašanje, zakaj stvari ne morejo priti do dna. “To ni prvič, ponavlja se iz leta v leto,” je prikimal Rakar. Kot smo izvedeli, je inšpektor obiskal podjetje Vinakoper, a njegove ugotovitve še niso znane.

Nevarno bi lahko bilo tudi kopanje ob izlivu v Žusterni

Strokovnjaki Morske biološke postaje opozarjajo občino, naj obvesti občane o razmerah v reki Badaševici, saj nekateri v njej še vedno lovijo ribe, nevarno pa bi lahko bilo tudi kopanje ob izlivu Badaševice v Žusterni.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

“Čas je, da zdravje ljudi postavimo pred kapital,” je bilo skupno vodilo Inštituta 8. marec, društva Eko Anhovo in Dolina Soče ter Civilne iniciativa Danes. Tri tedne je trajala kampanja Naj Anhovo zadiha, saj je glavni namen predlaganih sprememb zmanjšati onesnaževanje okolja v dolini reke Soče.

“V dveh tednih nam je uspelo zbrati več kot 5.000 podpisov za spremembo zakona, ki bo omejil okoljsko breme, ki ga nosimo prebivalci iz okolice cementarne. Z vložitvijo tega zakona rešujemo perečo okoljsko in zdravstveno problematiko, rešujemo krivice in diskriminacijo, ki v današnji družbi niti ne bi smela obstajati,” je ob predaji podpisov povedala Mateja Satler iz Društva Eko Anhovo in Dolina Soče.

Po njenih besedah je zdaj na vrsti politika, “ki bi morala problematiko srednjega Posočja rešiti že pred desetletji, a tega ni želela. Upamo, da se bodo predstavniki strank poenotili in ugotovili, da je treba zakonodajo prilagoditi po meri ljudi in ne po meri onesnaževalcev in lastnikov tujega kapitala.”

Prebivalci z mnogo zdravstvenimi težavami

V sklopu kampanje so opozarjali, da se ljudje v Anhovem zaradi industrijskega onesnaževanja spopadajo z mnogo zdravstvenimi težavami in umirajo prezgodnjih smrti.

Novela bi med drugim standarde glede izpustov, ki veljajo za sosežigalnice, izenačila s tistimi, ki veljajo za sežigalnice. Trenutno namreč za cementarne veljajo milejši pogoji za sežig odpadkov kot za sežigalnice.

“Sosežig prinaša lastnikom večmilijonske dobičke. Postavljeno so bili nad vse, ki zbolevajo v tem okolju za pljučnim rakom, rakom črevesja, rakom bezgavk in prezgodaj umirajo. Kapital si lahko privošči drage odvetniške storitve, da tožijo civilno družbo, zdravnike, posameznike. A skupina civilnih organizacij in ljudje na terenu smo se odločili, da temu naredimo konec,” je opisala članica Inštituta 8. marec Petra Meterc.

Soglasna podpora tudi v občini Kanal ob Soči

Pobudam se je pridružil tudi župan Občine Kanal ob Soči Miha Stegel, ki je povedal, da so izjemno hvaležni civilni družbi, da je začela ozaveščanje o tej problematiki, in vsem ljudem, ki so množično in aktivno podprli predlog zakona. “Predlagani zakon smo soglasno podprli tudi v občinskem svetu občine Kanal. Menimo, da ga podpira tudi celotna koalicija. Pomembno nam je, da se razume, da onesnaževanje zadeva vse ljudi – ne glede na pripadnost strankam, ideološka prepričanja in drugo.” Ob tem je izpostavil, da če bi tudi v preteklosti sledili le finančnim interesom, bi še vedno imeli azbestno proizvodnjo. “Pomembno je, da vsaj zdaj ne ponavljamo napak in previdnostno ukrepamo,” je dodal.

Zakon so torej vložili v DZ z več kot 6.000 podpisi, napovedujejo pa, da se s tem njihova kampanja ne konča. Zdaj bodo na pogovor in k podpori povabili vse parlamentarne stranke. “Ljudje so vnovič jasno pokazali, da jim je pomembno, da vsi živijo dostojno življenje in da je zdravje prebivalcev Anhovega pomembno ter da je to, da kapital ne sme imeti prednosti pred ljudmi, v Sloveniji vrednota,” je poudarila Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec.

Gospodarstvo z opozorili glede novele

Gospodarska združenja so pretekli teden opozorila, da se novela ne nanaša le na področje sosežiga odpadkov, ampak predlog na novo ureja tudi druge dejavnosti, in sicer na področju monitoringa emisij in poročanja. “V velikem delu so spremembe v nasprotju z uveljavljenimi pravili v EU-ju in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, kar slovenska podjetja postavlja v neenakopraven položaj,” prenaša STA njihova opozorila.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.