Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Pingvin je znan tudi kot hoiho, kar v maorskem jeziku zaradi predirnega oglašanja pomeni “tisti, ki kriči“.

Sramežljiva vrsta pingvina, ki smrdi po ribah, običajno živi v obalnih gozdovih in goščavi vzdolž vzhodne obale Južnega otoka in na subarktičnih Aucklandskih otokih. Na svetu naj bi bilo samo še 4.000–5.000 primerkov, njihovo število pa vztrajno upada.

“To priznanje in z njim usmeritev pozornosti na hoiha ne bi moglo priti ob boljšem času,” je povedala Nicola Toki, direktorica okoljske organizacije Forest & Bird, ki izbor organizira.

“Ta ikonični pingvin pred našimi očmi izginja s celinske Nove Zelandije. Na udaru je z vseh strani, vključno z boleznimi, invazivnimi tujerodnimi škodljivci in napadi psov.”

Vonj po ribah, ki ga ti pingvini oddajajo, privablja pse, ki te ptice že na daleč zavohajo.

Cilj: Usmeriti pozornost v ogrožene ptice

Za pingvine so nemalokrat usodne tudi ribiške mreže, pesti pa jih tudi pomanjkanje hrane.

Kot je poudarila Toki, je zato nujno potrebna vzpostavitev zaščitenih območij, da bi zagotovili njihov obstoj.

Tekmovanje za ptico leta so osnovali leta 2005 z namenom ozaveščanja o avtohtonih novozelandskih pticah, ki so zaradi škodljivcev, človeške dejavnosti in krčenja življenjskega okolja vse bolj ogrožene ali na meji izumrtja.

Izbor zaznamovali škandali in John Oliver

V zadnjih letih je izbor za ptico leta zaznamovala vrsta škandalov, od tega, da so leta 2021 za zmagovalca okronali netopirja, do obtožb ruskega vmešavanja leta 2019 in očitkov leto dni pred tem, da so skušali Avstralci izbor prirediti v korist kormorana.

V dveh tednih tekmovanja je svoj glas oddalo več kot 52.000 ljudi, kar je precej manj kot leta 2023, ko so prejeli skupno 350.000 glasov iz 195 držav, potem ko je britansko-ameriški komik in voditelj John Oliver zagnati svetovno kampanjo za ogroženega čopastega ponirka.

V sklopu svoje “alarmantno agresivne” kampanje, kot jo je opisal, je med drugim zakupil reklamne panoje na Novi Zelandiji, Japonskem, v Franciji, Veliki Britaniji, Indiji in Wisconsinu, plaže Ria de Janeira pa je preletelo letalo z oglasnim transparentom v podporo čopastemu ponirku.

Njegova prizadevanja so bila nagrajena z zmago čopastega ponirka leta 2023.

Hoiha, ki je zmagal s 6328 glasovi, je med drugim podprlo tudi več zvezdnikov, vključno z okoljevarstvenico Jane Goodall, voditeljem šova Amazing Race Philom Keoghanom ter nekdanjima premierjema Helen Clark in Chrisom Hipkinsom.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Poljski premier Donald Tusk je za dopoldne sklical krizno zasedanje vlade, na katerem naj bi predstavil odlok o razglasitvi stanja naravne katastrofe. Jugozahod države, na meji s Češko, so namreč opustošile obsežne poplave, ki so v poplavljenem mestu Klodzko terjale tudi smrtno žrtev.

Ponoči je bilo najhuje v mestu Nysa, kjer poplavlja pritok Odre. Med drugim je voda zalila prostore nujne zdravstvene pomoči, od koder so 33 bolnikov s čolni prepeljali na varno.

Na poplave se pripravlja tudi mesto Vroclav, kjer so mestne oblasti razglasile stanje pripravljenosti. Med drugim pozorno spremljajo razmere na jezovih in v rečnih kanalih. Poplavni val pričakujejo v sredo.

Napovedi so po novem bolj pesimistične kot doslej, vseeno pa naj zaradi boljše infrastrukture ne bi bilo tako hudo kot ob poplavah Odre leta 1997, ko je bila poplavljena tretjina mesta, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Na Češkem poplavni val dosegel Litovel

Olajšanja še ni niti na Češkem, kjer je poplavni val na Moravi danes dosegel Litovel, mesto približno 200 kilometrov vzhodno od Prage. Iz mesta s približno 10.000 prebivalci poročajo o v celoti poplavljenih ulicah, oblasti pa pozivajo ljudi, naj ne ovirajo reševalcev, češ da v prihodnjih urah pričakujejo naraščanje vodostaja.

Gladina rek se viša tudi ponekod drugje. Najvišja stopnja nevarnosti velja še v mestu Hradec Kralove ob Labi. V mestu Usti nad Labo bodo danes postavili nove poplavne pregrade.

Po enem najhujših neurij v več letih je narasla voda že v nedeljo zalila več mest, med drugim Jesenik in Krnov blizu meje s Poljsko. V Jeseniku so reševalci s čolni in helikopterji rešili več sto ljudi.

Poplave so v državi zahtevale eno smrtno žrtev, še najmanj sedem ljudi je pogrešanih, je danes potrdil načelnik policije Martin Vondrašek. En človek je utonil v reki v bližini Bruntala na severovzhodu države. Med pogrešanimi pa so tudi trije, ki so v bližini Jesenika z avtomobilom padli v reko. Za vozilom za zdaj ni nobenih sledi, poroča DPA.

V Avstriji že tri smrtne žrtve

Medtem so poplave v Spodnji Avstriji, kjer so oblasti razglasile stanje naravne nesreče, zahtevale še dve smrtni žrtvi, je sporočila policija.

Reševalci v Spodnji Avstriji so trupli dveh moških, starih 70 in 80 let, ponoči našli v njunih poplavljenih hišah v dveh različnih vaseh. S tem je skupno število žrtev poplav v Avstriji naraslo na tri. Pred tem je v nedeljo med intervencijo v poplavljeni stavbi namreč umrl gasilec.

Danes v Spodnji Avstriji pričakujejo do 80 milimetrov dežja. “Ni konec. Stanje je še vedno kritično,” je glede tega opozorila deželna glavarka Johanna Mikl-Leitner. Po njenih navedbah je več kot 200 cest v Spodnji Avstriji zaprtih, evakuiranih je bilo 1800 stavb, številni učenci so ostali doma, okoli 3500 gospodinjstev pa je brez elektrike.

Na Dunaju so medtem gasilci v zadnjih 24 urah opravili več kot 1300 intervencij. Približno dve tretjini intervencij je bilo povezanih z obilnimi padavinami, ki so poplavile stavbe, kleti in podzemna parkirišča, preostale pa z vetrom, ki je podiral drevesa, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

V avstrijskem glavnem mestu se prav tako še naprej spopadajo s težavami v javnem prometu. Podzemna železnica obratuje le delno. Močno deževje v Spodnji Avstriji, ki obkroža Dunaj, pa je prizadelo tudi promet po reki Donavi. Približno sto turistov in 40 članov posadke je obtičalo na ladji Thurgau Prestige na Donavi na Dunaju.

Po poročanju švicarske radiotelevizije SRF bodo potniki in posadka do preklica počakali na ladji, turistično podjetje Thurgau Travel pa je sporočilo, da bodo na ladji, ki pluje od Linza do Budimpešte, verjetno morali ostali do torka. Po poročanju medijev so pri Dunaju obtičale tudi druge potniške ladje, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Razmere ostajajo napete tudi v Romuniji, kjer je v močnem dežju in poplavah doslej umrlo najmanj šest ljudi. Prizadete so zlasti regije Galati, Vaslui in Iasi na vzhodu države. Od tam so evakuirali približno 300 ljudi, poplave pa so prizadele približno 6000 kmetijskih objektov.

V galeriji si oglejte prizore s poplavljenih območij na Poljskem in Češkem.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Poljski premier Donald Tusk je za dopoldne sklical krizno zasedanje vlade, na katerem naj bi predstavil odlok o razglasitvi stanja naravne katastrofe. Jugozahod države, na meji s Češko, so namreč opustošile obsežne poplave, ki so v poplavljenem mestu Klodzko terjale tudi smrtno žrtev.

Ponoči je bilo najhuje v mestu Nysa, kjer poplavlja pritok Odre. Med drugim je voda zalila prostore nujne zdravstvene pomoči, od koder so 33 bolnikov s čolni prepeljali na varno.

Na poplave se pripravlja tudi mesto Vroclav, kjer so mestne oblasti razglasile stanje pripravljenosti. Med drugim pozorno spremljajo razmere na jezovih in v rečnih kanalih. Poplavni val pričakujejo v sredo.

Napovedi so po novem bolj pesimistične kot doslej, vseeno pa naj zaradi boljše infrastrukture ne bi bilo tako hudo kot ob poplavah Odre leta 1997, ko je bila poplavljena tretjina mesta, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Na Češkem poplavni val dosegel Litovel

Olajšanja še ni niti na Češkem, kjer je poplavni val na Moravi danes dosegel Litovel, mesto približno 200 kilometrov vzhodno od Prage. Iz mesta s približno 10.000 prebivalci poročajo o v celoti poplavljenih ulicah, oblasti pa pozivajo ljudi, naj ne ovirajo reševalcev, češ da v prihodnjih urah pričakujejo naraščanje vodostaja.

Gladina rek se viša tudi ponekod drugje. Najvišja stopnja nevarnosti velja še v mestu Hradec Kralove ob Labi. V mestu Usti nad Labo bodo danes postavili nove poplavne pregrade.

Po enem najhujših neurij v več letih je narasla voda že v nedeljo zalila več mest, med drugim Jesenik in Krnov blizu meje s Poljsko. V Jeseniku so reševalci s čolni in helikopterji rešili več sto ljudi.

Poplave so v državi zahtevale eno smrtno žrtev, še najmanj sedem ljudi je pogrešanih, je danes potrdil načelnik policije Martin Vondrašek. En človek je utonil v reki v bližini Bruntala na severovzhodu države. Med pogrešanimi pa so tudi trije, ki so v bližini Jesenika z avtomobilom padli v reko. Za vozilom za zdaj ni nobenih sledi, poroča DPA.

V Avstriji najhuje v Spodnji Avstriji

Tako na Češkem kot tudi v sosednji Avstriji se danes obetajo nove padavine, ki bi lahko razmere še poslabšale. Najhuje je v Spodnji Avstriji, kjer so razglasili stanje naravne nesreče. Konec tedna so s prizadetih območij po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA rešili več kot 300 ljudi.

Čeprav so se na Dunaju poplavne vode nekoliko znižale, se tam tudi danes spopadajo s težavami v javnem prometu. Podzemna železnica obratuje le delno. Proti jugu in zahodu glavnega mesta trenutno ne vozi noben vlak državnih železnic.

Razmere ostajajo napete tudi v Romuniji, kjer je v močnem dežju in poplavah doslej umrlo najmanj šest ljudi. Prizadete so zlasti regije Galati, Vaslui in Iasi na vzhodu države. Od tam so evakuirali približno 300 ljudi, poplave pa so prizadele približno 6000 kmetijskih objektov.

V galeriji si oglejte prizore s poplavljenih območij na Poljskem in Češkem.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Poljski premier Donald Tusk je za dopoldne sklical krizno zasedanje vlade, na katerem naj bi predstavil odlok o razglasitvi stanja naravne katastrofe. Jugozahod države, na meji s Češko, so namreč opustošile obsežne poplave, ki so v poplavljenem mestu Klodzko terjale tudi smrtno žrtev.

Ponoči je bilo najhuje v mestu Nysa, kjer poplavlja pritok Odre. Med drugim je voda zalila prostore nujne zdravstvene pomoči, od koder so 33 bolnikov s čolni prepeljali na varno.

Na poplave se pripravlja tudi mesto Vroclav, kjer so mestne oblasti razglasile stanje pripravljenosti. Med drugim pozorno spremljajo razmere na jezovih in v rečnih kanalih. Poplavni val pričakujejo v sredo.

Napovedi so po novem bolj pesimistične kot doslej, vseeno pa naj zaradi boljše infrastrukture ne bi bilo tako hudo kot ob poplavah Odre leta 1997, ko je bila poplavljena tretjina mesta, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Na Češkem utonil človek

Na Češkem, kjer še naprej vladajo zaostrene poplavne razmere, so oblasti odredile nadaljnje evakuacije v tretjem največjem mestu, Ostravi, kjer so na več delih popustili nasipi ob reki Odri, je povedal minister za okolje Petr Hladik. Prebivalce so na varno pripeljali z gumijastimi čolni. Na vzhodu države je v reki Krasovka utonil človek.

Gre za prvo smrtno žrtev poplav na Češkem, kjer obenem pogrešajo najmanj sedem ljudi, je povedal načelnik policije Martin Vondrašek.

Železniške povezave z mestom Ostrava in Poljsko so še naprej prekinjene. Ugasnili so elektrarno in toplarno Trebovice. Zaradi poplav je v bližnjem mestu Bohumin nastal izpad električne energije in omrežja mobilne telefonije. Prekinjena je tudi oskrba s pitno vodo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Poplavni val je dosegel tudi mesto Litovel zahodno od Ostrave. Po ocenah mestnih oblasti je poplavljenih okoli 80 odstotkov mestnih predelov. Iz mesta s približno 10.000 prebivalci poročajo o v celoti poplavljenih ulicah, oblasti pa pozivajo ljudi, naj ne ovirajo reševalcev, češ da v prihodnjih urah pričakujejo naraščanje vodostaja.

Gladina rek se viša tudi ponekod drugje. Najvišja stopnja nevarnosti velja še v mestu Hradec Kralove ob Labi. V mestu Usti nad Labo bodo danes postavili nove poplavne pregrade.

Največ padavin so na Češkem po navedbah Hladika izmerili v okolici mesta Jesenik, kjer je padlo do 500 litrov dežja na kvadratni meter. V Jeseniku so reševalci s čolni in helikopterji rešili več sto ljudi.

V gorah na severu države je padlo med 300 in 400 litrov dežja na kvadratni meter, drugod na Češkem pa do 200 litrov.

V Avstriji že tri smrtne žrtve

Medtem so poplave v Spodnji Avstriji, kjer so oblasti razglasile stanje naravne nesreče, zahtevale še dve smrtni žrtvi, je sporočila policija.

Reševalci v Spodnji Avstriji so trupli dveh moških, starih 70 in 80 let, ponoči našli v njunih poplavljenih hišah v dveh različnih vaseh. S tem je skupno število žrtev poplav v Avstriji naraslo na tri. Pred tem je v nedeljo med intervencijo v poplavljeni stavbi namreč umrl gasilec.

Danes v Spodnji Avstriji pričakujejo do 80 milimetrov dežja. “Ni konec. Stanje je še vedno kritično,” je glede tega opozorila deželna glavarka Johanna Mikl-Leitner. Po njenih navedbah je več kot 200 cest v Spodnji Avstriji zaprtih, evakuiranih je bilo 1800 stavb, številni učenci so ostali doma, okoli 3500 gospodinjstev pa je brez elektrike.

Na Dunaju so medtem gasilci v zadnjih 24 urah opravili več kot 1300 intervencij. Približno dve tretjini intervencij je bilo povezanih z obilnimi padavinami, ki so poplavile stavbe, kleti in podzemna parkirišča, preostale pa z vetrom, ki je podiral drevesa, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

V avstrijskem glavnem mestu se prav tako še naprej spopadajo s težavami v javnem prometu. Podzemna železnica obratuje le delno. Močno deževje v Spodnji Avstriji, ki obkroža Dunaj, pa je prizadelo tudi promet po reki Donavi. Približno sto turistov in 40 članov posadke je obtičalo na ladji Thurgau Prestige na Donavi na Dunaju.

Po poročanju švicarske radiotelevizije SRF bodo potniki in posadka do preklica počakali na ladji, turistično podjetje Thurgau Travel pa je sporočilo, da bodo na ladji, ki pluje od Linza do Budimpešte, verjetno morali ostali do torka. Po poročanju medijev so pri Dunaju obtičale tudi druge potniške ladje, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Razmere ostajajo napete tudi v Romuniji, kjer je v močnem dežju in poplavah doslej umrlo najmanj šest ljudi. Prizadete so zlasti regije Galati, Vaslui in Iasi na vzhodu države. Od tam so evakuirali približno 300 ljudi, poplave pa so prizadele približno 6000 kmetijskih objektov.

Skupno število žrtev poplav v Avstriji, Romuniji, na Poljskem in Češkem se je povzpelo že na 11.

V galeriji si oglejte prizore s poplavljenih območij na Poljskem in Češkem.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

V najhujših poplavah v srednji Evropi v zadnjih najmanj dveh desetletjih je bilo najbolj prizadeto obmejno območje med Češko in Poljske, čeprav so pas razdejanja za seboj pustile tudi poplave od Avstrije, Madžarske in Romunije. Ker ponekod deževja še ni konec, so v pripravljenosti pred drugim poplavnim valom.

Na Poljskem so v poplavah, ki so prizadele več držav v srednji in vzhodni Evropi, življenje doslej po navedbah policije izgubili najmanj štirje ljudje. “Na območjih, ki jih je prizadela naravna katastrofa, smo zabeležili štiri smrtne žrtve,” je povedala predstavnica poljske policije Katarzyna Nowak in dodala, da vzroki njihove smrti še niso znani.

Poljski premier Donald Tusk je kriznem zasedanju vlade napovedal pomoč v višini milijarde zlotov, kar je okoli 234 milijonov evrov, za prizadete predele države in prebivalce. Od danes naprej bodo lahko vsi, ki so utrpeli škodo zaradi poplavljenih ali podrtih zgradb, poplavljenih garaž, uničenih vozil ali drugih s poplavami povezanih dogodkov brez težav zaprosili za sredstva, je povedal.

Tusk je napovedal pogovore z voditelji drugih držav, ki so jih prizadele poplave, medtem ko bodo za pomoč zaprosili Evropsko unijo.

Poljska vlada je na prizadetih območjih razglasila 30-dnevne izredne razmere, ki veljajo za dele Spodnje Šlezije, Šlezije in regije Opole. Izredne razmere bodo omogočile pristojnim oblastem, da bodo lahko hitreje sprejemale odločitve glede nujnih ukrepov.

“Razglašamo stanje naravne nesreče, kar bo olajšalo delovanje različnih služb in odpravljanje posledic poplav,” je kabinet poljskega premierja sporočil na družbenem omrežju X.

Ponoči je bilo najhuje v mestu Nisa, kjer poplavlja pritok Odre vzhodna Nisa, ki je poplavil bregove tudi v mestu Klodzko. Med drugim je v Nisi voda zalila prostore nujne zdravstvene pomoči, od koder so 33 bolnikov s čolni prepeljali na varno.

Na poplave se pripravlja tudi mesto Vroclav, kjer so mestne oblasti razglasile stanje pripravljenosti. Med drugim pozorno spremljajo razmere na jezovih in v rečnih kanalih. Poplavni val pričakujejo v sredo.

Napovedi so po novem bolj pesimistične kot doslej, vseeno pa naj zaradi boljše infrastrukture ne bi bilo tako hudo kot ob poplavah Odre leta 1997, ko je bila poplavljena tretjina mesta.

Na Češkem utonil človek

Na Češkem, kjer še naprej vladajo zaostrene poplavne razmere, so oblasti odredile nadaljnje evakuacije v tretjem največjem mestu, Ostravi, kjer so na več delih popustili nasipi ob reki Odri, je povedal minister za okolje Petr Hladik. Prebivalce so na varno pripeljali z gumijastimi čolni. Na vzhodu države je v reki Krasovka utonil človek.

Gre za prvo smrtno žrtev poplav na Češkem, kjer obenem pogrešajo najmanj sedem ljudi, je povedal načelnik policije Martin Vondrašek.

Železniške povezave z mestom Ostrava in Poljsko so še naprej prekinjene. Ugasnili so elektrarno in toplarno Trebovice. Zaradi poplav je v bližnjem mestu Bohumin nastal izpad električne energije in omrežja mobilne telefonije. Prekinjena je tudi oskrba s pitno vodo.

Poplavni val je dosegel tudi mesto Litovel zahodno od Ostrave. Po ocenah mestnih oblasti je poplavljenih okoli 80 odstotkov mestnih predelov. Iz mesta s približno 10.000 prebivalci poročajo o v celoti poplavljenih ulicah, oblasti pa pozivajo ljudi, naj ne ovirajo reševalcev, češ da v prihodnjih urah pričakujejo naraščanje vodostaja.

Gladina rek se viša tudi ponekod drugje. Najvišja stopnja nevarnosti velja še v mestu Hradec Kralove ob Labi. V mestu Usti nad Labo bodo danes postavili nove poplavne pregrade.

Največ padavin so na Češkem po navedbah Hladika izmerili v okolici mesta Jesenik, kjer je padlo do 500 litrov dežja na kvadratni meter. V Jeseniku so reševalci s čolni in helikopterji rešili več sto ljudi.

V gorah na severu države je padlo med 300 in 400 litrov dežja na kvadratni meter, drugod na Češkem pa do 200 litrov.

V Avstriji že tri smrtne žrtve

Poplave v Spodnji Avstriji, kjer so oblasti razglasile stanje naravne nesreče, so zahtevale še dve smrtni žrtvi, je sporočila policija. Pred tem je v nedeljo med intervencijo v poplavljeni stavbi življenje izgubil gasilec. Razmere v deželi ostajajo napete, številne ceste so zaprte, več tisoč gospodinjstev pa je brez elektrike.

Reševalci v Spodnji Avstriji so trupli dveh moških, starih 70 in 80 let, ponoči našli v njunih poplavljenih hišah v dveh različnih vaseh. S tem je skupno število žrtev poplav v Avstriji naraslo na tri.

Danes v Spodnji Avstriji pričakujejo do 80 milimetrov dežja. “Ni konec. Stanje je še vedno kritično,” je v luči tega opozorila deželna glavarka Johanna Mikl-Leitner. Po njenih navedbah je več kot 200 cest v Spodnji Avstriji zaprtih, evakuiranih je bilo 1800 stavb, številni učenci so ostali doma, okoli 3500 gospodinjstev pa je brez elektrike. Na terenu v deželi je okoli 300 vojakov, ki med drugim izvajajo izvidniške polete in sodelujejo pri reševalnih akcijah.

Tudi avstrijski kancler Karl Nehammer je na novinarski konferenci opozoril, da razmere na poplavljenih območjih ostajajo resne. Napovedal je pomoč za odpravo škode, ki so jo povzročile poplave, prek sklada za naravne nesreče, v katerem je trenutno na voljo 300 milijonov evrov. Če to ne bo zadostovalo, se sredstva lahko povečajo, je dodal.

Na Dunaju so medtem gasilci v zadnjih 24 urah opravili več kot 1300 intervencij. Približno dve tretjini intervencij je bilo povezanih z obilnimi padavinami, ki so poplavile stavbe, kleti in podzemna parkirišča, preostale pa z vetrom, ki je podiral drevesa.

V avstrijski prestolnici se prav tako še naprej soočajo s težavami v javnem prometu. Podzemna železnica obratuje le delno. Močno deževje v Spodnji Avstriji, ki obkroža Dunaj, pa je prizadelo tudi promet po reki Donavi. Približno sto turistov in 40 članov posadke je obtičalo na ladji Thurgau Prestige na Donavi na Dunaju.

Po poročanju švicarske radiotelevizije SRF bodo potniki in posadka do nadaljnjega počakali na ladji, turistično podjetje Thurgau Travel pa je sporočilo, da bodo na ladji, ki pluje od Linza do Budimpešte, verjetno morali ostali do torka. Po poročanju medijev so pri Dunaju obtičale tudi druge potniške ladje.

Na Dunaju so sicer že začeli s prvimi čistilnimi akcijami, številni prebivalci pa so se vrnili na svoje domove.

Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen je medtem zaradi poplav odpovedal svojo udeležbo na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov konec tedna. V New Yorku bo tako Dunaj zastopal zunanji minister Alexander Schallenberg.

Šest žrtev v Romuniji

Razmere ostajajo napete tudi v Romuniji, kjer je v močnem dežju in poplavah doslej umrlo najmanj šest ljudi. Prizadete so zlasti regije Galati, Vaslui in Iasi na vzhodu države. Od tam so evakuirali približno 300 ljudi, poplave pa so prizadele približno 6000 kmetijskih objektov.

Slovenija pripravljena na pomoč

Slovenska vlada je v nedeljo sporočila, da se bo Slovenija odzvala brez oklevanja, če bo katera od prizadetih držav zaprosila za mednarodno pomoč. Slovensko zunanje ministrstvo pa je danes na omrežju X vsem, ki potujejo na ogrožena območja, svetovalo posebno previdnost in upoštevanje navodil lokalnih organov.

V galeriji si oglejte prizore s poplavljenih območij na Poljskem in Češkem.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Povprečen hrvaški državljan na leto zavrže tudi do 70 kilogramov hrane. Še več hrane konča v smeteh iz pekarn, restavracij in trgovin.

Po nekaterih ocenah pekarne v Zagrebu vsak dan ob koncu delovnika zavržejo za 150 evrov hrane, ki je ta dan niso prodali.

“Ko napačno ocenimo prodajo, odvržemo od 100 do 300 evrov hrane ob koncu delovnika, čemur se bomo z novo aplikacijo izognili,” pravi solastnica zagrebške restavracije Square One Nikolina Antić.

Aplikacija bo povezovala kupce s prodajalci živil, pri katerih bodo presežke hrane kupovali po 50 do 80 odstotkov nižji ceni.

“Uporabnik bo na aplikaciji videl, kateri objekt s hrano mu je najbližje, izbral bo živilo, ga plačal in potem lahko pride ponj osebno,” pravi avtor aplikacije Antonio Matušan.

Platformi se je že pridružilo več kot 50 ponudnikov hrane v Zagrebu, avtorji pa v prihodnosti načrtujejo širitev ponudbe tudi na druga hrvaška mesta.

Brezplačna aplikacija bo začela delovati konec septembra, sčasoma pa se bodo avtorji povezali tudi z raznimi bankami hrane in ljudskimi kuhinjami, vse, da bi zmanjšali količino zavržene hrane.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Močan veter je podiral drevesa na cestišča, v treh primerih pa so padla na stanovanjska objekta in hlev. Posredovalo je 21 gasilskih enot ter druge službe, ki so podrta drevesa odstranjevale in občanom nudile pomoč pri zaščiti poškodovanega ostrešja, so navedli.

O vetrolomu so poročali na območjih občin Dobrna, Gornji Grad, Laško, Luče, Mozirje, Solčava in Velenje ter na območju Podgorja. Zgodil se je tudi na regionalni cesti v Podklancu ter na regionalni cesti na Tolstem Vrhu.

Sirena za splošno nevarnost v Topolšici

Na območju Topolšice so dopoldne sprožili sireno za splošno nevarnost. PGD Topolšica je na družbenem omrežju na strani Krajevne skupnosti Topolšica sporočil, da močan veter podira drevje in lahko odkriva strehe. Veter je podrl več dreves na cesti proti Slemenu in Banku, zato so v PGD Topolšica krajane pozvali, naj raje ostanejo doma.

Najmočnejši sunek vetra po nižinah so dopoldne izmerili na meteorološki postaji Letališče Lesce. Dosegel je 71 kilometrov na uro, so sporočili iz Agencije RS za okolje. V sredogorju in visokogorju sunki dosegajo in presegajo hitrosti 100 kilometrov na uro.

Kot so sporočili z agencije, na severu Slovenije piha okrepljen veter severnih smeri. Močnejše sunke pričakujejo še do večera, nato bo veter začel postopno slabeti.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Krofel je znanstveni raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in velja za enega največjih poznavalcev velikih zveri, predvsem mačk, tako v Evropi kot Afriki. Ukvarja se tudi z ekologijo in upravljanjem velikih zveri ter preučevanjem, kako bi lahko bilo konfliktov med živalmi in ljudmi čim manj.

Občasno se v medijih znajdejo informacije o napadu medveda na človeka v naravi, o načrtovanih odstrelih volkov ali medvedov v različnih evropskih državah, pa tudi o tem, kako se Evropska unija zakonodajno loteva urejanja sobivanja med velikimi zvermi in ljudmi. Krofel je prepričan, da so večini Evropejcev živali, kot so rjavi medved, ris in volk, všeč in si želijo, da se v njihovih državah ohranijo, navsezadnje imajo lahko od njih tudi določene koristi.

O tem, zakaj je medved med zvermi posebnež, kaj se zgodi z odstreljenimi živalmi in kakšne so razlike pri odnosu do velikih zveri v posameznih evropskih državah, pa v spodnjem pogovoru.

Katere živalske vrste prištevate med velike zveri, ki živijo v Evropi? Po nekaterih navedbah so to rjavi medved, volk, ris in rosomah, po drugih tudi močno ogroženi iberski ris in zlati šakal. Katere so glavne značilnosti, da neka žival sploh sodi med velike zveri?
Skupina velikih zveri ni tako natančno definirana, kot to velja za biološke taksonomske skupine (na primer mačke, medvedi ipd.). Običajno v to skupino prištevamo zveri (ena izmed taksonomskih skupin na ravni reda znotraj sesalcev), ki so težje od 15 kilogramov. Okoli te telesne velikosti se namreč običajno zgodi preskok v prehrani plenilcev. Zveri, ki so lažje od 15 kilogramov, večinoma lovijo plen, ki je manjši od njih samih, medtem ko zveri, ki so težje, večinoma lovijo plen, ki je podobne velikosti ali večji od njih. Na podlagi tega bi med evropskimi vrstami med velike zveri lahko uvrstili prve štiri vrste, ki ste jih našteli. Iberski ris in zlati šakal sta že pod mejo 15 kilogramov in dejansko večinoma lovita manjši plen (kunce, glodavce in druge male sesalce), čeprav se oba kdaj lotita tudi večjega plena. So pa upravljavski vidiki, povezani z iberskim risom in šakalom, pogosto podobni tistim, ki veljajo za velike zveri, zato se včasih obravnavata tudi skupaj z večjimi vrstami.

Velike zveri so bile v Evropi po drugi svetovni vojni na robu izumrtja, v zadnjih desetletjih pa so si znova občutno opomogle. Danes v vseh celinskih državah članicah Evropske unije oziroma na tretjini ozemlja Evrope živi vsaj ena vrsta velike zveri. Primerkov katere vrste je največ?
Tako je, vse vrste velikih zveri v Evropi so bile v prejšnjih dveh stoletjih močno zdesetkane. Zaradi preobrata v našem odnosu do naravnih plenilcev v zadnjih desetletjih, kar je vodilo do velikih sprememb v njihovem upravljanju in varstvu, pa se je trend obrnil in zdaj se vrste vračajo na mnoga območja, na katerih so bila v preteklosti popolnoma iztrebljena. Dodatno so k temu marsikje prispevale tudi spremembe v rabi prostora, predvsem pogozdovanje in opuščanje kmetijskih površin v manj produktivnih okoljih. Če ne upoštevamo šakala, je med velikimi zvermi v Evropi po zadnjih ocenah največ volkov, ki so tudi najbolj razširjeni. Sledijo medvedi, risov in rosomahov pa je bistveno manj.

Obstajajo v Evropi tudi območja, kjer sobivajo vse velike zveri?
Da, na Finskem, Švedskem in Norveškem živijo vse štiri največje vrste zveri. Danes je tudi že 21 držav, kjer živijo tri vrste (evrazijski ris, volk in rjavi medved), tako da Slovenija po tem ni več tako posebna, kot je bila recimo še konec 20. stoletja.

Kakšni so medsebojni odnosi med velikimi zvermi, ki jih omenjate? Je katera vrsta med njimi dominantna? Imajo medvedi, volkovi in risi sploh kakšen stik med seboj, se sploh kdaj srečajo, lahko v izjemnih primerih morda tudi napadejo drug drugega?
Medvrstni odnosi med velikimi zvermi so lahko precej kompleksni, na srečo pa smo ravno v Sloveniji tem vprašanjem v zadnjih letih posvečali precej pozornosti. Če na kratko povzamem, se te vrste v naših gozdovih redno srečujejo, saj se njihova razširjenost v veliki meri popolnoma prekriva. Vendar, kot kaže, si lahko delijo prostor brez večjih težav in agresivni spopadi so izjemno redki, kar je po eni strani pričakovano, če upoštevamo, da v tem prostoru sobivajo že več kot 100.000 let. Ris in volk si delita podoben plen, vendar telemetrične raziskave niso pokazale, da bi se v prostoru drug drugemu izogibala, prav tako še nismo zaznali, da bi drug drugega napadala. Še najmočnejše interakcije smo opazili med risom in medvedom, do določene mere tudi med volkom in medvedom, in sicer pri kraji plena. Medvedi so namreč zelo učinkoviti mrhovinarji in pogosto najdejo sveže ostanke risjega ali volčjega plena in si jih zaradi svoje velikosti večinoma zlahka prisvojijo. Vendar sta se oba manjša plenilca na to prilagodila, na primer izkušeni risi se pri lovu v gozdu izogibajo umetnim krmiščem za medvede, ker so se očitno naučili, da je tam največja nevarnost, da bi jim medved ukradel plen. Vsaj pri risu smo tudi potrdili, da izgube zaradi medvedove kraje kompenzirajo tako, da pogosteje lovijo.

Katere izmed teh zveri so v Evropi najbolj nevarne ljudem zaradi napadov oziroma jim povzročajo največ materialne škode?
Za človeka resno potencialno nevarnost predstavlja le rjavi medved, ki se v določenih primerih brani tako, da napade tudi človeka. Preostale vrste napadejo človeka le v res izjemnih primerih (na primer če zbolijo za steklino, če so ujete v pasti ali če so dalj časa živele v ujetništvu), tako jih načeloma ne jemljemo kot človeku nevarne. Največ škode na domačih živalih povzročijo volkovi, medtem ko na drugem imetju (na primer na čebelnjakih, poljščinah in zalogah krme) največ škode povzroči medved. Če upoštevamo pri tem število posameznikov vrste, pa največ škode na posamezno žival povzroči rosomah, kar je povezano z visokimi odškodninami, ki jih v Skandinaviji plačujejo za udomačene severne jelene, ki jih ta plenilec pogosto pleni.

Stroka ves čas opozarja na nujnost sobivanja z velikimi zvermi v Evropi, ki mora biti mogoče kljub temu, da je naša celina gosto poseljena. Gre za tako imenovano evropsko strategijo, ki se razlikuje od severnoameriške ali afriške, kjer velike zveri pogosto ohranjajo z ustanavljanjem velikih narodnih parkov in rezervatov. Kaj lahko ljudje storimo, da bo to sobivanje čim manj problematično? Je lahko za prebivalstvo celo koristno?
Tako je, Evropa nima več velikih območij neokrnjene divjine, prav tako se tukaj ne bomo šli izseljevanja ljudi za ustanavljanje velikih rezervatov. Zato je edina možnost, da ohranimo velike zveri, ta, da z njimi sobivamo. To lahko zahteva precej napora, tako z vidika upravljanja živali in habitatov kot dela z ljudmi. Vendar če primerjamo populacijske trende v Evropi s populacijami velikih zveri v Severni Ameriki in Afriki, lahko opazimo, da je evropski model z mnogih vidikov celo uspešnejši. Pri tem je seveda ključno tudi to, da so večini Evropejcev te vrste všeč in si želijo, da se ohranijo v njihovih državah.

O učinkovitosti raznolikih ukrepov, ki olajšajo sobivanje (ali pa ne), je bilo tako v tujini kot tudi pri nas opravljenih že precej raziskav. Velika večina jih kaže, da je ključen in najučinkovitejši ukrep varovanje udomačenih živali oziroma omejevanje dostopa do hrane človeškega izvora. V določenih primerih, kot so problematični medvedi, ki so izgubili strah pred človekom ali so jih ljudje pogosto hranili, pa je pomemben ukrep tudi odvzem takšnih osebkov iz narave, kar se običajno izvede z odstrelom.

Koristi od velikih zveri za lokalno prebivalstvo lahko razdelimo v tri sklope. Prvi je neposredna ekonomska korist, ki lahko izvira iz ekoturizma (na primer opazovanje in fotografiranje medvedov), trofejnega lova ali trženja produktov, ki izvirajo iz naravnih območij z ohranjenimi populacijami teh vrst, ali so bili proizvedeni na zverem prijazen način, kar vodi v višje prodajne cene. Drugi sklop koristi je posreden in je povezan z ekosistemskimi storitvami, ki nam jih nudi narava, pri čemer imajo velike zveri lahko pomembno ekološko vlogo. Sem na primer uvrščamo pomoč pri uravnavanju številčnosti in ugodnega zdravstvenega stanja njihovega plena – divjih parkljarjev (jelenjadi, srnjadi in divjega prašiča), raznos semen pomembnih rastlinskih vrst, uravnavanje številčnosti srednje velikih zveri, odstranjevanje mrhovine oziroma nudenje hrane za ogrožene vrste mrhovinarjev v obliki ostankov plena in podobno. V tretji sklop pa bi lahko vključili vse koristi, ki so povezane z izboljšanjem kakovosti življenja ljudi, ki so jim velike zveri všeč. Na primer mnogim ljudem je pomembno, da vedo, da v njihovi okolici živi takšna karizmatična vrsta, kot je ris. Ob tem, ko v gozdu najdejo stopinje velikega plenilca ali zaslišijo tuljenje volkov, občutijo zadovoljstvo. V ta sklop bi lahko uvrstili tudi narodni ponos in bogato kulturno dediščino, povezano s temi vrstami v mnogih državah.

Konec avgusta je v medijih veliko zanimanje povzročila novica, da je švedska vlada izdala dovoljenje za odstrel 486 rjavih medvedov, kar je predstavljalo 20 odstotkov tamkajšnje populacije teh živali v naravi. Kot vsakič ob takšnih novicah – tudi v Sloveniji – so se začela kresati mnenja: gre pri tem za nesmiselno pobijanje ali ohranjanje ravnovesja med ljudmi in velikimi plenilci? Kakšen je vaš pogled?
Rjavi medved je med zvermi posebnež, ker ne gre za teritorialno vrsto. To pomeni, da posamezen medved nima svojega ozemlja, iz katerega bi odganjal sovrstnike, kar je glavni mehanizem samoregulacije populacij recimo pri volkovih ali risih. Pri medvedu je maksimalna številčnost odvisna primarno od razpoložljive hrane v prostoru. Dokler je hrane dovolj, bo populacija naraščala. Pri tem lahko pride do težave, da ta številčnost preseže število medvedov, ki jih je lokalno prebivalstvo še pripravljeno sprejemati, kar je povezano predvsem s številom konfliktov, ki jih medvedi povzročajo.

Eden od ukrepov za zmanjševanje teh konfliktov je lahko tudi zmanjšanje gostote medvedov z odstrelom, kar v podobnem obsegu kot zdaj na Švedskem izvajamo že dalj časa tudi v Sloveniji. Naša in skandinavska populacija lahko takšne odstrele zagotovo preneseta, za to imamo dobre podatke. V kakšnem obsegu in kako dolgo bo to podpirala širša javnost, pa je odvisno predvsem od vrednot in čustvenih odzivov ljudi na takšne odstrele v posameznih državah. V vsakem primeru se mi zdi ključno, da se ne glede na odstrel vzporedno izvajajo tudi drugi ukrepi za preprečevanje konfliktov, ki so se v raziskavah izkazali za učinkovite. Pri medvedu je to predvsem zaščita drobnice in čebelnjakov, preprečevanje neposrednega hranjenja medvedov in izgube strahu pred človekom ter ozaveščanje javnosti o primernem obnašanju na robu naravnih habitatov in v njih.

Kaj se zgodi z zvermi, ki so določene za odstrel, jih lovci zavržejo ali prodajo? Lahko te živali odstrelijo samo lovci ali gre pri tem tudi za lovski turizem?
Velike zveri so zaradi redkosti in karizmatičnosti vsekakor zelo zanimive tudi kot lovske trofeje. Zato večina lovcev, ki jim uspe zakonito upleniti katero izmed teh vrst, obdrži dele telesa kot trofejo, običajno kožuh in lobanjo. Pri tem mislim, da ni večjih razlik, ali gre za lokalnega lovca ali lovskega gosta, ki je prišel na lov od drugod. Pri medvedu se obdrži tudi meso, ki gre večinoma v prodajo. Trupla zavržejo predvsem ljudje, ki so zveri uplenili nezakonito, saj s tem zmanjšajo verjetnost, da bi jih odkrili in kazensko preganjali, čeprav neredko tudi pri najdenih truplih nezakonito ustreljenih živali opazimo, da jim manjkajo glava, tace ali kožuh. Vendar v večini teh primerov nezakonit odstrel primarno ni povezan s pridobivanjem trofeje, ampak je pogosteje v ospredju sovražnost do vrste, nestrinjanje s politiko ohranjanja biotske pestrosti ali napačne predstave o vplivu plenilcev na lovne vrste parkljarjev.

Rjavi medved je zavarovana živalska vrsta. Varujejo ga tako mednarodna kot evropska in slovenska zakonodaja, zato je poseg v njihovo populacijo mogoč le, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če gre za preprečevanje resne škode ali zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi. Zakaj je po mnenju strokovnjakov prav odstrel najprimernejši način uravnavanja populacije, ne pa na primer preselitev na drugo mesto ali sterilizacija?
Sterilizacija velikega števila medvedov v naravi bi bila logistično zelo zahtevna in povezana z mnogimi neželenimi stranskimi učinki. Preselitve znotraj države, kot je Slovenija, niso učinkovite, saj imajo medvedi zelo dober občutek za orientacijo in se jim večinoma uspe hitro vrniti na mesto, kjer so bili odlovljeni. Preselitve med državami pa so politično zelo zahtevne in tudi kadar jih izvajamo, na primer za namene ponovnih naselitev, gre le za manjše število živali. Kot že rečeno, je pri medvedu odstrel lahko učinkovit način za zmanjšanje ali uravnavanje populacije predvsem zato, ker ne gre za teritorialno vrsto in ker njihovo gostoto poleg človekovega poseganja v populacijo primarno določa hrana. Bi pa bilo po mojem mnenju smiselno poskusiti gostoto medvedov poleg odstrela uravnavati tudi z omejevanjem krmljenja medvedov, še posebej v Sloveniji, kjer koruza in druga krma iz krmišč za divje živali predstavljata najpomembnejši vir hrane za naše medvede.

Še nekaj besed o volkovih. Pred meseci je bilo kar nekaj govora o tem, da Evropska komisija predlaga spremembo statusa zaščite volka v okviru Bernske konvencije, in sicer iz strogo zavarovane v zavarovano živalsko vrsto. To naj bi podpirala tudi pretekla in prihodnja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Je ta sprememba že v veljavi, in če da, kaj prinaša?
Ta postopek poskusa zmanjšanja splošnega varstvenega statusa volka v Evropski uniji še poteka. Tudi če bo sprememba potrjena, mislim, da ne bo prinesla bistvene razlike pri upravljanju volkov v Evropi, saj bo ohranjanje ugodnega varstvenega statusa vrste še vedno v veljavi, relativno visoko poseganje v populacije volkov pa se že zdaj izvaja marsikje. Tudi če danes primerjamo območja, kjer je volk uvrščen med strogo zavarovane vrste ali zavarovane vrste, večjih razlik v poseganju v populacije ne vidimo. Še vedno bo to odvisno predvsem od lokalne politike in podpore javnosti za izvajanje takšnega ukrepa.

Volk se je v Evropi v zadnjih dveh desetletjih močno razširil, zdaj naj bi jih samo v državah EU-ja živelo več kot 20.000. V Uniji naj bi vsako leto volkovi napadli okoli 65.000 glav drobnice in drugih domačih živali, kar je slišati veliko, a po drugi strani je v EU-ju samo ovc okoli 60 milijonov. V Evropi poleg tega v zadnjih 40 letih ni bil ugotovljen niti en smrtni napad volka na ljudi. A kmetom, ki jim volkovi pokoljejo drobnico, statistika seveda nič ne pomaga. Ima ta bitka o (ne)zaščiti volkov tudi politični predznak, gre tudi za to, da kmetje menijo, da jih mestna elita ne razume?
Tako je, na evropski ravni oziroma ravni posameznih članic vpliv volkov na smrtnost živine nima pomembnega vpliva. Lahko pa je ta vpliv velik z vidika posameznega rejca. Zato je ključno učinkovito varovanje domačih živali, predvsem drobnice na pašnikih, kjer se vsako leto ponavljajo napadi volkov. Tudi naše raziskave so pokazale, da večina škod nastane na zelo majhnem deležu pašnikov znotraj območja volkov in da se ob izboljšanju zaščitnih ukrepov te škode občutno zmanjšajo – za več kot 90 odstotkov. Po drugi strani vemo, da se z odstrelom posameznih volkov ali tropov na te škode ne vpliva bistveno, včasih se lahko izgube na živini po odstrelu celo povečajo. Tako da bi se strinjal, da so v ozadju polemike o odstrelu volkov pogosto politična preračunavanja.

Ali EU nudi kmetom odškodnino za pokole domačih živali ali je to v domeni vsake države članice?
Odškodnino za škodo, ki jo rejcem povzročijo velike zveri in druge zavarovane vrste, krije posamezna država članica iz davkoplačevalskega denarja. Posamezne države tudi določajo pravila, v katerih primerih se odškodnina izplača in kako visoka je. Pri nas je vezana na minimalne zaščitne ukrepe, ki pogosto sicer niso zadostni za učinkovito varovanje, izplačana vrednost pa je nekoliko višja glede na tržno vrednost, s čimer se rejcu pokrije tudi del posrednih stroškov.

Med evropskimi velikimi zvermi je zagotovo najmanj poznan rosomah, vrsta kune, ki živi na severu Evrope. Je ta živalska vrsta kdaj poseljevala tudi južnejša območja, konkretneje slovensko ozemlje?
Rosomah je največji predstavnik družine kun, kamor uvrščamo na primer tudi jazbeca, vidro in podlasico. V času ledene dobe, predvsem v zadnjem glacialu, je rosomah živel tudi na ozemlju Slovenije, kar kažejo fosilni ostanki, najdeni v več naših jamah (na primer v Križni jami na Notranjskem in v Potočki zijalki v Karavankah), našli pa so ga recimo tudi na jugu Istre.

Kako podnebne spremembe in segrevanje ozračja vplivajo na življenjske navade velikih zveri v Evropi? Se umikajo na hladnejša območja, opažate kakšne spremembe v njihovih vzorcih obnašanja?
Na to temo je bilo na evropskih velikih zvereh narejenih relativno malo raziskav. Verjetno lahko trenutno še največje vplive pričakujemo v povezavi s hrano, predvsem pri medvedu, ki se večinoma hrani z rastlinskimi viri. Določen vpliv imajo lahko povišane temperature tudi na medvedji zimski dremež, saj je že več raziskav pokazalo, da na čas, ki ga medvedi preživijo v brlogu, poleg razpoložljive hrane pozimi vplivajo tudi temperature. Če nekoliko špekuliram, bi lahko kakšen vpliv pričakovali tudi pri lovnem uspehu risa in volka, saj je znano, da so v globokem snegu uspešnejši pri lovljenju divjih parkljarjev.

Za ohranjanje volka, rjavega medveda in evrazijskega risa velja v Evropski uniji enaka pravna podlaga, medtem ko se politične prakse pri samem upravljanju ohranjanja med državami razlikujejo. Je kakšna evropska država, ki prednjači po zaščiti velikih zveri in velja za vzor, in kakšna, ki je “črna ovca” na tem področju?
Da, razlike med državami so res velike. V splošnem lahko opazimo izrazit gradient od severa proti jugu. Najagresivnejšo politiko proti zverem opazimo v severnih državah, med katerimi prednjači Norveška, kar je po eni strani zanimivo, saj najmanjšo gostoto ljudi in največ divjine najdemo prav v severni Evropi. Po drugi strani so očitno bolj strpni do zveri na jugu Evrope, kjer je morda najekstremnejši primer Italija. V tej državi del javnosti močno nasprotuje kakršnemu koli odstrelu velikih zveri, tudi recimo v primerih, ko določen medved poškoduje ali celo ubije človeka.

Zanimivo, da so prav na severu Evrope najmanj tolerantni do velikih zveri, saj tamkajšnje družbe veljajo za najbogatejše, najrazvitejše in z velikim poudarkom na skupnosti. Čemu pripisujete ta njihov odnos, je bilo tudi v preteklosti tako?
To bi bilo verjetno bolj vprašanje za sociologa kot biologa. Delno bi lahko to verjetno pojasnili s tem, da je odnos do narave proti severu bolj utilitaren kot na jugu, bolj izrazita je tudi želja po kontroliranju naravnih procesov oziroma divjih živali. To opažamo predvsem v germanskih kulturah, recimo tudi že v Avstriji. Delno je lokalni odnos do velikih zveri odvisen tudi od tega, ali so bile vrste na območju v preteklosti iztrebljene ali so bile ves čas prisotne. Če jih dolgo ni bilo, se je pogosto vmes izgubilo tradicionalno znanje, kako z njimi sobivati, prav tako se lahko poveča strah. To opažamo tudi v Sloveniji, ko je recimo strah pred volkovi vedno največji tam, kjer se volkovi na novo pojavijo. Ko po nekaj letih oziroma desetletjih ljudje spoznajo, da volkovi niso tako strašni in ne pojedo vseh otrok, pa se strah poleže in s tem tudi izboljša odnos.

Zanima vas kraljestvo zveri na splošno. Do pomladi 2025 ste na terenskem delu v Afriki. Za kakšen projekt gre, kaj preučujete?
V Afriki se ukvarjamo z zelo podobnimi raziskovalnimi vprašanji kot v Sloveniji, torej poskušamo bolje razumeti, kakšna je učinkovitost različnih upravljavskih ukrepov za preprečevanje konfliktov med lokalnimi prebivalci in velikimi zvermi, raziskujemo vlogo plenilcev v ekosistemih ter spremljamo njihov varstveni status. Trenutno največ časa posvečamo preprečevanju konfliktov med leopardi in rejci govedi, ugotavljamo pomen gepardov in njihovih ostankov plena za jastrebe, raziskujemo vpliv rjavih hijen na rodovitnost tal v puščavskih ekosistemih in spremljamo status populacije levov v zadnjih predelih Namibije, kjer jim je še uspelo preživeti.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Temperature po Sloveniji so po deževnem četrtku prvič po letošnjem vročem poletju spustile pod deset stopinj Celzija. V Ljubljani so zjutraj namerili osem stopinj, najhladneje pa je bilo na območju Rateč, le dve stopinji nad ničlo.

Ponekod v višjih legah je zapadel tudi prvi sneg. Na Vršiču je po podatkih Arsa zapadlo 32 centimetrov snega, na Zelenici 23, na Pavličevem sedlu pa 19 centimetrov. Okoli deset centimetrov so ga namerili še na Uršlji gori, Kredarici in Rogli, nekaj malega pa tudi na Voglu in pri Treh kraljih na Pohorju. V gorah piha tudi močan severnik, ki se bo po napovedih še krepil.

Kot je povedal dežurni vremenoslovec na Arsu Andrej Velkavrh, sicer sneženje v visokogorju v tem obdobju ni nič posebnega, saj do tega včasih pride tudi že avgusta. Je pa res, da so tokratne snežinke v nekoliko nižjih legah vseeno neobičajne.

Temperature so po njegovih besedah na kratek rok morda res podpovprečne, a do odklonov v eno ali drugo smer vselej prihaja. Vse to po njegovem še ne pomeni, da letos ne bi mogli več dočakati toplega obdobja s temperaturami tudi do 25 stopinj, saj se to po izkušnjah zadnjih nekaj let lahko zgodi tudi še oktobra.

Zaradi velike razlike v zračnem tlaku bo konec tedna v znamenju okrepljenega severnega vetra, napovedujejo na Arsu, zaradi česar so za območje pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami izdali oranžno opozorilo, ki velja do nedelje. “Hitrost vetra se bo spreminjala. Najmočnejši veter pričakujemo v soboto čez dan in v noči na nedeljo,” so sporočili in oddali, da bodo sunki občasno presegali hitrost 70 km/h.

Občasen dež tudi v naslednjih dneh

Ciklon, ki je prinesel četrtkove padavine, se zdaj počasi pomika nad Balkan, a bo ostal v naši bližini in bo vplival na vreme pri nas, je za Val 202 povedal Velkavrh. V naslednjih dneh bo vztrajalo oblačno vreme, občasno tudi rahel dež. Današnja prekinitev padavin bo po njegovih besedah prehodna, že ponoči bo lahko znova deževalo. Dež se bo nato pojavljal po vsej državi.

“Krajevna in časovna napoved bo zelo nehvaležna, saj se ciklon giblje kot kakšna vrtavka in se ne da napovedati točne lege, zato tudi napovedi dežja ne bodo točne. Vemo le, da to ne bo dolgotrajno deževje,” je še pojasnil Velkavrh.

Največ dela z odpravljanjem posledic nalivov so imeli gasilci v Kopru

V četrtek so obilne padavine največ težav povzročile v slovenski Istri, kjer je v samo nekaj urah padlo toliko dežja kot vse poletje – padlo ga je tudi več kot 50 litrov na kvadratni meter, krajevno pa tudi 100. Nastajale so močne nevihte, zaradi katerih so hitro naraščali vodotoki in hudourniki, najbolj črnoglede napovedi pa se po besedah vremenoslovcev k sreči niso uresničile.

V slovenski Istri so gasilci v četrtek že do sredine dneva posredovali več kot 100-krat, do večera pa je bilo intervencij že 240, od tega velika večina, več kot 200, v mestni občini Koper. Kot je za Televizijo Slovenija pojasnil Jan Brodar iz Gasilske brigade Koper, je bilo najhuje v Šalari, kjer je voda zalila večje območje stanovanjskih hiš. Na terenu je bilo 130 gasilcev Gasilske brigade Koper in prostovoljnih društev, ki so delo na večini lokacij končali do 23. ure, noč pa je nato minila mirno.

Danes si bodo po besedah Brodarja gasilci ogledali včeraj najbolj prizadete kraje, in tam, kjer je to potrebno, končali odpravljati posledice obilnih četrtkovih padavin.

V Savinjski dolini je prišlo do zakalitve vodnih virov

Težišče padavin se je v četrtek popoldne pomaknilo proti vzhodu, tako da so imeli zvečer težave predvsem na Celjskem. V več občinah v Savinjski dolini je zaradi obilnega dežja prišlo do zakalitve vodnih virov. Iz žalskega komunalnega podjetja so zato uporabnike pitne vode v naseljih Tabor, Pondor, Kapla, Gomilsko, Poljče, Trnava, Šmatevž, Kaplja vas, Dolenja vas, Orla vas, Latkova vas, Prebold, Ojstriška vas, Grajska vas, Sv. Lovrenc, Tešova in Jeronim obvestili, da je vodo treba do preklica prekuhavati.

V občini Žalec so imeli sicer težave predvsem zato, ker je reka Ložnica prestopila bregove in poplavila ceste in zalila nekaj hiš. Najhuje je bilo v krajevni skupnosti Drešinja vas, kjer je zalilo osem hiš. Kot je dejal poveljnik PGD Drešinja vas Franc Zavašnik, se je potok razlil pri mostu v vasi, ker je bil protipoplavni nasip prenizek. Gasilci so sicer s protipoplavnimi vrečami preprečili nadaljnje razlitje narasle vode po vasi. Poleg tega so s folijo zavarovali vhode v ogrožene stanovanjske hiše in preprečili nadaljnji vdor vode.

Žalski župan Janko Kos je povedal, da sta narasla tudi manjša potoka Peklenščica in Trnava, ki pa sta medtem že začela upadati. “Ne vemo, kaj bo v naslednjem deževju, ker se protipoplavni ukrepi na območju Savinje in Ložnice po avgustovski ujmi še niso začeli izvajati,” je opozoril.

Tudi občino Braslovče je v četrtek zvečer zajel močen dež. Gasilci so zaradi vdora meteornih voda tam posredovali na treh lokacijah. V občini Laško so medtem četrtkovo neurje prestali s 26 intervencijami. Člani prostovoljskega gasilskega društva (PGD) Gasilske zveze Laško in del štaba tamkajšnje civilne zaščite so odstranjevali podrta drevesa, čistili prepuste in črpali vodo iz kleti. Zaliti so bili trije podvozi, veter pa je razkril eno streho.

Iz Poklicne gasilske enote Celje so sporočili, da je v Celju zaprta cesta na sotočju Savinje in Voglajne na Skalni kleti, pa tudi podvoz Kersnikova in Zagrad, Tremerje, Otemna, Gorica pri Šmartnem, Slatina v Rožni dolini in Kočevarjeva.

Iz romskega naselja evakuirali enajst ljudi

Nočni dež je povzročil več težav tudi na območju Ponove vasi v občini Grosuplje. Med drugim je narasli potok zalil romsko naselje, iz katerega so ponoči evakuirali 11 ljudi, med njimi so bili tudi otroci, ki se še vedno ne morejo vrniti v svoje domove. Prav tako je voda zalila proizvodne prostore podjetja Omaplast, so povedali gasilci.

Člani operativnih enot prostovoljnih gasilskih društev (PGD) Grosuplje, Šmarje – Sap, Ponova vas in Spodnja Slivnica so imeli zlasti zgodaj zjutraj polne roke dela. Kot je za STA povedal Martin Jaklič iz PGD Grosuplje, ki je skupaj s poveljniki drugih društev vodil intervencijo, so okoli četrte ure evakuirali enajst ljudi iz romskega naselja ter nekaj njihovih živali. “Bližnji potok je zelo hitro narasel in se razlil po travnikih, pri tem pa dosegel tudi tamkajšnje romsko naselje,” je pojasnil.

Na suho so jih spravili v približno eni uri, a se doslej še niso mogli vrniti, saj je voda še vedno visoka. Po njegovih podatkih naj bi jim pristojne službe uredile začasno bivališče.

To romsko naselje je sicer na poplavnem območju, je dejal Jaklič. Naselje prav tako nima ne elektrike ne tekoče vode. “Zdaj so ostali še brez strehe nad glavo. Še tisto, kar so imeli, so izgubili,” je razmere opisala romska svetnica v občini Grosuplje Bojana Hudorovič.

Gasilci so morali z vrečami s peskom zasilno zajeziti tudi vodo pred dvema stanovanjskima hišama v okolici romskega naselja. Zgradili pa so tudi zasilni nasip ob bližnjem gospodarskem objektu. Zalilo je namreč prostore podjetja Omaplast, ki je moralo po besedah Martina Jakliča začasno ustaviti proizvodnjo. Vodo, ki se je ujela v objekte, bodo gasilci pomagali do konca izčrpati še v soboto.

Gladina vode je popoldne začela upadati.

Na območju mesta Grosuplje in v drugih delih občine tokrat težav ni bilo, saj sta dva zadrževalnika opravila svojo funkcijo. Zadrževalnike bodo ob koncu tedna, ko bo manj padavin, postopoma praznili, saj v ponedeljek znova pričakujejo dež, je še pojasnil Jaklič.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Po podatkih agencije za okolje (Arso) so vremenske razmere od 3. do 7. aprila lani na Štajerskem v Posavju, notranjosti Istre in okolici Ljubljane, ko je temperatura padla pod ledišče, povečale tveganje za pozebo na kmetijskih rastlinah. Do škode je prišlo predvsem na zgodaj cvetočih sadnih vrstah, kot so marelice, mandlji, breskve, zgodaj cvetoče češnje, ter na sadnih drevesih, ki so bila v fazi odganjanja, to so kakiji in aktinidije.

Gmotno škodo na kmetijskih pridelkih so povzročila tudi neurja s točo med 10. majem in 1. avgustom lani. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so povzročila predvsem izpad dohodka na poljščinah, sadju, vinski trti, koruzi ter žitih. Ponekod je bil izgubljen ves pridelek.

Sorodna novica
Temperature pod lediščem so bile skoraj po celi Sloveniji, škoda zaradi pozebe bo znana čez 14 dni

Šlo je za naravno nesrečo

Ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic pozebe in neurij s točo presega 0,3 odstotka načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2023, kar pomeni, da je bil v skladu z zakonom o obnovi po naravnih nesrečah dosežen limit za potrditev značaja vremenskih razmer kot neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, so po današnji seji sporočili z vlade.

Upravičencem se tako za odpravo posledic škode v kmetijstvu po programu dodelijo sredstva do največ 30 odstotkov ocene neposredne škode ali 40 odstotkov ocene neposredne škode za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Zaradi pozebe je bila kmetijska proizvodnja zmanjšana za 80 odstotkov ali več v 70 občinah. Prizadetih je bilo 307 oškodovancev na skupno 822,74 hektarja kmetijskih površin. Ocena škode je znašala 12,99 milijona evrov, na podlagi meril za izbor upravičencev pa je treba za izplačilo pomoči oškodovancem zagotoviti 5,3 milijona evrov.

Zaradi neurij s točo je bila medtem kmetijska pridelava zmanjšana za 80 odstotkov ali več v 70 občinah, kjer je prizadela 1301 oškodovanca na skupno 4445,07 hektarja kmetijskih površin. Ocena škode je znašala 19,15 milijona evrov. Za izplačilo pomoči tem oškodovancem je treba zagotoviti 7,8 milijona evrov.

Projekt izpad dohodka – pozeba, neurja s točo 2023 je vlada na današnji seji uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov 2024–2027. Za ta namen je predvidenih 13 milijonov evrov, pomoč oškodovancem pa bo izplačana do 31. decembra letos, so pojasnili.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.