Arhivi Kategorije: Vreme

Svizec Phil prvič postal očka

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

“Zelo je navdušen, da si je ustvaril družino.” Foto: AP

Vremenski izvedenec svizec Phil v ameriškem mestecu Punxsutawney v Pensilvaniji letos na začetku februarja po sončnem vzhodu ni videl svoje sence in je tako napovedal zgodnjo pomlad. Velikih novic pa v svižčevem svetu ni konec.

Njegovi skrbniki v Punxsutawney Groundhog Clubu so namreč na družbenih omrežjih naznanili, da je vremenoslovec postal oče – z “ženo” Phyllis sta prvič dobila naraščaj. Spola ali imen dveh mladičkov niso razkrili.


image

Sorodna novica
Vremenski izvedenec, svizec Phil, napovedal zgodnjo pomlad

Po besedah Thomasa Dunkela, predsednika skupine The Inner Circle, ki vsako leto nadaljuje tradicijo napovedovanja pomladi, je eden izmed članov kluba mala svizca odkril 23. marca, ko je prišel nahranit novopečena starša. “Veseli smo. S Philom sem se pogovarjal s svojo palico, ki mi omogoča, da govorim njegov jezik – zelo je navdušen, da si je ustvaril družino,” je na tiskovni konferenci razkril Dunkel, poroča AP.

Phil in Phyllis živita v klimatiziranih prostorih spominske knjižnice Punxsutawney, a ker je njuna družina zdaj bogatejša za dva družinska člana, ju nameravajo preseliti v večji dom na ozemlju knjižnice.

Kot Božiček in velikonočni zajček tudi Phila, ki svoje delo opravlja že od leta 1887, spremlja mitologija, da bo živel večno, ker je popil čarobni “eliksir življenja” – njegovi ženi na žalost to ni dovoljeno. Tudi njegovi otroci ga tako ne bodo nasledili na prestolu.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

V ZOO Ljubljana so se poslovili od leva Maximusa: “Pogrešali bomo njegovo mogočno rjovenje”

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Zaradi zdrsa medvretenčne ploščice v hrbtenični kanal je povsem obnemogel. Foto: ZOO Ljubljana
Zaradi zdrsa medvretenčne ploščice v hrbtenični kanal je povsem obnemogel. Foto: ZOO Ljubljana

Azijska leva Maximusa in Čajo so v Živalski vrt Ljubljana iz Poljske pripeljali konec januarja leta 2019. Obiskovalci so ju lahko prvič pozdravili ob odprtju nove ograde ob 70. obletnici živalskega vrta.

Upali so na naraščaj. Foto: ZOO Ljubljana

Čeprav so si v ZOO-ju Ljubljana želeli, da bi sprememba okolja in selitev levjemu paru pomagala do naraščaja, se je izkazalo, da je Maks bolehal za motnjami živčnega sistema.

Čeprav je bil ves čas pod veterinarskim nadzorom in budnimi očmi oskrbnikov, se je njegovo zdravstveno stanje v zadnjem obdobju postopno slabšalo. 15-letni samec se ni več odzival na terapijo.

Zaradi zdrsa medvretenčne ploščice v hrbtenični kanal je popolnoma obnemogel in dokončno ohromel, zato ga je veterinarska ekipa evtanazirala.  “Pogrešali bomo njegovo mogočno rjovenje, s katerim je vsak dan naznanil začetek in konec delovnika našega živalskega vrta,” so sporočili iz ljubljanskega živalskega vrta.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Jernej Stritih: V Sloveniji je težko najti prostor za vetrnice

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Foto: Reuters
Foto: Reuters

Možnosti za nove naložbe zelenega prehoda je v Sloveniji zelo velik, meni okoljevarstvenik in nekdanji direktor vladne službe za podnebne spremembe Jernej Stritih. “Omejitev tako rekoč ni, doseči je mogoče veliko, še posebej na področju sonca in uporabe biomase. Težje bo z vodami, kjer je potencial praktično že izkoriščen, in pri vetru, kjer imamo težave zaradi razpršene poselitve in zato zelo malo območij, kjer je mogoče daleč od naselij umeščati vetrnice.” Plin bo vse dražji, zato vlaganje v ogrevanje te vrste ni več razumno. “Država z omejevanjem tega dolgoročno pravzaprav ščiti ljudi.” Pri kurjenju na biomaso je treba veliko skrb nameniti pečem, ki bodo omogočile kakovostno izgorevanje. “Kjer to ne bo mogoče, imajo po mojem mnenju prav, da lokalne skupnosti dobijo možnost omejevanja ogrevanja te vrste ali spodbud za daljinsko ogrevanje.”

Jernej Stritih. Foto: Radio Slovenija

Sončne elektrarne na strehe, opuščena zemljišča in parkirišča

Naložbe v sončne elektrarne se hitro cenijo, prostora zanje je veliko. Lani so v naši državi postavili toliko sončnih elektrarn kot pred tem skupno v 20 letih. A po novem bodo morali lastniki teh elektrarn sproti plačevati omrežnino. Spodbude na tem področju se umikajo. Kot pravi Stritih, je to logična posledica tega, da se sama naložba ceni. “Nesmiselno bi bilo subvencionirati nekaj, kar se izplača samo po sebi. Prav pocenitev naložbe je izzvala eksponentno rast graditve sončnih elektrarn. Tudi v prihodnjem desetletju bo to glavna zgodba v Sloveniji na področju proizvodnje elektrike, ker se preprosto izplača.”

Kako prepričati ljudi o koristnosti vetrnic

“Zagotovo moramo pri vsaki naložbi v obnovljive vire paziti, da ne škodujemo drugim vidikom okolja, na primer, da ne zmanjšujemo biotske raznovrstnosti ali ogrožamo zdravja in dobrega počutja ljudi. To ne bi bilo prav. Zato so za umeščanje teh objektov predvideni postopki, ki jih je treba upoštevati. Pri tem so na prvem mestu interesi lokalnega prebivalstva. Ne samo v Sloveniji, povsod po svetu je prav soglasje lokalnega prebivalstva ključ do neke naložbe.”

V Sloveniji imamo zdaj tri vetrnice, pred graditvijo novih pa dva ključna problema, pravi Stritih. “Imamo manj vetrnega potenciala kot v nekaterih drugih delih Evrope, sploh na severu ali v Dalmaciji, na primer, kjer ves čas piha. Drugi problem je, da je Slovenija ena najbolj razpršeno poseljenih držav v Evropi. Torej je zelo težko najti ustrezen odmik vetrnic od naselij. Težava je tudi velika biotska raznolikost, saj bi vetrnice na nekaterih območjih ogrozile, na primer, ptice.” Zaradi vsega tega je prostor za vetrnice težko najti, meni Stritih, in dodaja, da jih ne smejo umeščati na silo, nekam, kamor ne spadajo.

Bodo gospodinjstva imela več števcev?

Zelo pomemben vidik zelenega prehoda je tudi upravljanje s porabo energije. Evropska unija je sprejela uredbo, ki omogoča, da bo imelo vsako gospodinjstvo več števcev za elektriko. “Gospodinjstva bodo imela po tri števce: enega za splošno rabo, enega za toplotno črpalko in enega za polnjenje električnega avtomobila. Z dobaviteljem elektrike se bodo v pogodbi dogovorili, da se bo avto polnil, ko je elektrika najcenejša, da bo toplotna črpalka delala takrat, ko je največ elektrike v omrežju. In tako se bodo do neke mere uravnavala nihanja v proizvodnji. Da bo torej največ porabe takrat, ko bo proizvodnja največja.” S tem se ukvarjata vsa Evropa in svet. Treba bo okrepiti omrežja in zadrževalnike.

Državna pomoč proti energetski revščini

Zaradi zelenega prehoda se ne bo treba odpovedati ničemur, je prepričan Stritih. “Električni avtomobili so veliko učinkovitejši, energetsko varčne hiše ali stanovanja so prijetnejši za bivanje.” Slabo luč na vse skupaj pri ljudeh mečejo nekatere nasedle naložbe v nekaterih občinah, na primer v daljinsko ogrevanje, ki postaja zelo drago, ker kurijo premog ali plin. “Samo temu se bodo morali ljudje odpovedati. Ker ni bil pravočasno opravljen prehod na obnovljive vire. Seveda bo zaradi tega treba spremeniti nekatere zadeve. Odpovedati pa se ne bo treba ničemur. Ključne bodo pametne naložbe. Za pravičen prehod bo morala poskrbeti tudi država v primerih, kjer bo grozila energetska ali prevozna revščina. Ljudem bo morala pomagati pri teh vlaganjih in vzpostaviti ustrezen javni prevoz.”

Več v novi epizodi oddaje Ob osmih.

Jernej Stritih: V Sloveniji je težko najti prostor za vetrnice

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

V Pomurju vedno manj kmetij, a bolj skrb kot to vzbuja pomanjkanje mladih

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

V vseh štirih upravnih enotah v Pomurju se je v zadnjem obdobju zmanjšalo število kmetij, narašča pa število dopolnilnih dejavnosti. (Fotografija je simbolična.) Foto: Reuters

Informacijska točka Europe Direct Pomurje, Zveza govedorejcev Pomurja in Govedorejsko društvo Tišina so pripravili okroglo mizo, na kateri so udeleženci razpravljali o prihodnosti kmetijskega sektorja v Pomurju, izzivih, s katerimi se spopadajo kmetje v regiji, in vidikih za prihodnji razvoj tako na lokalni, nacionalni kot evropski ravni.

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun je opozoril, da se je od leta 2005 do 2023 število kmetij v Pomurju zmanjšalo za 3910. Kot je dodal, to ne pomeni propada kmetij, ampak opuščanje kmetijske dejavnosti. Opuščene kmetije velikokrat prevzemajo druge kmetije in se tako razvijajo: “Ne smemo govoriti o tem, da kmetije propadajo, ampak da so se mladi odločili, da ne bodo kmetovali.”

V vseh štirih upravnih enotah v Pomurju se je v zadnjem obdobju zmanjšalo število kmetij, naraščajo pa dopolnilne dejavnosti. Upad števila kmetij je najmanjši v Prlekiji, posebej na območju Gornje Radgone, največji pa na območju Lendave in Krajinskega parka Goričko.

V Pomurju se krči tudi govedoreja, je povedal vodja oddelka za živinorejo Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota Aleš Horvat. Tako število kmetij, ki se ukvarjajo z govedorejo, kot samo število živali se manjša. Tudi pri tem pa obstajajo razlike znotraj Pomurja. V Prlekiji je upad nekoliko manjši kot v goričkem in ravninskem delu Prekmurja.

Problematika pomanjkanja mladih v kmetijstvu

Večina udeležencev okrogle mize je opozorila na pomanjkanje interesa mladih, da bi prevzeli kmetije. V Sloveniji je le 4,6 odstotka mladih kmetov, starih do 35 let, je povedala vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine Doris Letina:“To je pod evropskim povprečjem. To je številka, ki nam nekako kaže na to, da smo v alarmantnih razmerah. Če bomo želeli imeti trajnostno kmetijstvo in tiste, ki izvajajo to dejavnost, bomo zagotovo morali generacijsko prenovo zelo dobro nasloviti.”

Mladi se ne odločajo za prevzem kmetij, ker nimajo socialne in dohodkovne varnosti, dostopa do kmetijskih zemljišč in dobrega dostopa do finančnih sredstev, stroški pa so visoki. Poleg vsega je po mnenju Doris Letine treba urediti tudi vprašanje ugleda kmeta v širši družbi. “Ugled kmetijstva je v širši družbi zapostavljen. V veliki meri se pretvarjamo, da je kmet cenjen, a na koncu ni tako. Ko gremo v trgovino, vedno izberemo tuje in cenejše izdelke. Ne zavedamo se, da s svojim nakupom podpiramo kmetijstvo, ki ga želimo imeti,” je opozorila.

Pomen ohranjanja malih mešanih kmetij

Kapun je poudaril, da se vedno več kmetij, tudi večjih, ukvarja z ekološkim kmetijstvom. Pri tem pa se srečujejo s težavo, kam s pridelki. Prihaja tudi do nadgradnje biodinamičnega kmetijstva. “V prihodnosti moramo narediti čim več za to, da obstanejo tudi male mešane kmetije, ki pa bodo najverjetneje tudi nosilci dopolnilnih dejavnosti. Moramo se zavedati, da vsaka kmetija ni sposobna za tovrstne dejavnosti,” je še opozoril.

Župan Tišine Franc Horvat je predstavil možnost namakanja kmetijskih površin z vodo iz Mure. Kot je dejal, bi bilo to mogoče zaradi izjemne vodnatosti reke, a je treba opraviti določene posege. Odtekanje vode iz reke bi bilo pri tem sonaravno, kar pomeni, da posegi v naravo ne bi bili veliki. Kot je dodal, imajo v sosednji Avstriji in na Poljskem že tovrstne sisteme namakanja. Izpostavil je tudi problematiko namakanja iz podtalnice. To bi lahko povzročilo nižanje podtalne vode, kar bi lahko vodilo v težave z dobavo pitne vode. Na okrogli mizi je sodeloval tudi poslanec v Evropskem parlamentu (SLS/EPP) in član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja Franc Bogovič.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

V Pomurju vedno manj kmetij, a bolj kot to skrb vzbuja pomanjkanje mladih kmetov

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

V vseh štirih upravnih enotah v Pomurju se je v zadnjem obdobju zmanjšalo število kmetij, narašča pa število dopolnilnih dejavnosti. (Fotografija je simbolična.) Foto: Reuters

Informacijska točka Europe Direct Pomurje, Zveza govedorejcev Pomurja in Govedorejsko društvo Tišina so pripravili okroglo mizo, na kateri so udeleženci razpravljali o prihodnosti kmetijskega sektorja v Pomurju, izzivih, s katerimi se spopadajo kmetje v regiji, in vidikih za prihodnji razvoj tako na lokalni, nacionalni kot evropski ravni.

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun je opozoril, da se je od leta 2005 do 2023 število kmetij v Pomurju zmanjšalo za 3910. Kot je dodal, to ne pomeni propada kmetij, ampak opuščanje kmetijske dejavnosti. Opuščene kmetije velikokrat prevzemajo druge kmetije in se tako razvijajo: “Ne smemo govoriti o tem, da kmetije propadajo, ampak da so se mladi odločili, da ne bodo kmetovali.”

V vseh štirih upravnih enotah v Pomurju se je v zadnjem obdobju zmanjšalo število kmetij, naraščajo pa dopolnilne dejavnosti. Upad števila kmetij je najmanjši v Prlekiji, posebej na območju Gornje Radgone, največji pa na območju Lendave in Krajinskega parka Goričko.

V Pomurju se krči tudi govedoreja, je povedal vodja oddelka za živinorejo Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota Aleš Horvat. Tako število kmetij, ki se ukvarjajo z govedorejo, kot samo število živali se manjša. Tudi pri tem pa obstajajo razlike znotraj Pomurja. V Prlekiji je upad nekoliko manjši kot v goričkem in ravninskem delu Prekmurja.

Problematika pomanjkanja mladih v kmetijstvu

Večina udeležencev okrogle mize je opozorila na pomanjkanje interesa mladih, da bi prevzeli kmetije. V Sloveniji je le 4,6 odstotka mladih kmetov, starih do 35 let, je povedala vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine Doris Letina:“To je pod evropskim povprečjem. To je številka, ki nam nekako kaže na to, da smo v alarmantnih razmerah. Če bomo želeli imeti trajnostno kmetijstvo in tiste, ki izvajajo to dejavnost, bomo zagotovo morali generacijsko prenovo zelo dobro nasloviti.”

Mladi se ne odločajo za prevzem kmetij, ker nimajo socialne in dohodkovne varnosti, dostopa do kmetijskih zemljišč in dobrega dostopa do finančnih sredstev, stroški pa so visoki. Poleg vsega je po mnenju Doris Letine treba urediti tudi vprašanje ugleda kmeta v širši družbi. “Ugled kmetijstva je v širši družbi zapostavljen. V veliki meri se pretvarjamo, da je kmet cenjen, a na koncu ni tako. Ko gremo v trgovino, vedno izberemo tuje in cenejše izdelke. Ne zavedamo se, da s svojim nakupom podpiramo kmetijstvo, ki ga želimo imeti,” je opozorila.

Pomen ohranjanja malih mešanih kmetij

Kapun je poudaril, da se vedno več kmetij, tudi večjih, ukvarja z ekološkim kmetijstvom. Pri tem pa se srečujejo s težavo, kam s pridelki. Prihaja tudi do nadgradnje biodinamičnega kmetijstva. “V prihodnosti moramo narediti čim več za to, da obstanejo tudi male mešane kmetije, ki pa bodo najverjetneje tudi nosilci dopolnilnih dejavnosti. Moramo se zavedati, da vsaka kmetija ni sposobna za tovrstne dejavnosti,” je še opozoril.

Župan Tišine Franc Horvat je predstavil možnost namakanja kmetijskih površin z vodo iz Mure. Kot je dejal, bi bilo to mogoče zaradi izjemne vodnatosti reke, a je treba opraviti določene posege. Odtekanje vode iz reke bi bilo pri tem sonaravno, kar pomeni, da posegi v naravo ne bi bili veliki. Kot je dodal, imajo v sosednji Avstriji in na Poljskem že tovrstne sisteme namakanja. Izpostavil je tudi problematiko namakanja iz podtalnice. To bi lahko povzročilo nižanje podtalne vode, kar bi lahko vodilo v težave z dobavo pitne vode. Na okrogli mizi je sodeloval tudi poslanec v Evropskem parlamentu (SLS/EPP) in član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja Franc Bogovič.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Dežuje po večjem delu Slovenije, valovanje morja bo zaradi vetra povišano

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Radarska slika padavin v zadnjih 90 minutah. vir: ARSO

Ponoči bodo padavine od zahoda prehodno ponehale, oblačnost se bo trgala. Ponoči bo občasno deževalo predvsem v zahodnih hribovitih krajih, pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, ob morju okoli 11 °C.

V četrtek bo pretežno oblačno, nekaj sonca bo v vzhodni Sloveniji. Sprva bo deževalo predvsem v zahodnih in deloma osrednjih krajih, popoldne pa tudi vzhodneje. Možna bo kakšna nevihta. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 9 do 16 stopinj Celzija.

Povišano valovanje morja

Danes zvečer bo zaradi okrepljenega jugozahodnika valovanje morja povišano. Zvečer in v prvem delu noči bo valovanje sovpadalo tudi s povišano gladino morja.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Mladi za podnebno pravičnost: Predlog referenduma o JEK-u 2 ima manipulativno vprašanje

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Foto: Mladi za podnebno pravičnost

V gibanju, poimenovanem Mladi za podnebno pravičnost, pravijo, da koraki politike in gospodarstva glede priprave projekta JEK 2 vse preveč spominjajo na reprizo projekta izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), za posvetovalni referendum, napovedan za november, pa je po njihovem prepričanju še prezgodaj.


image

Sorodna novica
Mladi za podnebno pravičnost menijo, da je prezgodaj za referendum o JEK-u 2

“Investitorji in politični predstavniki sami pravijo, da bodo vsi podatki za odločanje znani šele v roku štirih let oz. nekje do leta 2028,” je pojasnil Primož Ribarič. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je po njegovih besedah tudi “precej v navijaškem tonu oz. zapisan z manipulativnim vprašanjem in tudi polresnicami“.

Ker v gibanju želijo, da bi bil potek izvedbe projekta čim bolj transparenten in strokoven, so skupaj s pravniki iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja ter drugimi strokovnjaki pripravili več kot 20 konkretnih predlogov za izboljšanje okvirja upravljanja. Ti se večinoma navezujejo na vladno delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK 2, ki je trenutno osrednje telo vodenja in koordinacije projekta.

“S predlaganimi ukrepi se lahko zagotovi transparenten in tudi strokoven proces, javnosti pa omogoči celovito in nepristransko informiranost, zagotovi tudi legitimnost pri načrtovanju projekta ter omeji moč partikularnih interesov,” je zatrdil Ribarič in ocenil, da bi z upoštevanjem njihovih predlogov lahko tudi pospešili postopke in povečali možnost pozitivnega izida referenduma.

Želijo vključitev nevladnih organizacij v delovno skupino

Med predlogi, ki so jih naslovili na vlado in ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, je konkretna razširitev omenjene delovne skupine s štirimi predstavniki zainteresirane javnosti (iz civilne družbe oz. nevladnih organizacij, gospodarstva, lokalnih skupnosti in znanstvenoraziskovalne sfere) do konca aprila in posledična prilagoditev njenega poslovnika delovanja.


image

Sorodna novica
Posvetovalni referendum o JEK-u 2 predvidoma novembra. Golob: Strateški projekt države.

“Ti zainteresirani deležniki bi lahko posredovali lastna mnenja, podajali pobude in postavljali vprašanje ter imeli dostop do vseh dokumentov, analiz in drugih informacij, do katerih imajo dostop drugi člani, tudi do poslovnih skrivnosti in tajnih podatkov,” je okvir delovanja novih članov na novinarski konferenci predstavil Izidor Ostan Ožbolt.

Več predlogov so pripravili tudi glede sodelovanja z javnostjo. Po besedah Ostana Ožbolta bi morala delovna skupina skupaj s predstavniki zainteresirane javnosti mesečno seznanjati javnost s potekom projekta. Zavzemajo se tudi za pripravo okvira komuniciranja o referendumu, ki bi ga morali potrditi tako člani skupine kot zainteresirani deležniki. Z namenom zagotavljanja splošne javnosti in medijev do dostopa in pregleda informacij, povezanih s projektom JEK 2, pa predlagajo vzpostavitev spletne strani z bistvenimi informacijami.

Ministrstvu za okolje predlagajo organizacijo in izvedbo javnih regionalnih razprav za najširšo javnost, v okviru katerih bi na objektiven način predstavljali dva možna scenarija razvoja elektroenergetskega sistema pri nas – enega temelječega zgolj na obnovljivih virih energije, drugega pa na kombinaciji obnovljivih virov in jedrske energije.

Za več analiz in študij

Med predlaganimi ukrepi je tudi priprava več razpisov za izvedbo analiz in študij, pri pripravi katerih bi delovna skupina sodelovala s Slovenskim državnim holdingom (SDH). Med njimi bi bila izvedba analize natančnosti ocenjevanja stroškov in koristi preteklih elektroenergetskih projektov z zaključki in priporočili, izvedba analize tveganj, upoštevajoč med drugim spremembo cene projekta, spremembo tržne cene električne energije, povišanje stroškov, gradnjo skladišča za visoko radioaktivne odpadke in spremembo energetske mešanice v Evropi, ter izvedba neodvisnega in strokovnega pregleda opravljenih analiz. Te revizije bi morale biti opravljene še pred referendumom in predstavljene javnosti.

Skladno s predlogi predstavnikov gibanja naj člani delovne skupine in zainteresirani deležniki pripravijo tudi razpis za študijo, ki identificira možnosti o tem, kako minimizirati negativne okoljske in družbene posledice gradnje JEK-a 2 skozi celotno dobavno verigo (od pridobivanja goriva do gradnje) ter hkrati pozovejo pristojno ministrstvo in vlado k predstavitvi ukrepov za zagotovitev, da JEK 2 ne bo negativno vplival na širjenje rabe obnovljivih virov v Sloveniji.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Mladi za podnebno pravičnost: Predlog referenduma o Jek 2 ima manipulativno vprašanje

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Foto: Mladi za podnebno pravičnost

V gibanju, poimenovanem Mladi za podnebno pravičnost, pravijo, da koraki politike in gospodarstva glede priprave projekta JEK 2 vse preveč spominjajo na reprizo projekta izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), za posvetovalni referendum, napovedan za november, pa je po njihovem prepričanju še prezgodaj.


image

Sorodna novica
Mladi za podnebno pravičnost menijo, da je prezgodaj za referendum o JEK-u 2

“Investitorji in politični predstavniki sami pravijo, da bodo vsi podatki za odločanje znani šele v roku štirih let oz. nekje do leta 2028,” je pojasnil Primož Ribarič. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je po njegovih besedah tudi “precej v navijaškem tonu oz. zapisan z manipulativnim vprašanjem in tudi polresnicami“.

Ker v gibanju želijo, da bi bil potek izvedbe projekta čim bolj transparenten in strokoven, so skupaj s pravniki iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja ter drugimi strokovnjaki pripravili več kot 20 konkretnih predlogov za izboljšanje okvirja upravljanja. Ti se večinoma navezujejo na vladno delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK 2, ki je trenutno osrednje telo vodenja in koordinacije projekta.

“S predlaganimi ukrepi se lahko zagotovi transparenten in tudi strokoven proces, javnosti pa omogoči celovito in nepristransko informiranost, zagotovi tudi legitimnost pri načrtovanju projekta ter omeji moč partikularnih interesov,” je zatrdil Ribarič in ocenil, da bi z upoštevanjem njihovih predlogov lahko tudi pospešili postopke in povečali možnost pozitivnega izida referenduma.

Želijo vključitev nevladnih organizacij v delovno skupino

Med predlogi, ki so jih naslovili na vlado in ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, je konkretna razširitev omenjene delovne skupine s štirimi predstavniki zainteresirane javnosti (iz civilne družbe oz. nevladnih organizacij, gospodarstva, lokalnih skupnosti in znanstvenoraziskovalne sfere) do konca aprila in posledična prilagoditev njenega poslovnika delovanja.


image

Sorodna novica
Posvetovalni referendum o JEK-u 2 predvidoma novembra. Golob: Strateški projekt države.

“Ti zainteresirani deležniki bi lahko posredovali lastna mnenja, podajali pobude in postavljali vprašanje ter imeli dostop do vseh dokumentov, analiz in drugih informacij, do katerih imajo dostop drugi člani, tudi do poslovnih skrivnosti in tajnih podatkov,” je okvir delovanja novih članov na novinarski konferenci predstavil Izidor Ostan Ožbolt.

Več predlogov so pripravili tudi glede sodelovanja z javnostjo. Po besedah Ostana Ožbolta bi morala delovna skupina skupaj s predstavniki zainteresirane javnosti mesečno seznanjati javnost s potekom projekta. Zavzemajo se tudi za pripravo okvira komuniciranja o referendumu, ki bi ga morali potrditi tako člani skupine kot zainteresirani deležniki. Z namenom zagotavljanja splošne javnosti in medijev do dostopa in pregleda informacij, povezanih s projektom JEK 2, pa predlagajo vzpostavitev spletne strani z bistvenimi informacijami.

Ministrstvu za okolje predlagajo organizacijo in izvedbo javnih regionalnih razprav za najširšo javnost, v okviru katerih bi na objektiven način predstavljali dva možna scenarija razvoja elektroenergetskega sistema pri nas – enega temelječega zgolj na obnovljivih virih energije, drugega pa na kombinaciji obnovljivih virov in jedrske energije.

Za več analiz in študij

Med predlaganimi ukrepi je tudi priprava več razpisov za izvedbo analiz in študij, pri pripravi katerih bi delovna skupina sodelovala s Slovenskim državnim holdingom (SDH). Med njimi bi bila izvedba analize natančnosti ocenjevanja stroškov in koristi preteklih elektroenergetskih projektov z zaključki in priporočili, izvedba analize tveganj, upoštevajoč med drugim spremembo cene projekta, spremembo tržne cene električne energije, povišanje stroškov, gradnjo skladišča za visoko radioaktivne odpadke in spremembo energetske mešanice v Evropi, ter izvedba neodvisnega in strokovnega pregleda opravljenih analiz. Te revizije bi morale biti opravljene še pred referendumom in predstavljene javnosti.

Skladno s predlogi predstavnikov gibanja naj člani delovne skupine in zainteresirani deležniki pripravijo tudi razpis za študijo, ki identificira možnosti o tem, kako minimizirati negativne okoljske in družbene posledice gradnje JEK-a 2 skozi celotno dobavno verigo (od pridobivanja goriva do gradnje) ter hkrati pozovejo pristojno ministrstvo in vlado k predstavitvi ukrepov za zagotovitev, da JEK 2 ne bo negativno vplival na širjenje rabe obnovljivih virov v Sloveniji.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Rikov konzorcij izbran za gradnjo jedrskih objektov odlagališča jedrskih odpadkov

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Foto: ARAO

Skupna ocenjena vrednost gradnje jedrskih objektov v Vrbini pri Krškem znaša slabih 93 milijonov evrov, obsega pa gradnjo odlagalnega silosa, hale nad silosom ter upravno-servisnega in tehnološkega objekta, je sporočila Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO).

Ponudbo oddal tudi korejski konzorcij

V okviru razpisa so prejeli dve ponudbi. Drugi ponudnik je bil korejski konzorcij Korea Hydro & Nuclear Power Co. s partnerjem Daewoo E&C, ki pa je po navedbah ARAO-ja oddal dražjo in nepopolno ponudbo.

Ponudba izvajalca Riko ustreza razpisni dokumentaciji in tehničnim specifikacijam naročnika, so navedli v ARAO-ju in dodali, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahtevane pogoje in da ne obstajajo razlogi za izključitev.


image

Sorodna novica
Začela so se prva dela na odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov

Zoper odločitev o oddaji razpisa se lahko vloži zahtevek za revizijo v osmih delovnih dneh od objave odločitve.

Izvedeni razpis za gradnjo jedrskih objektov odlagališča je bil drugi od treh pomembnejših. Prvi, ki je bil zaključen lani, je bil razpis za gradnjo infrastrukturnih objektov, tretji, ki ga bo ARAO, kot pravi, objavil v kratkem, pa je razpis za izdelavo in dobavo portalnega dvigala in dvigalne opreme.

Infrastrukturna dela, za katera je bil aprila lani izbran isti konzorcij pod vodstvom Rika, se počasi končujejo, je prejšnji teden objavil ARAO. V okviru del so med drugim rekonstruirali obstoječo Vrbinsko cesto do gradbišča odlagališča, postavili zunanjo varnostno ograjo, izkopali gradbeno jamo predvidenega ponikovalnega polja, postavili temelje za gradbiščne zabojnike ter vzpostavljali fizično in tehnično varovanje jedrskega objekta.

Video: ARAO predstavi dela na odlagališča NSRAO v zadnjem mesecu

Načrtovana časovnica del

Kot je pojasnil ARAO, je v letih 2024, 2025 in 2026 predvidena izvedba podpornega zidu odlagalnega silosa (diafragma), izkop odlagalnega silosa in izvedba vseh betonskih del v okviru odlagalnega silosa, vključno s stopnišči in gradnja upravno-servisnega objekta. Predvideni so tudi temelji za začetek gradnje montažne hale odlagališča. Gradnja tehnološkega objekta bo potekala v letih 2025 in 2026.

Konec leta 2025 oz. v začetku leta 2026 predvidevajo začetek gradnje hale nad silosom in dobavo ter montažo portalnega dvigala, v letu 2027 pa zaključek gradnje in začetek poskusnega obratovanja.

Gre za pripovršinsko odlagališče NSRAO z odlagalno enoto v obliki silosa. Odlagalni silos bo imel notranji premer dobrih 27 metrov in bo globok 56 metrov. Vsi odpadki bodo zloženi v 990 betonskih zabojnikov, kar zadošča za celotno načrtovano proizvedeno količino radioaktivnih odpadkov v Sloveniji do konca obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (predvidoma leta 2043). Predvidenih je 10 plasti s po 99 zabojniki, prostor med zabojniki bo zapolnjen s tesnilnim materialom. Ko bo silos poln, bo zaprt z betonskim pokrovom in debelo plastjo gline.

“Odloženi odpadki bodo tako zaščiteni z večpregradnim sistemom umetnih in naravnih pregrad. Takšen sistem je kot ustrezen mednarodno priznan in odlagališče, zgrajeno na takšen način, predstavlja zanemarljiv vpliv na ljudi in okolje, kar je bilo dokazano z obsežnimi varnostnimi analizami v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja, soglasja h gradnji in gradbenega dovoljenja,” zatrjuje ARAO.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Vlada želi z nadomestilom spodbuditi vetrne elektrarne. Nekaterih občin tudi denar ne premami.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Foto: Reuters

Uredba o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, ki je bila po sprejemu na vladi v petek objavljena v uradnem listu, veljati pa bo začela 6. aprila, vrednost nadomestila določa 200.000,00 evra na en megavat (MW) inštalirane moči. Pogoj bo pravnomočno gradbeno dovoljenje za proizvodno napravo in dokazilo o priključitvi te naprave na elektroenergetsko omrežje.

Če bo naprava sestavljena iz več vetrnic, ki bodo stale na območjih več občin, bodo te do nadomestila upravičene v sorazmerju z inštalirano močjo vetrnic na območju posamezne občine. “Namen je ljudem pomagati oz. izboljšali življenje v tistem prostoru. Upamo, da se bo s tem pristopom povečala tudi sprejemljivost novih tehnologij v prostoru in razumevanje njihove uporabne vrednosti,” je dejala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.

Potrebe po energiji se večajo, Slovenija pa se bo odpovedala premogovniku in Tešu. S tem mora nadomestiti tretjino električne energije, hkrati se je Evropi zavezala, da poveča rabo obnovljivih virov energije. Med njimi je tudi veter. Prebivalci območij, kjer načrtujejo vetrnice, pa tak poseg zavračajo. Vlada je poskušala občine spodbuditi k postavitvi vetrnic.

Z nedavno sprejeto uredbo občinam ponuja nadomestilo 200 tisoč evrov za en megavat inštalirane moči proizvodne naprave. Na Ojstrici trajajo postopki za tri vetrne elektrarne najdlje. Kot je povedal župan Dravograda Anton Preksavec, bodo kljub državnim spodbudam vztrajali pri zaščiti vodnih virov.

Na Krasu se sprašujejo, v kakšnem okolju si želijo živeti

Kot je za Radio Slovenija poročala Vesna Potočar Godnič, je na območju občine Divača načrtovanih več kot 40 vetrnih elektrarn. V pripravi je tudi državni prostorski načrt Dolenja vas, kjer naj bi ob že obstoječi vetrnici nastalo vetrno polje 11 vetrnic s po šestimi megavati moči. Vetrni polji sta v načrtu tudi na Zajčici, kjer naj bi stalo devet vetrnic, in v Senožeških brdih, kjer naj bi bilo 14 vetrnic s po osmimi megavati moči. Divača, če bi privolila v ponudbo države, bi dobila več deset milijonov evrov nadomestila.

“To je veliko denarja za našo občino. Ampak to uredbo lahko naslednja vlada prekliče. Po drugi strani je treba razmisliti o okolju in se vprašati, v kakšnem okolju želimo živeti. Naša občina je že pred leti sprejela sklep, da ne želi vetrnih elektrarn, in mislim, da tudi teh 200 tisoč evrov stališča naše občine ne bo spremenilo,” pravi županja Alenka Štrucl Dovgan.

Diego Loredan iz civilne iniciative za zaščito Senožeških brd pravi, da ta uredba ne rešuje ničesar, členi so preveč ohlapno napisani.

Je samo bombonček za občine, za to, da jih ne prisilijo, so zdaj spisali to uredbo, da bi se občine odločile, da na svojem območju postavijo vetrne elektrarne. Mislim, da je to zelo podlo od ministrstva ali pa vlade. Dejansko je to eno skrpucalo od uredbe, sestavljeno iz osmih členov in napisano, kot da bi jo spisali zadnjih pet minut.”

Loredan je v imenu civilne iniciative poudaril še, da če se že morajo odločiti za obnovljive vire energije, naj bo taka, ki ne bo škodila človeku in naravi. Zato podpirajo sončno energijo, postavitev sončnih elektrarn je namreč najmanj invaziven poseg v naravo. Tudi divaška občina je naklonjena postavitvi sončnih elektrarn:

Mi smo se trenutno odločili za sončno elektrarno na degradiranem območju, v opuščenem kamnolomu Laže. Še ena sončna elektrarna bo v Divači, tudi na degradiranem območju. Mislim, da so to vsa območja, ki so v naši občini dopustna, kamor se sončne elektrarne lahko postavijo.”

V Sežani menijo, da je uredba prešibek pravni akt, da bi mu lahko zaupali, saj ga lahko naslednja vlada takoj spremeni. Na območju občine je predvideno polje 14 vetrnic. Vlada je sklep za pripravo državnega prostorskega načrta za vetrno polje Griže–Veliko Polje sprejela lani. Več kot tri četrtine prebivalcev tamkajšnje krajevne skupnosti Vrabče, ki je najbližje predvidenemu vetrnemu polju, vetrnicam nasprotuje.

Podobno kot Kraševci menijo tudi Pohorci

Vetrne elektrarne, ki jih na območju Treh kraljev, Areha in Rogle načrtuje podjetje Energija na veter, sicer ne bi stale na območju občine Zreče, a tam njihovi postavitvi kljub temu nasprotujejo. Vplivale bi namreč na turizem na Rogli in bližnje prebivalce. Kot je pojasnil župan občine Zreče Boris Podvršnik, vladne uredbe sicer še niso podrobno preučili, je za Radio Slovenija poročala Lidija Cokan.

“Je pa zagotovo po mojem mnenju nespremenjeno stališče ljudi na Pohorju, krajevnih skupnosti, kmetov, pa tudi turizma, da ne glede na to si v neposredni bližini kmetij in turističnih objektov ne želimo tako velikih objektov, ki imajo zelo velike posledice.”

O tem, kaj bi na mnenje ljudi vplivalo ugodneje kot denarne spodbude, Podvršnik pravi, da “bi bilo gotovo treba v zakonodajo vgraditi zadostne odmike od naseljenih in turističnih mest, podobno kot je to v Avstriji, glede na velikost, ali je to en kilometer, dva kilometra ali več“.

Da denarno nadomestilo za občine ni prava pot, je prepričan tudi predsednik slovenjebistriške krajevne skupnosti Tinje Maksimilijan Tramšek.

“Mislim, da ljudje, ki imajo zdrav razum, v to ne bodo privolili, se pa strinjam, da bi morali strateško animirati občine. Predvsem v smislu, da bi vetrnice umeščali na degradirana območja, ki jih je v Sloveniji kar nekaj, ne pa v varstvena območja, ki imajo za okolje velik pomen.”

Poleg enkratnega nadomestila ob postavitvi vetrnic bodo občine lahko deležne tudi nadomestila za čas obratovanja teh naprav. Podlaga za to je uredba o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, ki je bila sprejeta leta 2022, po njej pa mora proizvajalec električne energije iz vetrne elektrarne občini, v kateri je proizvodna naprava, plačevati letno nadomestilo v vrednosti treh odstotkov prihodka od prodaje elektrike iz vetrne energije.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.