Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Letošnji svetovni dan voda, ki je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu vode in njenega varstva, v ospredje postavlja poziv k ohranjanju ledenikov. V petek je bil tudi prvi svetovni dan ledenikov, ki bo odslej vsako leto 21. marca.

Ob tej priložnosti je na Ljubljanskem gradu potekal tudi simpozij Vodni dnevi: Preveč ali premalo vode?, ki se ga je udeležil tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Kot so sporočili s Slovenskega društva za zaščito voda, je minister poudaril pomen ledenikov, ki pokrivajo okoli 10 odstotkov površine našega planeta in so v letu 2023 na svetovni ravni izgubili največjo količino vode v zadnjih 50 letih.

Kot je dejal, so posledice tajanja vidne v velikih spremembah vodnega kroga, kot so spremembe smeri in hitrosti oceanskih tokov, ki tvorijo svetovno vreme. Med posledicami so tudi pogostejše katastrofalne poplave, suše in plazenja tal ter dvigovanje morske gladine, ki je v 120 letih narasla za 20 cm, v tem stoletju pa naj bi se po napovedih še podvojila. Opozoril je, da bomo posledice čutili tudi pri nas, zato bosta potrebna razmislek in iskanje rešitev, kako zavarovati slovenska obalna mesta, kot so Piran, Izola in Koper.

Novak je opozoril, da je t. i. vodna kriza posledica kompleksnejše, trojne planetarne krize, v kateri živimo: “Poleg izgube biodiverzitete in onesnaženja naravnih virov imajo pri tem ključno vlogo tudi podnebne spremembe. Te smo z vso močjo izkusili v poplavah zgodovinskih razsežnosti leta 2023.” Po njegovem mnenju se je Slovenija uspešno posvetila sanaciji posledic in obnovi prizadetih območij in celovito pristopila h krepitvi podnebne odpornosti porečij, kar se bo izvajalo v naslednjem desetletju. Dodal je še, da smo za vodo odgovorni prav vsi – posamezniki, institucije in organizacije na različnih ravneh.

Na simpoziju so nato odprli še tri ključne teme, povezane s svetovnimi izzivi: ohranjanje ledenikov, onesnaženost vodnih virov in trajnostna raba pitne, odpadne in padavinske vode.

S tradicionalnim dogodkom so v četrtek svetovni dan voda zaznamovali tudi na Agenciji RS za okolje. Ob tem je predstavnica Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji Mojca Dolinar opozorila na posledice krčenja snežene odeje. “To ima za nas že hude posledice, kar najbolj vidimo v jesenskem času. Snežna odeja je namreč izjemno pomemben naravni zadrževalnik vode. Ker pa se v njej zadrži manj vode, imamo več poplav,” je poudarila.

V Sloveniji imamo le nekaj manjših ledenikov. Njihov obstoj je povezan predvsem z vodnimi zalogami v povirjih, ki so pozimi dolgo pokrita s snežno odejo in so zelo pomembna za ohranjanje pretokov rek in podzemnih voda tudi v obdobjih, ko ni padavin, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor.

Na pomen ohranjanja ledenikov je v poslanici ob svetovnem dnevu opozorila tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. “Geografi pravijo, da smo ena zadnjih generacij, ki lahko opazuje Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto. Na globalni ravni nista med pomembnejšimi, a simbolike tega sporočila stroke ni mogoče spregledati,” je poudarila.

HSE ob dnevu voda poudarja pomen naložb v obnovljive vire energije

Ob svetovnem dnevu voda so v skupini HSE spomnili na pomen energetskih naložb v obnovljive vire energije. Hidroelektrarne (HE) na Dravi, Soči in Savi so lani proizvedle več kot 34 odstotkov vse električne energije v Sloveniji, medtem pa HSE želi zgraditi nove hidroelektrarne na srednji Savi.

Ob tem so spomnili tudi na bogastvo Slovenije z vodnimi viri in z več kot 25.000 kilometri vodotokov, ki zagotavljajo visoko vodnatost in stabilen vodni režim vse leto. “To je ključno za izkoriščanje vodnega vira kot obnovljivega vira energije, ki velja za eno najbolj trajnostnih oblik pridobivanja električne energije, in to iz hidroelektrarn, ki ne povzročajo emisij toplogrednih plinov,” so dodali.

Kot trenutno največji energetski projekt, ki poteka pod okriljem HSE-ja, so navedli gradnjo HE na srednji Savi. “Za prvi segment – Suhadol, Trbovlje in Renke – že poteka umeščanje v prostor in je trenutno v fazi dopolnjevanja mnenj na izdelano študijo variant, uredbo o najustreznejši varianti. Prav tako je v fazi dopolnjevanj okoljsko poročilo,” so pojasnili.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je, kot smo že poročali, konec januarja poslalo v javno obravnavo obsežen zakonodajni sveženj. Tega uskladili tudi z nevladnimi organizacijami na področju kmetijstva, okoljskimi organizacijami, s predstavniki gospodarstva, trgovin, kmetijskih in živilskih podjetij ter nekaterih drugih interesnih skupin in posameznih ministrstev.

Pripomb je veliko, tudi pri mladih, ki se sprašujejo, kako naj kmetujejo, če jim bo nova zakonodaja prinesla še več birokracije in nova bremena. Svoje poglede na novo zakonodajo so strnili na okrogli mizi na Ptuju.

Mladi kmetje poudarjajo, da jih najbolj skrbi vse bolj zapletena birokracija. Mladi prevzemnik Uroš Kodrič z živinorejske kmetije v Podravju našteva: “Preveč evidenc, tako za obdelavo njiv kot tudi za vodenje živine.”

Prepričan je, da bo z novo zakonodajo samo še slabše: “Bojim se tega zaostrovanja zakonov. Skrbi me predvsem za druge mlade, nimajo več interesa.”

Podobno pove tudi Damjana Žampa Šilec z Destrnika, ki prav tako prihaja z živinorejske kmetije: “Zagotovo pa bi radi, da je ta generacijski prenos čim hitrejši.”

Glede na to, da je pri nas zgolj še 3,5 odstotka kmetov do dopolnjenega 35. leta in sedem odstotkov takih do 40. leta, se upravičeno sprašujejo, “kdo bo kmetoval jutri in kdo bo skrbel za to naše prečudovito podeželje”, izpostavlja vodja področja za mlade kmete pri Zvezi slovenske podeželske mladine Doris Letina.

Ob tem dodaja, da je ministrstvo mladim sicer prisluhnilo, a to ni dovolj: “Na koncu štejejo samo dejanja in tudi tokrat bo tako. Ne moremo sprejeti, da po eni strani odločevalci opozarjajo, da nam primanjkuje kakovostnih kmetijskih zemljišč, da jih je potrebno zaščititi, po drugi strani, v istem stavku, pa govorimo o fotovoltaiki, agrovoltaiki in vetrnih elektrarnah na kmetijskih zemljiščih.”

Po njenih besedah je zelo pomembno, da so mladi kmetje tisti, ki povedo, “kakšno kmetijstvo nam bo omogočalo dostojno življenje in kakšno kmetovanje si želimo”.

Pred odločevalci je še dolga pot usklajevanja, sploh če želijo novo zakonodajo spraviti pod streho do jeseni.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Strokovni posvet sta organizirala društvo za sonaraven razvoj Focus in društvo za varstvo Alp Cipra Slovenija, kjer poudarjajo, da Slovenija sodi med evropske države z največjo onesnaženostjo zraka zaradi delcev PM10 in PM2.

Vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji RS za okolje Tanja Koleša je izpostavila, da je kakovost zraka sicer boljša kot pred 30 leti, a se v kurilni sezoni še vedno soočamo s prekomernim onesnaženjem zraka z delci.

Ogrevanje na lesno biomaso je težko regulirati, saj poteka v zasebnih prostorih, je pojasnil Griša Močnik s Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici. Onesnaženost zraka je večplasten problem, ki nima preprostih rešitev, je pojasnil.

Les se kot energent uporablja zaradi energetske revščine, je poudaril. Rešitev, da bi les ohranili kot energent, vidi v centralizaciji zgorevanja in občinskem ter državnem financiranju daljinskih ogrevalnih sistemov. Kot eno od rešitev za prehod na obnovljive vire ogrevanja vidi tudi v subvencioniranju električne energije za energetsko revne.

Sorodna novica
Začaran krog nizkih dohodkov in visokih stroškov za ogrevanje

“Zastarele naprave je treba izločiti ter urediti dimnikarsko dejavnost”

V Sloveniji je 60 do 70 odstotkov peči na drva, naprave so stare povprečno 20 let, tehnologija je še starejša, je pojasnil Simon Dovrtel iz sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Če želimo zmanjšati izpuste, moramo začeti pri kurilnih napravah. Zastarele naprave je treba izločiti ter urediti dimnikarsko dejavnost, da se lahko naprave redno spremlja in nadzira, je dodal.

Meni, da problem onesnaževanja ni v lesu. “Vsak energent je treba znati samo pravilo skuriti,” je dodal.

“Onesnažen zrak škoduje zdravju,” pa je opozoril vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Miran Barvar. Ljudje se morajo tega bolj zavedati, je dodal. V Sloveniji naj bi po njegovih besedah zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo vsaj 1000 ljudi na leto, v Ljubljani več sto.

Onesnažen zrak vsebuje številne strupene snovi, kot so recimo prehodne in težke kovine, ki na dolgi rok delujejo rakotvorno, motijo hormonsko ravnotežje in povzročajo oksidativni stres, je pojasnil.

“Če dihamo onesnažen zrak na daljši rok, potem je večja verjetnost, da zbolimo za srčno-žilnimi boleznimi, pogostejša so srčna popuščanja in srčne kapi,” je pojasnil. Lahko pride do razvoja astme, kroničnega bronhitisa, pljučnega raka, je še dodal.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Strokovni posvet sta organizirala društvo za sonaraven razvoj Focus in društvo za varstvo Alp Cipra Slovenija, kjer poudarjajo, da Slovenija sodi med evropske države z največjo onesnaženostjo zraka zaradi delcev PM10 in PM2.

Vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji RS za okolje Tanja Koleša je izpostavila, da je kakovost zraka sicer boljša kot pred 30 leti, a se v kurilni sezoni še vedno soočamo s prekomernim onesnaženjem zraka z delci.

Ogrevanje na lesno biomaso je težko regulirati, saj poteka v zasebnih prostorih, je pojasnil Griša Močnik s Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici. Onesnaženost zraka je večplasten problem, ki nima preprostih rešitev, je pojasnil.

Les se kot energent uporablja zaradi energetske revščine, je poudaril. Rešitev, da bi les ohranili kot energent, vidi v centralizaciji zgorevanja in občinskem ter državnem financiranju daljinskih ogrevalnih sistemov. Kot eno od rešitev za prehod na obnovljive vire ogrevanja vidi tudi v subvencioniranju električne energije za energetsko revne.

Sorodna novica
Začaran krog nizkih dohodkov in visokih stroškov za ogrevanje

“Zastarele naprave je treba izločiti ter urediti dimnikarsko dejavnost”

V Sloveniji je 60 do 70 odstotkov peči na drva, naprave so stare povprečno 20 let, tehnologija je še starejša, je pojasnil Simon Dovrtel iz sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Če želimo zmanjšati izpuste, moramo začeti pri kurilnih napravah. Zastarele naprave je treba izločiti ter urediti dimnikarsko dejavnost, da se lahko naprave redno spremlja in nadzira, je dodal.

Meni, da problem onesnaževanja ni v lesu. “Vsak energent je treba znati samo pravilo skuriti,” je dodal.

“Onesnažen zrak škoduje zdravju,” pa je opozoril vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Miran Barvar. Ljudje se morajo tega bolj zavedati, je dodal. V Sloveniji naj bi po njegovih besedah zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo vsaj 1000 ljudi na leto, v Ljubljani več sto.

Onesnažen zrak vsebuje številne strupene snovi, kot so recimo prehodne in težke kovine, ki na dolgi rok delujejo rakotvorno, motijo hormonsko ravnotežje in povzročajo oksidativni stres, je pojasnil.

“Če dihamo onesnažen zrak na daljši rok, potem je večja verjetnost, da zbolimo za srčno-žilnimi boleznimi, pogostejša so srčna popuščanja in srčne kapi,” je pojasnil. Lahko pride do razvoja astme, kroničnega bronhitisa, pljučnega raka, je še dodal.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Uroš Brežan je bil minister za okolje in prostor od junija 2022 do konca januarja 2023, ko je s preoblikovanjem vlade postal minister za naravne vire in prostor. Delo je zaključil 9. oktobra 2023. “Če bi lahko o tem odločal brez česarkoli drugega, bi bilo daleč najbolje, da bi ta projekt imel okoljevarstveno dovoljenje,” je povedal v okviru pričanja pred komisijo DZ-ja, ki ugotavlja odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo kanala C0 v Ljubljani. Po njegovem bi bilo treba za presojo takega projekta imeti čim širši nabor informacij za sprejem odgovorne odločitve.

Projekt kanal C0 je po njegovih besedah del pomembnega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika ljubljanskega polja. Kot je povzel, so najprej delovali kot posredniški organ, ki skrbi za izvajanje kohezijskega projekta, v času delovanja kot okoljski minister pa je pod njegovo pristojnost spadal tudi direktorat za okolje oz. pristojnost glede pridobivanja okoljevarstvenega soglasja.

Takrat je bila sprejeta odločitev, da je za del, ki ima kineto, potrebna presoja vplivov na okolje, ljubljanska občina pa se je pritožila. “To je stanje, ki sem ga prevzel,” je dejal. Spomnil je, da je nato upravno sodišče razveljavilo odločitev agencije za okolje iz leta 2020 in da se je ta postopek nadaljeval na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Dodal je, da je bil projekt začet v letu 2014 in da so o njem odločale številne institucije.

“V času mojega ministrstva smo naredili vse, kar je bilo treba. Še enkrat smo preverili vsa dovoljenja, ki so bila izdana za ta projekt, ugotovili smo, da ni razlogov za to, da se razveljavijo ali pa da postanejo nična. S tega vidika sam nisem imel zadržkov ali pa je pretehtala odločitev, da je bolje ta projekt zaključiti z dodatnimi ukrepi, ki bodo dodatno varovali vodni vir,” je povedal.

Predsednica komisije Anja Bah Žibert (SDS) ga je vprašala o podpisu aneksa, ki je bil ključen za nadaljevanje gradnje kanala C0 in ki je omogočal financiranje tega kanala za nazaj. Dejal je, da ob tem nanj ni bilo nobenih pritiskov in da to ni bilo nič neobičajnega za njegovo funkcijo. “Poskušaš pretehtati in odločiti na podlagi vseh informacij, ki jih v nekem trenutku imaš,” je povedal.

Za podpis se je odločil, ker je imela država odobren kohezijski projekt z zagotovljenimi viri financiranja, s katerimi izpolnjuje obveznosti iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, ker je bil projekt umeščen v občinski prostorski akt, ki ima celovito presojo vplivov na okolje, imel je predhodni postopek agencije za okolje. “Aneks je bil pripravljen na direktoratu za vode in strokovne službe so ga pregledale,” je povzel.

Glede kinete je povedal, da ni imel posebnih dilem, ta je zagotavljala dodatno varovanje vodnega vira. “Najpomembnejše pa se mi zdi to, da smo z nadaljevanjem tega projekta na ta način zagotavljali dodatno zaščito vodnega vira,” je dodal. Upoštevanje zdravstvene stroke se ni zahtevalo, po njegovem pa je prav tudi, da se kot minister ne vtikaš v delo uradnikov, ki take postopke vodijo. “Treba jim je pustiti določeno avtonomnost,” je dejal.

Na vprašanje, ali obstaja načrt za ukrepanje v primeru zastrupitve vode za Ljubljano, je odgovoril, da ne ve. Pri takšnih projektih pa je po njegovem treba biti izjemno pozoren. “Da se čez postopke, definirane v zakonodaji in pravilih, poskrbi za to, da se tveganja, ki se z različnimi posegi v prostor izvajajo, omili,” je dejal.

Koristi tega projekta gleda v kontekstu celotnega projekta. “Slovenija mora doseči tudi kriterije, ki jih narekuje direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode, tako da je treba za čiščenje odpadnih voda poskrbeti tudi v Vodicah, Medvodah in v tistem delu Ljubljane. Poznal sem tudi stvari z vidika investitorja, tudi z njim smo poskušali priti do tega, da se vloga za presojo vplivov na okolje odda. Žal nam to ni uspelo,” je dejal.

Brežan je opozoril, da seja poteka pred svetovnim dnevom voda. “Slovenija je država, ki ima pravico do pitne vode zapisano v ustavo, s še štirimi državami je bila pobudnica resolucije ZN-a o pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. To je ena od stvari, ki jo moramo kot država varovati,” je poudaril.

Danes bi moral pred komisijo DZ-ja pričati tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, a se je opravičil. Komisija ga tako namerava zaslišati 4. aprila, je povedala Bah Žibert.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Triglavski ledenik je trenutno ob koncu “redilne dobe“, precej bolj problematično je njegovo stanje poleti, na višku talilne dobe, je za Odmeve pojasnil Miha Pavšek, geograf in raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. “V zadnjih sedemdesetih letih se je temperatura talilne dobe dvignila za več kot dve stopinji Celzija. Približno četrtinko stopinje v poletnem trimesečju v vsakem desetletju, in to se močno pozna, taljenje prevladuje. V zadnjih dvajsetih letih so ga nekajkrat rešile dobre snežne sezone,” stanje Triglavskega ledenika opiše Pavšek. V nekoliko boljšem stanju je ledenik pod Skuto, ki sicer leži na nadmorski višini 400 metrov nižje od Triglavskega, a v bolj senčni legi. “Pri nas imamo samo še ostanke, zadnje zaplate ledenikov. Ne premikajo se več in nimajo razpok,” pojasni Pavšek.

Na vprašanje, kakšne bodo posledice, če bomo izgubili oba ledenika v Sloveniji ali če bi izgubili ledenike v Alpah, Pavšek odgovarja, da bo to vplivalo predvsem na pomanjkanje vode poleti v sušnih obdobjih. “Voda iz naših dveh ledenikov gre le v porečje Save. A imamo še dva vodotoka, to sta Drava in Mura, ki se v veliki meri napajata v Avstriji, iz tamkajšnjih ledenikov. Glavna posledica bi bila pomanjkanje pitne vode. Planetarno gledano ledeniki zadržujejo del vode, da se ta ne sprosti takoj, ampak šele takrat, ko je taljenje močnejše. Obenem so ledeniki eno redkih teles na tem planetu, ki ga ohlajajo. Bela barva namreč odbija sončne žarke in sončno sevanje nazaj v atmosfero in s tem planet do neke mere ohlajuje.”

Na izražene dvome, da je taljenje ledenikov del naravnih procesov, na katere človek nima vpliva, saj so bile Alpe konec zadnje ledene dobe pred sedem tisoč leti skorajda brez ledenikov, Pavšek odgovarja, da so znanstveniki tudi s pomočjo vzorcev iz ledu prišli do novih informacij glede podnebnih sprememb, ki kažejo, da ni tako. “Ravno na Triglavskem ledeniku smo na vzorčenju leta 2022 ugotovili, da ta najverjetneje vztraja že od zadnje ledene dobe. S pomočjo datacije kalcitne skorjice pod ledenikom smo namreč ugotovili, da je bil na tem mestu med približno 12.700 in 23.600 leti.” Te informacije so spremenile dotedanje domneve znanstvenikov, da je Triglavski ledenik nastal šele v mali ledeni dobi, torej v hladnejšem obdobju med sredino 15. in koncem 17. stoletja.

“Narava ves čas teži k ravnovesju, slediti bi ji moral tudi človek,” je prepričan Pavšek. Med ukrepi za ohranjanje ledenikov tako ne navede pokrivanj s posebnimi ponjavami ali zasneževanje, saj je to, kot pravi, kot bi se na podnebne spremembe prilagajali s klimatskimi napravami. Če bi želeli ohraniti ledenike, bi se morali odreči stalni gospodarski rasti, zmanjšati porabo energije, uporabljati drugačen prevoz. “Ne nazadnje tudi malo manj jesti meso in mleko, ne kupovati delnic podjetij, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Možnosti so. Zdi se, da posameznik lahko naredi zelo malo. Morda je to res, a posameznikov nas je zdaj že več kot osem milijard, in če skupaj nekaj majhnega naredimo, je končni učinek povsem drugačen,” še sklene Pavšek.

Pri ohranjanju ledenikov gre za vprašanje preživetja

Masa ledu je lani tretje leto zaporedoma nazadovala na vseh ledeniških območjih po svetu, je ob svetovnem dnevu ledenikov objavila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Ta opozarja na posledice nazadovanja ledenikov za življenje na Zemlji. “Ohranjanje ledenikov ni le okoljska, gospodarska in socialna nujnost. Gre za vprašanje preživetja,” je ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala generalna sekretarka WMO Andrea Celeste Saulo.

V petih od preteklih šestih let so strokovnjaki izmerili rekordno nazadovanje mase ledu na svetovnih ledenikih. Najslabše je bilo leto 2023, lansko je bilo četrto najslabše. “Obdobje med 2022 in 2024 smo zaznali največje triletno nazadovanje ledenikov od začetka zbiranja podatkov,” je poudarila Saulo.

Lani se je masa ledu tretje leto zapored zmanjšala na vseh 19 ledeniških območjih zunaj celinskega ledenega pokrova na Arktiki in Antarktiki.

Na teh območjih nekaj več kot 275.000 ledenikov pokriva okoli 700.000 kvadratnih kilometrov površine. Lani so ti ledeniki skupaj izgubili okoli 450 milijard ton mase. Nazadovanje je bilo razmeroma zmerno v kanadskem delu Arktike in na obalnih predelih Grenlandije, medtem ko so ledeniki na Skandinavskem polotoku, na otočju Svalbard in v severnem delu Azije zaznali največji obseg zmanjšanja doslej.

Služba za spremljanje ledenikov (WGMS) s sedežem v Švici ocenjuje, da so ledeniki zunaj celinskih ledenih pokrovov na obeh polih od začetka zbiranja podatkov v letu 1975 skupno izgubili več kot 9000 milijard ton ledu. “To je enakovredno ledeni plošči debeline 25 metrov v velikosti Nemčije (skoraj 360.000 kvadratnih kilometrov, op. STA),” je ponazoril direktor WGMS-ja Michael Zemp.

Če se bo takšna dinamika nazadovanja ledu nadaljevala, veliko ledenikov v Severni Ameriki, Skandinaviji, v Alpah, na Kavkazu in na Novi Zelandiji ne bo preživelo 21. stoletja, je bil jasen.

Pri tem so v WMO-ju opozorili, da ledeniki skupaj z ledenima pokrovoma na Arktiki in Antarktiki hranijo okoli 70 odstotkov vseh sladkovodnih zalog, ledeniki v gorskih verigah pa delujejo kot naravni vodni stolpi. Če bodo izginili, bo ogrožena preskrba z vodo za milijone oz. milijarde ljudi. Vpliv na življenje na Zemlji bo tako velik.

Letos sicer prvič zaznamujemo svetovni dan ledenikov. Tega je za 21. marec razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.

Pri Unescu, ki je skupaj s Svetovno meteorološko organizacijo pobudnik razglasitve letošnjega leta za mednarodno leto ohranjanja ledenikov, ob današnjem dnevu pozivajo k svetovnemu ukrepanju za zaščito ledenikov. Ozaveščanje in ukrepanje je po njihovih navedbah nujno, saj bi skladno z napovedmi do leta 2050 lahko izginila tretjina ledenikov.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

“Ohranjanje ledenikov ni le okoljska, gospodarska in socialna nujnost. Gre za vprašanje preživetja,” je ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala generalna sekretarka WMO Andrea Celeste Saulo.

V petih od preteklih šestih let so strokovnjaki izmerili rekordno nazadovanje mase ledu na svetovnih ledenikih. Najslabše je bilo leto 2023, lansko je bilo četrto najslabše. “Obdobje med 2022 in 2024 smo zaznali največje triletno nazadovanje ledenikov od začetka zbiranja podatkov,” je poudarila Saulo.

Lani se je masa ledu tretje leto zapored zmanjšala na vseh 19 ledeniških območjih zunaj celinskega ledenega pokrova na Arktiki in Antarktiki.

Na teh območjih nekaj nad 275.000 ledenikov pokriva okoli 700.000 kvadratnih kilometrov površine. Lani so ti ledeniki skupaj izgubili okoli 450 milijard ton mase. Nazadovanje je bilo razmeroma zmerno v kanadskem delu Arktike in na obalnih predelih Grenlandije, medtem ko so ledeniki na Skandinavskem polotoku, na otočju Svalbard in v severnem delu Azije zaznali največji obseg zmanjšanja doslej.

Služba za spremljanje ledenikov (WGMS) s sedežem v Švici ocenjuje, da so ledeniki zunaj celinskih ledenih pokrovov na obeh polih od začetka zbiranja podatkov v 1975 skupno izgubili več kot 9000 milijard ton ledu. “To je enakovredno ledeni plošči debeline 25 metrov v velikosti Nemčije (skoraj 360.000 kvadratnih kilometrov op. STA),” je ponazoril direktor WGMS-ja Michael Zemp.

Če se bo takšna dinamika nazadovanja ledu nadaljevala, veliko ledenikov v Severni Ameriki, Skandinaviji, v Alpah, na Kavkazu in na Novi Zelandiji ne bo preživelo 21. stoletja, je bil jasen.

Pri tem so v WMO-ju opozorili, da ledeniki skupaj z ledenima pokrovoma na Arktiki in Antarktiki hranijo okoli 70 odstotkov vseh sladkovodnih zalog, ledeniki v gorskih verigah pa delujejo kot naravni vodni stolpi. Če bodo izginili, bo ogrožena preskrba z vodo za milijone oz. milijarde ljudi. Vpliv na življenje na Zemlji bo tako velik.

Letos sicer prvič zaznamujemo svetovni dan ledenikov. Tega je za 21. marec razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.

Pri Unescu, ki je skupaj s Svetovno meteorološko organizacijo pobudnik razglasitve letošnjega leta za mednarodno leto ohranjanja ledenikov, ob današnjem dnevu pozivajo k svetovnemu ukrepanju za zaščito ledenikov. Ozaveščanje in ukrepanje je po njihovih navedbah nujno, saj bi skladno z napovedmi do leta 2050 lahko izginila tretjina ledenikov.

Ohranjanje ledenikov bo tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda, ki bo v soboto.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Osrednji dogodek ob dnevu gozdov je bila Akcija za obnovo gozdov v Apačah, ki so bili julija lani poškodovani in opustošeni zaradi ujme. Udeleženci so posadili več kot 2000 sadik, med njimi sadike hrasta, lipe ter divjih češnje, hruške in jablane.

Dogodka so se poleg predsednice Nataše Pirc Musar kot častne pokroviteljice udeležili številni gozdarji, dijaki gozdarskih šol, prostovoljci in domačini ter kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Namen dogodka je bil tudi ozaveščanje o pomenu trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter spodbujanje njihove obnove v luči podnebnih sprememb.

Pirc Musar je ob tem poudarila, da so podnebne spremembe velik izziv za prihodnost gozdov. “Slovenija je vodilna pri promociji sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, kar omogoča njihovo dolgoročno ohranjanje. Naravno se v naših gozdovih obnavlja kar 90 do 95 odstotkov poškodovanih površin, vendar je v nekaterih primerih, kot danes, potrebna dodatna pomoč. Naš način gospodarjenja zagotavlja preživetje gozdov tudi v prihodnosti, hkrati pa prispeva k trajnostni obnovi gozdnih ekosistemov doma in po svetu,” je povedala.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Čalušić pa je poudarila pomen konkretnih ukrepov za ohranjanje gozdov. “Danes ne govorimo le o pomenu gozdov, ampak dejansko ukrepamo. Sajenje medovitih dreves bo prispevalo k večji biotski raznovrstnosti, kar bo koristilo čebelam in drugim opraševalcem. Gozdovi so naši zavezniki pri blaženju podnebnih sprememb in zagotavljanju hrane,” je dejala.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev pa je poudaril pomen upravljanja z gozdovi in sodelovanja lastnikov pri njihovi obnovi. “Na terenu vidimo razliko med nesanirano poškodbo in saniranim gozdom, kar je rezultat skrbnega gospodarjenja. Zahvala gre marljivim lastnikom gozdov, ki prepoznavajo svojo odgovornost pri obnovi. Prihodnji izziv bo prepričati javnost in lastnike, da je treba v gozdove vlagati ter z njimi aktivno gospodariti, saj nam bodo le tako vračali tisto, kar pričakujemo,” je poudaril.

Na Statističnem uradu so ob mednarodnem dnevu gozdov, ki ga zaznamujemo danes, spomnili, da gozdovi poleg zagotavljanja goriva, dohodka, zaposlitve in hrane ohranjajo rodovitnost tal ter varujejo vodne vire in habitate za biotsko raznovrstnost, vključno z zelo pomembnimi divjimi opraševalci. “Gozdovi so bistveni za preživetje skupnosti, ki so od njih odvisne, s shranjevanjem ogljika pa pomembno prispevajo k blaženju vplivov podnebnih sprememb; delujejo kot ponori ogljika ter uravnavajo temperaturo planeta in vodne tokove,” so zapisali.

Po strokovni oceni hektar gozda v Sloveniji v nadzemni in podzemni lesni masi v povprečju letno veže več kot 7,5 tone ogljikovega dioksida. Ob upoštevanju ponorov v gozdu je količina izpustov ogljikovega dioksida leta 2022 znašala 12,7 milijona ton. Delež izpustov ogljikovega dioksida je bil ob upoštevanju vseh ponorov, tudi v gozdu, v obdobju 2014–2022 v povprečju manjši za tri odstotke.

Proizvodnja okroglega lesa v EU-ju, v kateri prevladujejo iglavci, je leta 2022 obsegala ocenjenih 510 milijonov kubičnih metrov, kar je bilo 14 odstotkov več kot leta 2014. Največji relativni porast količine posekanega lesa so v obdobju 2014–2022 zaznali na Češkem (62 odstotkov), v Italiji (48 odstotkov) in na Portugalskem (31 odstotkov), medtem ko se je v nekaterih državah posek zmanjšal. Statistiki so med njimi omenili Slovaško in Slovenijo (po 19 odstotkov) ter Francijo (tri odstotke).

Slovenija je leta 2023 izvozila 30 odstotkov v tistem letu proizvedenih gozdnih lesnih sortimentov. Za nadaljnjo uporabo je v državi ostalo 70 odstotkov predlani posekane lesne surovine oz. za tri odstotne točke manj kot leto prej. Izvozila je 54 odstotkov (okoli 1,2 milijona kubičnih metrov) v tistem letu doma proizvedenih hlodov za žago in furnir ter 13 odstotkov (približno 199.000 kubičnih metrov) lesa za kurjavo.

Slovenska gospodinjstva so leta 2023 porabila 1,1 milijona ton lesnih goriv (v obliki drv ter lesnih ostankov, sekancev, peletov in briketov), 90 odstotkov te količine so bila drva. 89 odstotkov energije iz lesnih goriv je bilo namenjene za ogrevanje prostorov, 10 odstotkov za ogrevanje sanitarne vode, en odstotek pa za kuhanje.

Statistični urad se je dotaknil tudi vpliva degradacije gozdnih, travniških in kmetijskih habitatov na ptice. Indeks vseh običajnih vrst ptic v EU je leta 2023 znašal 87,2 in se od 2014 znižuje, medtem ko je indeks gozdnih vrst ptic v EU znašal 101,1 in se od 2014 zvišuje.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Predlog novele zakona o divjadi in lovstvu, ki ga je v četrtek (včeraj) sprejela vlada, med drugim uvaja označevanje parkljaste divjadi neposredno po odvzemu, zagotavlja možnost odvzema na nelovnih površinah in uvaja dovolilnice za lovske pse.

Lovska zveza Slovenije opozarja, da ni imela možnosti sodelovanja pri pripravi zakona, in ocenjuje, da je predlog izrazito nestrokoven in škodljiv. Novost, ki bo finančno spodkopala predvsem lovske družine, pa je elektronsko prijavljanje škod po divjadi.

Čeprav gre za spreminjanje temeljnega zakona, ki ureja lovstvo, Lovska zveza Slovenije kot krovna lovska organizacija po besedah predsednika Alojza Kovšce ni bila povabljena k oblikovanju zakona: “Menim, da se ne bi smeli sprejemati zakoni brez vsaj minimalne soudeležbe tistih, ki so jim zakoni namenjeni.”

Po njihovem mnenju predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne rešuje glavnih težav na tem področju, ampak prinaša dodatne. Ena od takih novosti, ki bo finančno uničila nekatere lovske družine, je možnost elektronske prijave škod po divjadi: “To bo povzročilo večje število prijavljenih škod. Lovci se seveda ne izogibamo odgovornosti, treba pa se je zavedati, da imamo tridnevni rok za obisk vseh prostorov, kjer nastajajo škode, in jih ocenjevati. Mi pa smo prostovoljna organizacija.”

Predlog zakona tudi ne rešuje problema naraščajočih škod po divjadi: “Škode se povečujejo, naše obveznosti se povečujejo, uprava za varno hrano nam bo zdaj poostrila pogoje za delo z uplenjeno divjadjo, sočasno bi mi morali obnavljati svoje izkoževalnice, zbiralnice divjadi, vzeta so nam pa zemljišča, na katerih so te izkoževalnice.”

Predlog novele poleg tega ne rešuje problematike šakala, ne ureja statusa lovskih psov kot službenih psov in ne rešuje še vrste drugih vprašanj, našteva prvi mož lovske zveze in ocenjuje, da bodo posledice sprejetja takega zakona najprej negativne za lovce, če ti ne bodo več mogli opravljati svoje vloge, pa bo kmalu v zelo velike težave zaradi divjadi zašlo kmetijstvo.

Ministrstvo: očitki so neutemeljeni

Na ministrstvu zatrjujejo, da novela zakona ne prinaša nobene nove odškodninske odgovornosti lovcev in da so njihovi očitki neutemeljeni. Sicer pa menijo, da bi se morali čim prej pogovoriti za skupno mizo in razmisliti o implementaciji zakonodaje v dobro lovcev, kmetov in divjadi.

Kot je pojasnila Urška Srnec, vodja sektorja za lovstvo na ministrstvu, zavračajo vsebinske očitke in pripombe predsednika Lovske zveze. Ob tem je pojasnila, da bo vso škodo, ki jo povzroči šakal, še naprej krila država. “Prav tako novela omogoča nastanek novega sklada iz naslova lovskih dovolilnic, iz njega bi se ravno Lovski zvezi nateklo okoli 170.000 evrov letno, ki jih bo zveza večinoma namenila ravno za sklad za škode. Prav tako ta novela rešuje vprašanje lovskih psov, ki doslej niso bili naslovljeni v zakonu o divjadi in lovstvu. In še kratek odziv na to, da bodo Lovske družine prejemale elektronske pozive – smo v letu 2025, tudi kmetje, ki imajo računalnike, želijo škodo prijavljati elektronsko, ne samo oddajanje priporočeno po klasični pošti in potem čakanje.”

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Medtem ko smo v trimesečje meteorološke pomladi stopili 1. marca, se je zdaj začela tudi koledarska pomlad. Po bolj mili zimi letos v naravi vegetacijski razvoj prehiteva za od 10 do 14 dni. Predvsem na Primorskem v teh dneh med drugim cvetijo marelice in breskve, ki so tako na udaru nizkih jutranjih temperatur in jim grozi nevarnost pozebe.

Medtem so razmere v visokogorju še povsem zimske. Na Kredarici je več kot 2,5 metra snega, na Voglu okoli 145 centimetrov. Nevarnost snežnih plazov je nad višino 1800 metrov na območju zahodnih in južnih Julijcev velika, to je četrte stopnje, drugje pa znatna oz. tretje stopnje. Pod višino 1800 metrov je nevarnost snežnih plazov zmerna, kažejo podatki Arsa.

Vreme nas kljub mrzlim jutrom te dni razveseljuje z obilico sonca, konec tedna pa bo bolj oblačno in ponekod tudi deževno. V petek bo sprva še večinoma jasno, sredi dneva se bo od zahoda začelo oblačiti. V soboto bo po napovedih Arsa pretežno oblačno z več sončnimi obdobji na vzhodu države, popoldne pa bodo predvsem v krajih na zahodu že možne rahle padavine. V nedeljo bo večinoma oblačno in deževno, manj padavin bo na vzhodu države.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.