Arhivi Kategorije: Vreme

Sejanje oblakov: Nevihtna apokalipsa v Dubaju načela razpravo o umetnih posegih v vreme

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Foto: AP
Foto: AP

Torkovo deževje je bilo silovito. Po nekaterih delih Združenih arabskih emiratov je v enem samem dnevu padlo 254 milimetrov dežja, kar je največ od začetka merjenja leta 1949. Takšno količino padavin sicer v tej puščavski državi običajno izmerijo v skoraj dveh letih.


image

Sorodna novica
V Dubaju popoln kaos zaradi rekordne količine dežja. Za ujmo ni krivo sejanje oblakov.

Kaos je bil popoln, zlasti v prometu: številne ceste so bile povsem poplavljene, prekinjene so bile povezave z vlaki in podzemno železnico, poplavljena sta bila tudi največja nakupovalna centra v metropoli, šole zaprte, mednarodno letališče v Dubaju, eno najprometnejših na svetu, pa je zaradi poplav praktično obstalo.


Kaos v Dubaju. Foto: AP
Kaos v Dubaju. Foto: AP

Odpovedanih je bilo več kot 270 poletov, še 370 jih je zamujalo, posnetki so prikazovali letala, kako so dobesedno bredla po poplavljenih vzletnih stezah, o motnjah pa so poročali še do konca tedna.

Vremenska ujma je prizadela tudi nekatere sosednje države, med njimi Bahrajn in Oman, kjer je zaradi posledic hudega deževja umrlo 18 ljudi, med njimi več otrok.

Ob najhujših poplavah, kar jih pomnijo v ZAE, ni trajalo dolgo, da so se na družbenih omrežjih in medijih začela pojavljati vprašanja, ali je mogoče, da je h katastrofi pripomoglo tudi tako imenovano sejanje oblakov.

To je praksa, ki je sicer v kronično sušnem Dubaju ustaljena, a jo zaradi različnih namenov, vključno za sneženje, obrambo pred točo in odstranjevanje megle na letališčih, uporabljajo tudi v drugih delih sveta.

Premikanje vode z ene na drugo lokacijo

S sejanjem oblakov (cloud seeding) umetno spodbujajo oblake, da bi proizvedli padavine z izstreljevanjem kristalov srebrovega jodida v nebo. Ti v oblake vnesejo drobna ledena jedra, ki nato pomagajo proizvesti več dežja.

Kristali v oblaku dvignejo količino vlage, zaradi česar je večja verjetnost, da se ta sprosti in pade na površje. Sejanje oblakov se pogosto označuje za ustvarjanje dežja, a gre dejansko bolj za premikanje vode iz ene lokacije na drugo.

Postopek namreč kondenzira vodo, ki je že prisotna v oblakih. Prav zato je predpogoj za uspešno izvedbo sejanja oblakov oblačno vreme, kar predstavlja težavo za območja, kjer oblakov preprosto ni.


Foto: EPA
Foto: EPA

Meteorološki zavod zanikal povezavo s sejanjem oblakov

Po poplavah v Dubaju so se razprava in ugibanja, koliko je imelo posredi sejanje oblakov, razvneli do te mere, da se je bil primoran oglasiti Nacionalni meteorološki center (NCM), ki nadzira vse operacije sejanja oblakov v ZAE. Zatrdil je, da pred ali med neurjem niso izvajali nobenih tovrstnih akcij.

“Med tem vremenskim pojavom nismo izvajali nobenih sejalnih operacij. Bistvo sejanja oblakov je v ciljanju oblakov v zgodnejši fazi, pred padavinami. Sejalne dejavnosti med hudo nevihto bi bile neplodne,” je povedal Omar Al Jazidi, namestnik direktorja NCM-ja.

“ZAE ima delujoč program za sejanje oblakov za povečanje količine padavin v tem sušnem delu sveta, vendar ne obstaja nobena tehnologija, ki bi lahko ustvarila takšno količino padavin,” pa je za BBC zatrdil profesor Maarten Ambaum z univerze v Readingu.


Foto: EPA
Foto: EPA

Ob tem je še poudaril, da so poplave prizadele tudi druge zalivske države, kjer sejanja oblakov ne uporabljajo. “Za ta del sveta so značilna dolga obdobja brez dežja in nato neredne, močne padavine, a kljub temu je bil to zelo redek pojav.”

Tudi BBC-jev meteorolog Matt Taylor je poudaril, da je bila nevihta, ki je počasi prečkala Arabski polotok, napovedana. “To je bilo že napovedano kot hud vremenski dogodek. Pred tem so računalniški modeli, ki ne upoštevajo možnih učinkov sejanja oblakov, že dneve napovedovali več kot enoletno količino dežja, ki bo padla v približno 24 urah,” je pojasnil.

Pri CNN-u opozarjajo, da bodo neurja, kot so mu bili priča prejšnji teden v zalivskih državah, postala s segrevanjem ozračja vse pogostejša – in da za to ne gre kriviti sejanja oblakov.

Kot še navajajo, tudi če bi NCM tik pred nevihto izvajal program sejanja oblakov, je skrajno malo verjetno, da bi s tem proizvedli več dežja, kot bi ga sicer padlo naravno.

Kitajska na čelu sejalnih akcij

In čeprav je Dubaj najbolj znan po svojem sejanju oblakov, ki ga uporabljajo precej redno, pa še zdaleč niso edini s to metodologijo – uporablja jo več kot 50 držav po svetu, vključno s Slovenijo, pri čemer ima najobsežnejši program Kitajska, ki jo, zlasti na jugu, pesti vse večja suša.

Tehnologijo uporabljajo predvsem zato, da bi napolnili reko Jangce, ki je zaradi ekstremnih vremenskih razmer močno izčrpana. Leta 2020 je Kitajska objavila ambiciozen načrt “Sky River” za preusmeritev vodne pare iz reke Jangce v Rumeno reko. Načrt predvideva postopek sejanja oblakov, ki bi pokril območje v velikosti polovice Indije.

Sejanje oblakov je na Kitajskem tako razvito, da se je Peking celo zapletel v politični spor s sosednjimi regijami, ki naj bi jim kradli dež, leta 2009 pa so imeli v prestolnici hude težave z umetno proizvedenim snegom, ki je ohromil 12 glavnih cest.


Dubaj pod vodo. Foto: AP
Dubaj pod vodo. Foto: AP

Praželja po podrejanju narave

Program sejanja oblakov sicer, kljub temu da z njim posamezne države eksperimentirajo že praktično sto let, ostaja do neke mere še vedno uganka, z diametralno nasprotnimi mnenji stroke – medtem ko mnogi menijo, da gre za metodo, ki lahko pomaga pri hudih sušah, spet drugi opozarjajo, da gre za še nekaj, kar lahko uide izpod nadzora, tretji pa postopek odpravljajo kot blažev žegen, kjer da se učinkov ne da dokazati.

In to je sentiment, s katerim so se spopadali že pionirji umetnega proizvajanja padavin.

Želje in poskusi vplivanja na vreme in vremenske pojave, da bi si jih podredili, so stari kot človeštvo samo – a rituali, obredi in šamansko klicanje dežja so nekaj, dejanske manipulacije vremena s pomočjo tehnologij pa nekaj drugega.

Trgovec s šivalnimi stroji postal “mojster za dež”

Eden pionirjev tega je Charles Hatfield (1875–1958), za katerega, denimo, spletna enciklopedija kot poklic navaja kar “mojster za dež”.

Hatfield, sicer trgovec s šivalnimi stroji, je že kot mladenič preučeval umetno proizvajanje padavin in začel razvijati lastne metode proizvodnje dežja, pri čemer se mu je ideja porodila – v kuhinji, ob opazovanju vrenja tekočin v posodah in pare.


Foto: AP
Foto: AP

Leta 1902 mu je nato uspelo razviti tajno mešanico 23 kemikalij, shranjenih v velikih pocinkanih rezervoarjih za izhlapevanje, za katere je trdil, da privabljajo dež, sam sebe pa oklical za “pospeševalca vlage”.

Hatfield se je nato lotil oglaševanja svojih storitev, in ni trajalo dolgo, da ga je najelo več losangeleških rančarjev in mu ponudilo 50 dolarjev, če proizvede dež. Hatfield je na območju zgradil stolp za izhlapevanje in – bil uspešen.

Vremenoslovci so sicer dež pripisali že napovedani nevihti, a so Hatfieldovi podporniki to odpravili in “mojster za dež” je začel dobivati vse več ponudb. Mestu Los Angeles je obljubil 460 milimetrov dežja, kar naj bi mu uspelo, mesto pa mu je plačalo tisoč dolarjev.

Manj sreče je imel s projektom na Yukonu, kjer bi moral za 10.000 dolarjev ustvariti dež za rudnike zlata na Klondiku, ki so bili močno odvisni od vode. Ni mu uspelo in Hatfield je z repom med nogami zapustil to kanadsko provinco, a podpornikov tudi to ni odvrnilo.

V San Diegu so ga tako najeli za megalomanski projekt polnjenja tamkajšnjega umetnega rezervoarja – kar se je sprevrglo v katastrofalne smrtonosne poplave – in posledično večletno tožarjenje, ki se je sklenilo z razsodbo, da Hatfield ni kriv za dež, ampak da je šlo za “božje dejanje”, kar pa je tudi pomenilo, da za svoje storitve ni bil plačan.

Hatfieldovi podvigi so se zaključili z veliko depresijo, ko je delo presahnilo in se je vrnil spet k prodaji šivalnih strojev. Umrl je leta 1958, svojo kemično formulo pa vzel s seboj v grob.


Foto: EPA
Foto: EPA

Metoda uporabna tudi v boju proti toči

A Hatfield ni bil edini, ki ga je fasciniralo manipuliranje z vremenom. Za očeta sejanja oblakov tako velja ameriški kemik in meteorolog Vincent Schaefer, ki je princip delovanja odkril leta 1946.

S prijateljem Irvingom Langmuirjem sta sprva izvajala poskuse s “superohlajenimi” oblaki, tako da sta uporabila globoko zamrznjene delce potencialnih sredstev za spodbujanje rasti ledenih kristalov – sol, smukec in najrazličnejše kemične snovi. Pri tem je Schaefer po naključju odkril, da je mogoče z dodajanjem suhega ledu “superohlajeno” vodo spremeniti v ledene kristale.

Njegov kolega, znanstvenik Bernard Vonnegut, je ločeno eksperimentiral s konceptom s pomočjo srebra in kemikalijami jodida in tako ustvaril srebrov jodid.

Tako srebrov jodid kot suhi led sta se izkazala za učinkoviti sredstvi pri spreminjanju fizične kemije superohlajenih oblakov, kar pomeni, da se jih da pod določenimi pogoji uporabljati tako za povečevanje sneženja kot tudi za zatiranje strel in toče, kar še danes uporabljajo na letališčih.


Foto: EPA
Foto: EPA

Oba znanstvenika sta delala pod okriljem družbe General Electric, obe metodi pa uporabljajo od leta 1946, ko je med poletom iz New Yorka Schaefer iz letala na oblak odvrgel suh led in uspelo mu je povzročiti sneženje na zahodu zvezne države Massachusetts. Je pa po tem poletu trajalo še slabih 30 let, da so metodo leta 1975 patentirali.

Od Malezije do Slovenije

V Evropi se je sejanje oblakov začelo v Franciji leta 1950, da bi na poljih zmanjšali škodo zaradi toče, podobno tudi v Španiji in Avstriji, kjer še vedno uporabljajo sejanje oblakov prav za ta namen.

Podobni projekti kot v ZDA so potekali v Avstraliji, kjer je poskuse s sejanjem oblakov med letoma 1947 in 1960 izvajala organizacija znanstvenega in industrijskega raziskovanja (CSIRO).

Program za proizvajanje dežja v sušnih predelih in snega v gorskih so intenzivnejše okrepili v novem stoletju, avstralska vlada pa je leta 2006 namenila 7,6 milijona dolarjev za raziskave sejanja “toplih oblakov”.

V jugovzhodni Aziji, denimo v Indoneziji in Maleziji, uporabljajo sejanje oblakov predvsem za čiščenje onesnaženega zraka s pomočjo dežja, podobno poskušajo tudi v Indiji in Pakistanu.

V Sloveniji je metodologija v rabi vse od leta 1983, in sicer za boj proti toči na Štajerskem in Prekmurju. Postopek s turbinsko polnjeno različico športnega letala Cessna 206, opremljenim z zunanjimi agregati, izvaja z mariborskega letališča Edvarda Rusjana Letalski center Maribor pod okriljem Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) in ministrstva za kmetijstvo.


Foto: AP
Foto: AP

Razkol v stroki glede učinkovitosti

Kljub dolgi zgodovini sejanja oblakov in okrepljenemu zanimanju zanj zaradi podnebnih sprememb pa so dokazi o učinkovitosti postopka dokaj nejasni. Kot navaja CNN, je izjemno težko ugotoviti, kakšen vpliv ima postopek dejansko na padavine, saj je vse skupaj težko kvantificirati.

“Kako veste, koliko padavin, ki jih na koncu pade, dejansko nastane zaradi sejanja oblakov in koliko bi jih padlo po naravni poti?” je za CNN vprašal Daniel Swain, podnebni znanstvenik na kalifornijski univerzi UCLA. “Tu se ne da izvesti poskusov v resnično nadzorovanem okolju.”

To ne pomeni, da se raziskovalci niso trudili. Leta 2003 je ameriška Nacionalna akademija znanosti pripravila raziskavo, v kateri so predstavili visoko stopnjo negotovosti glede učinkovitosti sejanja oblakov. Od takrat dalje so izvedli še vrsto študij, a nobena ni bila zares prepričljiva.

Raziskava Svetovne meteorološke organizacije iz leta 2019 je pokazala, da se je povečana količina padavin gibala med 0 in 20 odstotki, pri čemer je bila zgornja meja dosežena v razmerah, v katerih je bilo zelo verjetno, da bodo oblaki že sami naravno ustvarili padavine.

Foto: EPA

Raziskava, objavljena leta 2020 v reviji Proceedings of the National Academies of Sciences, pa je nakazala, da bi lahko z enim postopkom sejanjem oblakov proizvedli do 10 odstotkov več padavin, kot bi jih padlo naravno.

Pomisleki ostajajo

Znotraj znanstvene skupnosti tako ostaja kar nekaj skepse. “Potrebne so nadzorovane raziskave, ki bi dejansko pokazale, da je bilo sejanje oblakov tisto, ki je znatno povečalo padavine,” poudarja Swain.

Stroka ob tem poleg na problematiko kemikalij, ki jih uporablja, opozarja tudi na zlorabe tehnologije. Mnoge tako skrbi, kdo točno bo nadzoroval nebo in kako etično razdeliti vodo.

Porajajo se namreč strahovi, da bi se sejanje oblakov lahko uporabljalo v politične namene za preprečevanje padavin v določenih regijah, zato poudarjajo potrebo po mednarodni regulaciji področja.

Kot opozarja stroka, se voda ne da ustvariti, ampak se zgolj preoblikuje v zaprtem ciklu. “Popolnoma mogoče je, da s sejanjem oblakov dejansko kradete vodo nekomu drugemu,” še opozarja Swain.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Zakaj imamo tako malo vetrnic in kam bi lahko postavili nove?

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Gradnja prve slovenske vetrne elektrarne v Dolenji vasi leta 2012. Foto: BoBo
Gradnja prve slovenske vetrne elektrarne v Dolenji vasi leta 2012. Foto: BoBo

Lani smo v Evropski uniji iz obnovljivih virov energije proizvedli rekordnih 44 odstotkov vse elektrike. Velik delež je prispeval veter, ki je prvič v zgodovini proizvedel več elektrike kot zemeljski plin in drugič v zgodovini več kot premog. Tudi na svetovni ravni se prav vetrna energija lahko pohvali z največjo rastjo, navaja poročilo organizacije Ember, ki deluje kot neodvisen energetski think tank.

Žal je Slovenija pri rabi vetrne energije med evropskimi državami povsem na repu, za njo je le še Malta, ki nima nobene vetrnice. Pri nas so postavljene tri, ki jih lahko opazujemo s primorske avtoceste. Dvema delujočima v Dolenji vasi in pri Razdrtem, se je pridružila še ena manjša, ki v omrežje še ni priklopljena.

Delujoči vetrnici sta lani prispevali 0,06 odstotka proizvedene električne energije v Sloveniji. Med tem so na Danskem aprila lani iz vetra proizvedli kar 54 odstotkov vse elektrike, navaja Ember. Čeprav takšne primerjave med državami ne jemljejo v obzir naravnih danosti in drugih posebnosti posamezne države, na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo priznavajo, da smo na tem področju v precejšnjem zaostanku.

Naslov infografike: Veter delež proizvedene elektirke

Možnosti za izrabo vetrne energije so pri nas precej majhne

Med pripravami nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN) je bila lani s pomočjo EU Komisije zaključena študija RES Slovenija, ki je pokazala, da so možnosti za izrabo vetrne energije pri nas precej manjše, kakor v nekaterih drugih državah EU-ja. Čeprav EU pri prehodu na obnovljive vire energije računa predvsem na veter, Slovenija pomembnejšega deleža v tej bilanci ne bo mogla prispevati.

Deloma zaradi zaščitenih območij, ki spadajo pod Naturo 2000 in zajemajo več kot 37 odstotkov površine države, s čimer se uvrščamo na tretje mesto med evropskimi državami po deležu zaščitenih površin. Kot poudarja NEPN, moramo upoštevati, da spada Slovenjia med biotsko najbolj pestre države tako v evropskem kot svetovnem merilu in pomembno prispeva k evropskim ciljem na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Ponekod je umeščanje vetrnic tvegano zaradi zaščite vodovarstvenih območij. Po drugi strani nimamo možnosti za postavitev t. i. “off shore” vetrnic oziroma vetrnic na morju.

Razpršena poselitev in hrup

Tretji dejavnik, ki omejuje možnosti za izrabo vetrne energije, je značilna razpršena poselitev. V Sloveniji je stopnja urbanizacije nizka, saj kar 45 odstotkov vseh gospodinjstev biva na podeželju, kar je precej več od povprečja EU-ja, ki znaša 23 odstotkov, navaja NEPN. Zelo malo območij z zadostno hitrostjo vetra tako obenem izpolnjuje tudi zahteve za potreben odmik od naselij zaradi hrupa, ki ga vetrnice povzročajo.

Vetrnica, v primeru, da močno piha, oddaja zvok 100 decibelov. Meja hrupa za spalno naselje je 40 decibelov, gre za jakost zvoka, ki je primerljiva s šepetanjem, pojasnjuje Marko Čepin s fakultete za elektrotehniko. To pomeni, da mora biti vetrnica vsaj 400 do 800 metrov oddaljena od naselja. Manj problematična bi bila umestitev v bližini industrijskih con, kjer je omejitev pri 65 decibelih, kar je primerljivo s hrupom, ki ga povzročajo avtomobili. Hrup iz 100 na 65 decibelov lahko upade že na razdalji 50 metrov.

Vetrni potencial

Zgolj tehnični vetrni potencial države je 18 teravatnih ur, kar presega letno porabo elektrike v Sloveniji, navaja Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. “A tehninčni potencial v celoti oziroma kar v večini ni izkoristljiv. Večina potenciala leži v območjih z visokim tveganjem umeščanja.” Veter je pri nas skozi letne čase dokaj enakomeren, med posameznimi dnevi pa se precej razlikuje. Pri nas bi glede na jakost vetra vetrnice v povprečju lahko obratovale na 20 odstotkih nazivne moči, dodaja Čepin.Če bi želeli pokriti proizvodnjo ene jedrske elektrarne, bi morali postaviti vetrnic moči petih jedrskih elektrarn,” ilustrira. Nazivna moč nam pove, koliko “moči” zmore vetrnica maksimalno proizvesti. V državah severneje od nas vetrnice proizvedejo približno 40 odstotkov nazivne moči. To pomeni, da je energija iz vetra pri nas precej dražja, saj je njen izkoristek nižji. Pri čemer Čepin dodaja, da je zelo pomembna tudi sama višina vetrnic: “Višje kot gremo, močneje piha. Če isto vetrnico postaviš na 100 metrov ali pa na 50 metrov višine, bo slednja proizvedla manj energije in bo od nje tudi manj zaslužka.”

Prvi zemljevid prikazuje območja z vetrnim potencialom za male vetrne elektrarne in drugi za velike vetrne elektrarne. Zemljevida je izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar v okviru projekta RES Slovenija, ki je bil izveden s pomočjo Evropske unije. V sklopu projekta so bila določena območja s potencialom umeščanja vetrne, hidro in sončne energije v Sloveniji. Na ravni države so se tako izrisala območja, kjer bi bilo smiselno umestiti proizvodne naprave na veter. Obenem pa poročilo ugotavlja, da analiza ni prepoznala potenciala za vetrno energijo, ki bi se nahajal na območjih brez tveganja.

Finančno je precej bolj smiselno postavljati polja vetrnih elektrarn, saj pri gradnji nastaja manj specifičnih stroškov. “Male vetrne elektrarne so ekonomsko neučinkovite in jih ne gradi nihče,” umeščanje posamičnih vetrnic komentira Čepin. Hkrati doda, da močno podpira postavitev čim večjega števila vetrnic, vsaj za nekaj 100 megavatov nazivne moči. Za primerjavo, skupna nazivna moč naših treh vetrnic so trije megavati. Kljub temu, da jih pri nas označujemo kot “večje”, so te vetrnice pravzaprav majhne, saj se za izrabo vetra v drugih državah večinoma uporabljajo vetrnice moči od treh do sedmih megavatov, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.


image

Sorodna novica
Bo nad pohorskimi gozdovi zraslo 56 vetrnic?

Nasprotovanje lokalnega prebivalstva, načelna podpora splošne javnosti

Že 20 let govorimo da bomo postavili kup megavatov, a jih ne nato ne moremo, ker je javnosti močno proti,” ob vseh ostalih ovirah Čepin spomni še na nasprotovanje lokalnega prebivalstva. “Ljudje smo nekako bolj dovzetni za ohranjanje statusa quo, ne želimo si sprememb. Umeščanje naprav za obnovljive vire pa pomeni določene spremembe v prostoru. Zato je pričakovano, da ljudje niso, nismo najbolj naklonjeni novim enotam v prostoru,” doda Tkalec. Temu pritrjujejo številne iniciative, ki vzniknejo ob napovedi postavitev vetrnih elektrarn na izbranem območju.

Zato je pri umeščanju nove infrastrukture v prostor zelo pomembna komunikacija z lokalnim prebivalstvom. Primer slabo vodenega projekta je poskus umestitve 56 vetrnih elektrarn na Pohorje. Ker projekt ni bil voden preko državnega prostorskega načrta na MOPE-ju, ga Tkalec ne želi ocenjevati. Doda pa, da so vseeno zaznali, da vodenje projekta s strani investitorja ni bilo najbolj ustrezno. “Vedno, ko prihaja do projektov obnovljivih virov energije, svetujemo skupnostne projekte. Da se lahko tudi lokalne skupnosti vključujejo vanje in imajo tako več besede pri sami izvedbi, hkrati pa se koristi tako razpršijo tudi v lokalno okolje,” poudarja Tkalec.

Tudi Greenpeaceova raziskava kaže, da na podporo vetrnim elektrarnam vpliva možnost energetske samozadostnosti krajev v neposredni bližini elektrarn in nižja cena elektrike. Pravzaprav raziskava, ki jo je za nevladno organizacijo izvedel Parsifal, kaže, da se velika večina, skoraj 80 odstotkov vprašanih, strinja, da bi morala Slovenija bolj izkoristiti potencial vetra za pridobivanje energije. Hkrati se kar 85 odstotkov anketirancev strinja z izgradnjo vetrnega parka v oddaljenosti 10 kilometrov ali manj. Pri življenju z vetrnicami jih najbolj skrbi hrup. Najvišjo podporo anketirancev pa bi imela izgradnja vetrnih parkov na degradiranih območjih, izven zavarovanih in zaščitenih naravnih območjih, ugotavlja Raziskava javnega mnenja o odnosu državljanov do različnih virov energije in postavitvi vetrnih parkov.

Elise največje vetrnice pri nas v Dolenji vasi so dolge 35 metrov.

Večina vetrnega potenciala na območjih z visokim tveganjem umeščanja

Če križamo varovana območja, naselja, območja z zadostno močjo vetra in območja, ki so sprejemljiva za lokalne skupnosti nam pravzaprav ostane zelo malo možnosti. Večina vetrnega potenciala se torej nahaja na t. i. območjih z visokim tveganjem umeščanja. “To pomeni, da so določeni varstveni režimi tako močni, da se teh lokacij ne bomo posluževali, vsaj ne v začetni fazi,” o načrtih ministrstrva pove Tkalec.

NEPN je kljub vsem naštetim oviram precej ambiciozen, saj predvideva, da bodo vetrnice v bruto končni rabi energije že leta 2026 prispevale 76 gigavatnih ur, kar je 70 gigavatnih ur več od trenutnih šestih gigavatnih ur na leto. Leta 2030 pa naj bi iz vetra proizvedli že 356 gigavatnih ur elektrike. Toda kje bodo glede na vse omejitve te vetrnice stale?

Na MOPE-ju odgovarjajo, da prve nove vetrne elektrarne v Sloveniji lahko pričakujemo, ko bodo uspešno zaključeni vsi postopki. Trenutno je odprtih deset državnih prostorskih načrtov. Poskus umestitve v prostor je v teku za parke vetrnih elektrarn Ojstrica, Paški Kozjak, Rogatec, Senožeška Brda, Zajčica, Dolenja vas, Griže-Veliko polje, Mislinja, Golič in Plešivec.

Da bi do leta 2030 dosegli zastavljene cilje glede rabe obnovljivih virov energije, bo treba izvesti tudi projekte, “za katere je verjetno, da bo njihov vpliv na naravo ocenjen kot bistven in bo zato potreben postopek prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave,” je jasno zapisano v zadnji verziji NEPN-a.

Tomislav Tkalec ob tem doda, da v Sloveniji trenutno nimamo umeščenih obnovljivih virov energije v območja Nature 2000, ki so bila v študiji RES Slovenija opredeljena kot območja z zelo visokimi tveganjem. A če pogledamo druge države, Natura 2000 še ne pomeni, da jih na ta območja ne moremo umestiti, poudarja. “Nekako je bil sklenjen kompromis, da gremo najprej v izkoriščanje tistih lokacij, ki so izven tveganih območij. Nato pa, glede na prakse iz drugih držav pričnemo razmišljati tudi v tej smeri. (…) Zelo dobro bo treba premisliti, kako čim bolje izkoristiti najugodnejše lokacije in na kakšen način nato pristopiti k lokacijam z malo višjim tveganjem, da se jih tudi tja ustrezno okoljsko in družbeno umesti, tudi z različnimi omilitvenimi ukrepi,” pove Tkalec. Eden od takšnih ukrepov je gotovo uredba, ki je začela veljati v začetku aprila in občinam zagotavlja 200.000 evrov nadomestila na en megavat nazivne moči vetrne elektrarne.

Tkalec ob tem še doda, da je Slovenija, ne le pri rabi vetrne energije, temveč tudi pri deležu obnovljivih virov energije, v zaostanku. “Tu je viden razkorak med državami pri samem razvoju v energetskem sektorju, ki jasno kaže na naš zaostanek in morda tudi na neustrezno, neučinkovito in neuspešno delovanje v zadnjih 15 letih na tem področju. Problematike se zavedamo in trenutno iščemo rešitve, kako premagati ovire, nasloviti probleme in pospešiti razvoj,” še sklene.

Naslov infografike: Vetrna energija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Zima se še ni poslovila: danes meja sneženja na nadmorski višini okoli 900 metrov

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Radarska slika padavin v zadnjih 90 minutah. vir: ARSO

Ponekod bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 10, na Primorskem do 13 stopinj Celzija, poročajo iz agencije za okolje.

Veronika Hladnik Zakotnik iz Arsa je za TV Slovenija dejala, da so se ponoči v Sloveniji pojavljale padavine, meja sneženja je bila sicer nekaj višje, kot so napovedovali. Po nižinah je v glavnem deževalo, kar nekaj snega pa je zapadlo v višjih legah. Danes se bodo še vedno pojavljale padavine, meja sneženja bo na 900, 1000 metrih nadmorske višine. Jutri in v četrtek bo še oblačno s krajevnimi padavinami. Več sonca bo od petka naprej s temperaturami okoli 15 stopinj. Konec tedna bo sončno, do 20 stopinj Celzija.

Kje je zapadlo največ snega

Ponoči je največ snega zapadlo v višje ležečih predelih po državi. V Bohinjski Češnjici je tako na okoli 600 metrih nadmorske višine zapadlo 11 centimetrov snega, na Zadlogu je višina snežne odeje 14 centimetrov, prav toliko na Bukovskem Vrhu.

V višjih legah nad 1000 metrov nadmorske višine je zapadlo od 20 do 40 centimetrov snega, na merilni postaji Zgornja Kapla v občini Podvelka na Koroškem pa je zapadlo 17 centimetrov snega, je še pojasnila dežurna meteorologinja. Na območju Dravograda pa so zabeležili tudi snegolom.

Vršič prevozen z verigami

Zaradi burje je na vipavski hitri cesti med Nanosom in Selom prepovedan promet za počitniške prikolice, hladilnike ter vozila s ponjavami do osem ton.

Cesta Maribor-Dravograd, ki je bila med hidroelektrarno in Lovrenškim mostom zaprta zaradi podrtega drevja, je spet prevozna. V primeru snega na cesti je obvezna zimska oprema.

Prelaz Vršič je prevozen za osebna vozila z verigami, opozarja Prometno-informacijski center.

Več sonca od petka

Zvečer in ponoči se bodo padavine prehodno okrepile, meja sneženja se bo spuščala. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5 stopinj Celzija.


image

Sorodna novica
Ponoči lahko znova sneži vse do nižin, v višjih legah mogoč snegolom

V sredo bo sprva oblačno s krajevnimi padavinami. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 700 m.

Popoldne se bo oblačnost trgala, nastale bodo posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature bodo od 6 do 11, v Zgornjesavski dolini okoli 4, na Primorskem do 15 stopinj Celzija.

V četrtek bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami.

V petek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Na zahodu bo občasno lahko rahlo deževalo. Zapihal bo jugozahodnik. Spet bo nekoliko topleje.

Zima se še ni poslovila

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Padavine se bodo v prihodnjih urah okrepile

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Radarska slika padavin v zadnjih 90 minutah. vir: ARSO

Ponekod bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 10, na Primorskem do 13 stopinj Celzija.

Torek, sreda in četrtek v oblakih


image

Sorodna novica
Ponoči lahko znova sneži vse do nižin, v višjih legah mogoč snegolom

Zvečer in ponoči se bodo padavine prehodno okrepile, meja sneženja se bo spuščala. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5°C.

Jutri bo sprva oblačno s krajevnimi padavinami. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 700 m.

Popoldne se bo oblačnost trgala, nastale bodo posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature bodo od 6 do 11, v Zgornjesavski dolini okoli 4, na Primorskem do 15 °C.

V četrtek bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami.

V petek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Na zahodu bo občasno lahko rahlo deževalo. Zapihal bo jugozahodnik. Spet bo nekoliko topleje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Zima se še ni poslovila, v petek bo najhladnejše jutro v tem tednu

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Radarska slika padavin v zadnjih 90 minutah. vir: ARSO

Veronika Hladnik Zakotnik iz Arsa je za TV Slovenija dejala, da so se ponoči v Sloveniji pojavljale padavine, meja sneženja je bila sicer nekaj višje, kot so napovedovali. Po nižinah je v glavnem deževalo, kar nekaj snega pa je zapadlo v višjih legah. Padavine so se pojavljale tudi danes (v torek), meja sneženja se je spustila na okoli 900 metrov nadmorske višine.

Kje je zapadlo največ snega

Ponoči je največ snega zapadlo v višje ležečih predelih po državi. V Bohinjski Češnjici je tako na okoli 600 metrih nadmorske višine zapadlo 11 centimetrov snega, v Zadlogu je višina snežne odeje 14 centimetrov, prav toliko na Bukovskem Vrhu.

V višjih legah nad 1000 metri nadmorske višine je zapadlo od 20 do 40 centimetrov snega, na merilni postaji Zgornja Kapla v občini Podvelka na Koroškem pa je zapadlo 17 centimetrov snega, je še pojasnila dežurna vremenoslovka. Na območju Dravograda pa so zaznali tudi snegolom.

Vršič prevozen z verigami

Zaradi burje je na vipavski hitri cesti med Nanosom in Selom prepovedan promet za počitniške prikolice, hladilnike ter vozila s ponjavami do osem ton.

Cesta Maribor–Dravograd, ki je bila med hidroelektrarno in Lovrenškim mostom zaprta zaradi podrtega drevja, je spet prevozna. V primeru snega na cesti je obvezna zimska oprema.

Prelaz Vršič je prevozen za osebna vozila z verigami, opozarja Prometnoinformacijski center.

Več sonca od petka

Zvečer in ponoči se bodo padavine prehodno okrepile, meja sneženja se bo spuščala. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5 stopinj Celzija.


image

Sorodna novica
Ponoči lahko znova sneži vse do nižin, v višjih legah mogoč snegolom

V sredo bo sprva oblačno s krajevnimi padavinami. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 700 m.

Popoldne se bo oblačnost trgala, nastale bodo posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature bodo od 6 do 11, v Zgornjesavski dolini okoli 4, na Primorskem do 15 stopinj Celzija.

V četrtek bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami.

V petek bo najhladnejše jutro v tem tednu, je za TV Slovenija povedala Arsova meteorologinja Eva Bezek. Ponekod bodo temperature pod lediščem, denimo v okolici Brnika in po alpskih dolinah, ponekod bo še zapadel sneg. Sicer pa bo v petek delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, na zahodu bo občasno lahko rahlo deževalo. Zapihal bo jugozahodnik.

Ponekod zapadlo do 40 centimetrov snega

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Cena elektrike bo v Nemčiji še naprej visoka

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Nemčija. Foto: EPA

Nemčija je lani v primerjavi z letom 2022 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 76 milijonov ton oziroma za več kot 10 odstotkov, kar je največje znižanje po letu 1990. Minister za gospodarstvo in varstvo podnebja Robert Habeck iz Zelenih je pohitel s sporočilom vesele novice javnosti, čeprav so ga spomnili, da je upad izpustov posledica ne le ozelenitve proizvodnje elektrike, ampak tudi upada proizvodnje in milejše zime.

Največji sektorski onesnaževalec v Nemčiji pa poleg ogrevanja stavb ostaja promet. Lani je bilo na nemških cestah izpuščenih približno 146 milijonov ton ogljikovega dioksida. To je sicer za 1,8 milijona ton manj kakor leta 2022, obenem pa 13 milijonov ton več od letnih izpustov, dovoljenih v skladu z zakonom o varstvu podnebja. V njem so cilji (in ti so pomembni, saj je nemško vlado k njihovemu izpolnjevanju prisililo tudi ustavno sodišče) opredeljeni po šestih sektorjih. Zanje so odgovorni pristojni ministri. Volker Wissing, nemški minister za promet iz liberalnega FDP, je zagrozil, da bo Nemčija zakonskim določilom zadostila le ob prepovedi vožnje z vozili z notranjim izgorevanjem ob koncih tedna. Konec svoboščin! Tako je pri koalicijskih partnericah (SPD, Zeleni) izsilil napovedano spremembo zakona o varstvu podnebja, po kateri bodo šteli skupni izpusti in ne več posamezni po sektorjih. Zahteva nevladnih organizacij za omejitev hitrosti na avtocestah (na 100 km/h) ostaja glas vpijočega v puščavi. Nemčija še naprej zaostaja v razvoju in uporabi elektromobilnosti.

Največji napredek je največja članica Evropske unije storila z ozelenitvijo proizvodnje elektrike. Njen cilj je do leta 2030 proizvesti 80 % električne energije iz obnovljivih virov. Lani je dosegla 52-odstotni delež, do konca marca je bil delež OVE v električni energiji že 58-odstoten. Natanko leto po zaprtju zadnjih treh jedrskih elektrarn je Nemčija vrzel zapolnila z energijo iz vetra, sonca, biomase. Uspeh? Je država z obnovljivimi viri na poti stabilne preskrbe z elektriko, če vemo, da sonce ne sije vse leto, veter pa tudi ne piha nenehno? Kdo plačuje za energetski prehod? In kaj storiti v prometu?

O tem v pogovoru z ekonomistom dr. Andreasom Löschlom z Univerze Ruhr v Bochumu, ki velja za vodilnega nemškega strokovnjaka za okolje in energetiko, svetuje pa tudi različnim vladnim ustanovam.

Profesor Löschel, je Nemčija, ki zaradi kurjenja premoga še vedno velja za največjo evropsko onesnaževalko, dovolj hitro na poti razogljičenja električnega omrežja?

Menim, da zelo hitro napredujemo, zlasti v zadnjih nekaj letih, še posebej v tem mandatu, ko smo videli, da smo gradnjo obnovljivih virov energije resnično pospešili. Vendar če to primerjamo s cilji, vidimo, da so ti zelo zelo ambiciozni. Res jih bo težko doseči. To pa ne pomeni, da ne napredujemo hitro. Vendar veliko stvari otežuje gradnjo obnovljivih virov, kot so njihova sprejemljivost, vprašanje razpoložljivih zemljišč ali vprašanje pridobivanja dovoljenj … in vse skupaj zahteva čas.

Bo torej Nemčija leta 2030 80 odstotkov porabljene elektrike pridobila iz zelenih virov?

Zdaj se zdi, da nekoliko zaostajamo, vendar lahko vidimo tudi, da se veliko spreminja. Morda bomo že prihodnje leto veliko hitreje napredovali, kar je pomembno, saj bomo le tako imeli priložnost, da se na primer znebimo energije iz premoga in dosežemo, da cene elektrike dolgoročno padajo.

Ekonomistka, profesorica Veronika Grimm, ki svetuje vladi v gremiju tako imenovanih gospodarskih modrecev, pravi, da bodo končne cene elektrike v Nemčiji še nekaj let visoke. Vlada je priskočila na pomoč podjetjem z različnimi razbremenitvami, toda obenem je odpravila podpore za omrežnine. Zato zdaj porabniki plačujejo visoke omrežnine, namenjene gradnji visoko- in nizkonapetostnega omrežja. Kdo pravzaprav plačuje zeleni prehod?

Pri nas v Nemčiji so omrežnine višje. Obstajajo tudi subvencije, spodbude, te so bile v preteklosti, ko so bili obnovljivi viri dragi, višje. Za infrastrukturo za širitev električnih omrežij v naslednjih nekaj letih je pričakovati, da se bodo ti stroški povečevali, dokler ne bo vzpostavljena omrežna infrastruktura, cene električne energije na trgu pa se ne bodo preveč znižale, saj bomo vedno potrebovali klasično proizvodnjo, torej plinske elektrarne in elektrarne na premog, ki bodo nato določale cene za čas, ko tok iz novih virov ne bo zadostoval. Stroški bodo torej visoki, vendar so zdaj cene precej padle in imamo nekaj časa, da si oddahnemo.

Razumete pritožbe industrije, da ima previsoke stroške?

Gradnja obnovljivih virov energije je dolgo slonela na industriji. Podjetja so bila močno obremenjena z dajatvijo za energijo iz obnovljivih virov. Vlada je to spremenila in strošek prenesla na državni proračun, kar je dobro, saj to razbremenjuje podjetja in gospodinjstva, vendar imamo zdaj še vedno visoke omrežnine, in kot sem dejal, se bodo stroški gradnje omrežja verjetno še povečali. Zato je pomembno razmisliti, kako se s tem spopasti – za zdaj so cene električne energije za podjetja ter mala in srednje velika podjetja in tudi za gospodinjstva spet na ravni izpred desetih let, vendar se to lahko spremeni. Če se bodo pojavili dodatni stroški, bomo morali razmisliti, kako lahko še vedno ohranimo cenovno dostopno elektriko. Elektrifikacija je zelo pomemben del energetskega prehoda, in če je elektrika predraga, potem tudi v mednarodnem okviru preobrat ne bo deloval.

Kako pa je s stabilnostjo oskrbe? Februarske prekinitve dobave na Bavarskem ali nazadnje v Brandenburgu niso spodbudno znamenje … Jedrske elektrarne so zagotavljale vsaj stabilno preskrbo skozi vse leto. Zdaj bodo vlogo »vzporedne infrastrukture« igrale plinske elektrarne …

Oskrba v Nemčiji je za zdaj zagotovo zelo stabilna, vendar moramo biti previdni, odpovedali smo se atomski energiji, velik del naših premogovnih elektrarn ne obratuje več, vse to želimo opustiti, zato bodo vprašanja zanesljivosti oskrbe v prihodnjih letih igrala večjo vlogo. Mislim, da obstaja veliko načinov, kako se s tem spoprijeti. Potrebovali bomo več hranilnikov energije, boljšo mrežo, plinske elektrarne, v katerih bo plin pozneje nadomestil vodik … to moramo zdaj pospešiti in to se tudi že začenja, na primer s strategijo za vodik. Zelo pomembno je tudi, da se na trg električne energije vnese prilagodljivost, ki bo ustrezno spremljala nihanje obnovljivih virov energije.

Nemčija je jedrske elektrarne zaprla, Slovenija razmišlja o gradnji novega bloka. Kaj bi svetovali naši državi?

Jedrska energija je možnost. Nemčija je svoje elektrarne pustila delovati, dokler se njihov čas ni iztekel. V Nemčiji v zadnjih dveh desetletjih ni bilo nobene resne razprave o gradnji novih elektrarn, tudi zato ne, ker je v očeh industrije in politikov to povezano z visokimi stroški in velikimi tveganji ter bi te velike izdatke dejansko morala poravnati država. Stroški verjetno govorijo proti gradnji. Jedrske elektrarne zelo težko najdejo svoje mesto, in kot sem rekel, za kaj takega potrebujete veliko politično podporo in te v Nemčiji ni bilo. Poleg tega je pri nas vladalo veliko pomislekov o varnosti, ampak to je od države do države različno. Tudi Nemčija bo morda kdaj spremenila mnenje glede modularnih reaktorjev.

Za konec pa še vprašanje glede prometa. Kaj lahko država stori, da zmanjša izpuste?

Spremeniti se bodo morali okvirni pogoji za več elektromobilnosti, kar bo velika sprememba. Potrebujemo več polnilnic in izboljšanje baterij za vožnjo daljšega dosega. In predvsem, znižati se mora cena e-vozil. Ko bo to doseženo, nihče več ne bo kupoval motorja z notranjim izgorevanjem. Do takrat lahko preteče še dosti časa, lahko pa se obrat izvede zelo hitro in se bo vozni park zamenjal v desetletju.

Globus: Pasti in koristi zelenega prehoda ob 21.25 na TV SLO 1

Zeleni energetski prehod je ključen za omejitev dviganja globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija. Nemčija pospešuje vlaganje v obnovljive vire energije, iz njih pridobiva že 58 odstotkov elektrike. V Barceloni skupnosti ustanavljajo sončne zadruge. Kako je pri nas in kako visoko na seznamu političnih ciljev so okoljski ukrepi?

O tem v oddaji Globus o pasteh in koristih zelenega prehoda danes ob 21.25 na TV Slovenija 1.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Prebivalci Anhovega in Deskel po novem priključeni na vodni vir Mrzlek

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Fotografija je simbolična. Foto: EPA

Predsednik vlade Robert Golob je v nagovoru zbranih pozdravil pogum in borbenost tamkajšnjega prebivalstva ter župana. “Naj nam bo v navdih, kar je uspelo vam, ne le na dan Zemlje, ampak vsak dan. Vsak ima pravico do čiste vode in do čistega zraka,” je poudaril.

“Ne morem si zamisliti lepšega in primernejšega kraja za obisk na dan Zemlje, kot je tu. Ob dnevu Zemlje je prav, da se zavedamo pomena skrbi za naravo za svoje potomce,” je dejal Golob, ki je na reki Soči preživel svojo mladost. “Na tej čudoviti reki smo imeli en črn madež – in to je ravno tu v občini Kanal. Zato je prav, da na dan Zemlje delamo korake k čistejšemu okolju. Letos nam je že uspelo narediti dva koraka – k čisti vodi in k čistemu zraku,” je še navedel.

Krajani Deskel in okolice, gre za približno 1200 prebivalcev, so se do zdaj oskrbovali z vodo iz reke Soče, ki so jo pripravljali v vodarni Močila. Po hudem onesnaženju, ki se je v podjetju Eternit zgodilo zaradi več kot 40 let stare povezave cevi s tehnološko in pitno vodo, so krajani zahtevali priključitev na Mrzlek, tudi da bi se izognili odvzemanju surove vode iz Soče.

Vodarno je lastnica, cementarna Salonit Anhovo, leta 2022 za dober milijon evrov obnovila in tehnološko posodobila, vendar so krajani vztrajali pri zahtevi. Navezava na Mrzlek se je začela projektirati na začetku leta 2022, novembra 2021 pa so nevladne organizacije pripravile dopolnilo k rebalansu državnega proračuna, s potrditvijo katerega so za projekt zagotovile 1,2 milijona evrov proračunskega denarja.

Celotna vrednost investicije je znašala približno 1,6 milijona evrov brez DDV-ja.

Obenem je steklo tudi projektiranje nadomestne povezave med vodarno Močila in Anhovim, ki bi zaobšla industrijsko cono podjetja Salonit Anhovo.


image

Sorodna novica
V Anhovem onesnažena voda: rjava in bazična kot pralni praški

Projekt so razdelili v tri faze, oktobra 2022 sta bili pridobljeni gradbeni dovoljenji za II. in III. fazo, marca lani pa še za I. fazo. Gradbena dela so se začela konec septembra lani in končala februarja letos. Skupna dolžina izvedenih cevovodov znaša 3306 metrov, v okviru projekta je bilo zgrajeno tudi črpališče Prilesje. Marca letos so bila za vse tri faze pridobljena tudi uporabna dovoljenja.

Anastazija Makorič Bevčar, članica ekološkega društva Eko Anhovo, ki je med drugim zbiralo podpise prebivalcev za navezavo na Mrzlek, je dejala, da je to “zanje izjemno srečen dan, ki nam bo v prihodnosti omogočal bolj kakovostno, bolj zdravo in bolj varno življenje”.

Krajani Anhovega, Deskel in okolice so sicer vodi po onesnaženju vedno manj zaupali, v zadnjih letih so jo morali večkrat točiti iz gasilske cisterne, je še povedala Anastazija Makorič Bevčar. Med argumenti za navezano na Mrzlek so v Eko Anhovo navajali tudi, da kot edini živeči ob Soči za pitno vodo uporabljajo vodo iz reke.

Nov vir pitne vode za Anhovo in Deskle

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Ponoči lahko znova sneži vse do nižin, v višjih legah mogoč snegolom

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Črna na Koroškem okoli 22. ure. Foto: Dars

Hladen ciklon je od vzhoda prišel k nam, zato se bodo zvečer padavine okrepile in se ponoči razširile nad vso Slovenijo. Ob močnejših padavinah se lahko v notranjosti meja sneženja spusti vse do nižin. “Na nadmorski višini 500 metrov je možnost snegoloma, saj bo zapadel težek in moker sneg,” je za MMC RTV Slovenija povedal vremenoslovec Anže Medved.

Na Primorskem in Vipavskem bo zvečer in ponoči zmerna do močna burja, sunki lahko dosežejo tudi 100 km/h. Jutri bodo najnižje jutranje temperature od 0 do 5, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 3 do 9, na Primorskem od 11 do 14 °C. Kot je za Radio Slovenija povedal Medved, bo jutri večinoma oblačno s padavinami, meja sneženja pa bo na 1000 m.

Po pisanju vremenskega portala Neurje.si lahko sneženje znova pričakujejo zlasti po nižinah Notranjske, Dolenjske in Štajerske. Ob tem dodajajo, da bi lahko Rogla do četrtka prejela obilno snežno pošiljko, saj lahko zapade več kot pol metra snega, kar je več, kot ga je zapadlo pozimi. Izdatna snežna odeja bo po njihovih navedbah prekrila ves severni del države, kjer bodo padavine najintenzivnejše.

Zaradi temperatur pod lediščem so nekateri sadjarji zagnali oroševalne sisteme

Na jablanah so že manjši plodi, zato večje škode ne pričakujejo. Strah pred pozebo pa je pri nekaterih vinogradnikih. Kot je povedal vinogradnik Lojze Kerin za Televizijo Slovenija, so okoli 3. ure zjutraj začeli kuriti. “Temperature so se spustile do slabe -1 °C. V petek pa je bila ploha, trava, trte, vse je bilo mokro, zato je prišlo do pozebe 10.000 trt oz. ena četrtina našega pridelka.”

Od četrtka dalje bo znova lepo

V sredo kaže na oblačno in hladno vreme. Občasno bodo še padavine. Snežilo bo nad nadmorsko višino okoli 1200 m.

V četrtek se bo delno razjasnilo, zjutraj je ponekod še mogoča slana in temperature pod lediščem. Popoldne bodo mogoče posamezne plohe. Postopno bo k nam prihajal toplejši zrak.

Zima pri nas še ni rekla zadnje besede
Pozeba naredila veliko škode

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Evropa se segreva najhitreje izmed vseh celin, dni z vročinsko obremenitvijo vse več

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Odpadna embalaža v morju ob tajskem letovišču Puket. Foto: Reuters
Odpadna embalaža v morju ob tajskem letovišču Puket. Foto: Reuters

Letošnji svetovni dan Zemlje poteka pod geslom Planet proti plastiki in opozarja na prevelike količine proizvedene in zavržene plastike. Ob tem skuša po svetu spodbuditi gibanje za temeljito zmanjšanje uporabe in proizvodnje plastike. V zadnjih desetih letih je bilo namreč proizvedene več plastike kot v celotnem 20. stoletju, industrija pa načrtuje eksplozivno rast v nedoločeni prihodnosti. Okoljski aktivisti tako zahtevajo 60-odstotno zmanjšanje proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije. V zadnjih letih je namreč njena proizvodnja narasla že na več kot 380 milijonov ton na leto.

Svetovni dan Zemlje praznujemo od leta 1970

Začetnika svetovnega dneva Zemlje sta ameriški senator in okoljski aktivist Gaylord Nelson in študent Harvarda Denis Hayes, ki sta bila zaskrbljena zaradi velike okoljske škode v ZDA, ki jo je povzročilo razlitje nafte v Kaliforniji leta 1960. Zato sta se domislila dneva Zemlje, da bi opozorila javnost na varovanje okolja. Ideja se je nato v 90. letih razširila po vsem svetu.

Temperature v Evropi se nezadržno dvigajo

Služba EU-ja za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) sta ob tem objavili novo poročilo, ki kaže na to, da se temperatura v Evropi opazno dviga. Posledica tega je vse več dni, ko je vročinska obremenitev neznosna. Kot kaže poročilo, so bile temperature v Evropi lani najvišje oziroma druge najvišje od začetka merjenj, piše Guardian. “Evropejci čez dan trpijo zaradi vročine, kakršne še ni bilo, ponoči pa so pod stresom zaradi neprijetne toplote. V dveh desetletjih se je število smrtnih primerov zaradi vročine v Evropi povečalo za 30 odstotkov,” ugotavlja skupno poročilo obeh organizacij.

Ponekod v Evropi so se temperature že aprila dvignile na več kot 30 stopinj. Foto: Reuters

Požari, poplave, neurja

Zadnja petletna povprečja kažejo, da so temperature v Evropi za 2,3 stopinje Celzija višje od predindustrijske ravni, na svetovni ravni pa se je temperatura dvignila za 1,3 stopinje Celzija. Evropa se torej med vsemi celinami segreva najhitreje, skoraj dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.

Pirc Musar izpostavila tri ukrepe

Predsednica Nataša Pirc Musar je ob dnevu Zemlje izpostavila tri ukrepe za boj proti podnebnim spremembam. Pozvala je denimo k rabi steklenic namesto plastenk in strateškemu načrtu za sodelovanje slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah ter podprla slovensko kampanjo Za žive meje. “Živa meja je preprost ukrep za velike učinke,” je dejala.

Temperature v Evropi so bile nadpovprečno visoke v kar enajstih mesecih v letu 2023, september pa je bil najtoplejši od začetka merjenj. Zaradi vročega in suhega vremena je bilo tudi več požarov, posebej v sredozemskih državah, kot so Portugalska, Španija in Italija. Grčija pa se je lani borila z najhujšim požarom v zgodovini EU-ja, v katerem je zgorelo 96.000 hektarov veliko območje, so še dodali v poročilu.

Po drugi strani so močni nalivi povzročili tudi hude poplave. Evropa je bila lani za približno sedem odstotkov bolj namočena od povprečja v zadnjih treh desetletjih, kar tretjina rečnega omrežja na celini pa je presegla prag za poplave.

“Leta 2023 smo bili v Evropi priča največjemu požaru doslej, enemu najbolj mokrih let, segrevanju morij in obsežnim uničujočim poplavam,” je dejal Carlo Buontempo, direktor Copernicusa.

Stroški gospodarskih izgub, povezanih z vremenom in podnebjem, so bili leta 2023 v Evropi ocenjeni na več kot 13,4 milijarde evrov.

V poročilu niso navedeni podatki o številu smrtnih žrtev zaradi vročine v letu 2023, znanstveniki pa so ocenili, da je leta 2022 zaradi posledic vročine po vsem svetu umrlo 70.000 ljudi.

Svetovni dan Zemlje
V središču: Podnebne spremembe

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Čiščenje Ljubljanice – pred 33 leti potapljači izvlekli štiri tone smeti, letos manj kot tono

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Foto: Igor Kupljenik/Bobo
Foto: Igor Kupljenik/Bobo

Čiščenja Ljubljanice in njenih nabrežij od Ribiškega doma Barje na Livadi do Tromostovja se je po navedbah organizatorjev – Društva za podvodne aktivnosti Vivera in Slovenske potapljaške zveze (SPZ) – lotilo približno 100 potapljačev, ribičev, gasilcev in drugih prostovoljcev. Ti so iz rečne struge potegnili za približno tono odpadkov, med njimi električne skiroje, kolesa, kose pohištva in prometne znake.

Potapljači so iz vode potegnili tudi predmete, ki potencialno izvirajo iz prekrškov ali kaznivih dejanj, zato so bili prisotni tudi policisti, ki so skušali ugotoviti, s katerim morebitnim kaznivim dejanjem je bil posamezen predmet povezan. Najdene odpadke so na koncu s pomočjo podjetja KPL razstavili na Čevljarskem mostu, kjer so bili na ogled mimoidočim.

Predsednik društva Vivera Miro Potočnik je izrazil veselje, da je bila kljub nepredvidljivemu vremenu akcija uspešno izpeljana in da vsako leto zaznajo manj smeti. “Ko smo pred 33 leti začeli čiščenje, smo nabrali za štiri tone smeti, letos pa smo pri malo manj kot toni,” je dejal. Letos so se potapljači prvič spustili tudi pod ljubljansko tržnico in od tam dvignili odpadke, kar jim leta prej ni uspelo.

Iz Ljubljanice odstranili skoraj tono smeti

Čistilno akcijo so organizatorji tudi letos popestrili s kulturnim programom, ki je vključeval predstavitve potapljaških in drugih društev ter predstavo Povodnega moža in Urške, ki sta se podala v globine Ljubljanice in tako simbolično prikazala kritičnost našega odnosa do okolja ter ravnanja z naravo. Dogodek se je po navedbah organizatorjev sklenil s tradicionalnim druženjem pri Ribiškem domu Barje.

V zahvalo za skrb za čisto Ljubljano so mimoidočim delili semena in rastline, ki so jih vzgojili v Botaničnem vrtu v Ljubljani. V Mestni občini Ljubljana so kampanjo Človek, čuvaj svoje mesto tudi letos povezali z akcijo Za lepšo Ljubljano. S sporočilom “Človek, ne meči smeti. Raje meči cvetlična semena” dodatno opozarjajo na nesprejemljivost onesnaževanja okolja.

Čiščenje Ljubljanice sicer tradicionalno poteka kot sklepna prireditev mesečne akcije Za lepšo Ljubljano, ki poteka med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.