Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Osrednji del Evrope so prizadele najhujše poplave v zadnjih dveh desetletjih, prizadete so države od Poljske do Romunije. Poplave so zahtevale več kot 20 žrtev, uničenih je več mostov, odplavljenih je bilo veliko avtomobilov, mesta pa je zasul mulj.

Vroclav v pričakovanju najhujšega

V Vroclavu na Poljskem poplavni val pričakujejo v četrtek. Mesta južno od Vroclava, kot je Lewin Brzeski, so že občutila silovito moč poplav, zaradi katerih so se prebivalci prebijali po vodi, ki jim je segala do pasu, in se morali zateči na strehe stavb.

Poljski finančni minister Andrzej Domanski je dejal, da so za odpravljanje posledic zagotovili okoli pol milijarde evrov. Premier Donald Tusk pa je opozoril, da so se na območjih, ki so jih prizadele poplave, pojavile informacije o naraščajočih cenah številnih izdelkov, zato ni izključil uvedbe nadzora cen. Povedal je tudi, da bo vlada eno leto plačevala obroke hipotekarnih posojil ljudi, katerih hiše so bile poplavljene.

Avstrijski kancler Karl Nehammer pa je dejal, da bodo zvezni sklad za katastrofe povečali na milijardo evrov in da lahko podjetja, ki so jih poplave močno prizadele, odložijo plačilo davkov.

Razmere v Spodnji Avstriji se počasi umirjajo, saj vodostaji počasi upadajo. Številne ceste so sicer še vedno zaprte, gasilci pa so imeli ponoči največ dela s črpanjem vode in varovanjem jezov. V kraju Kirchberg an der Pielach so v torek po navedbah Rdečega križa evakuirali zdravstveni dom. Razmere se umirjajo tudi na Dunaju, kjer znova normalno deluje podzemna železnica.

Orban: Za Madžarsko bo ključna sreda

Na Madžarskem so se odločili za odprtje jezu na severozahodu države, da bi vodo iz reke Lajte preusmerili v zasilni zadrževalnik. S tem upajo, da bodo pred naraslimi vodami ubranili mesto Mosonmagyarovar. Prestolnica Budimpešta pa je še vedno v strahu pred tem, kakšne bi lahko bile posledice narasle Donave. Reka naj bi najvišji vodostaj, okoli 8,5 metra ali več, dosegla v petek ali soboto.

“Zaradi močnega dežja in poplav so povsod v srednji Evropi razmere kritične. Glede na napovedi bo za Madžarsko ključni dan sreda, zato so na terenu vse razpoložljive enote,” je v torek na omrežju X zapisal madžarski premier Viktor Orban.

Posnetki iz zraka kažejo, da je vas Venek v bližini Gyora na severu države v celoti pod vodo.

Na Češkem prve čistilne akcije

Na Češkem so si medtem že nekoliko oddahnili, saj naj bi bilo najhujše za njimi, reke se počasi umikajo v struge. Naraščajo le še reke v nekaterih delih na jugu države. Domačini in uslužbenci čistijo del železniške proge med Prago in Ostravo, ki je del povezave med Dunajem in Varšavo, pa tudi več drugih prog in cest.

Po uničujočih poplavah potekajo tudi prve čistilne akcije. Številne trgovine, domove in šole je preplavilo blato, na pomoč je bila napotena tudi vojska. V Jeseniku v bližini meje s Poljsko so skupnostim, ki so zaradi poškodovanih cest in porušenih mostov odrezane od sveta, s
helikopterji dostavili pitno vodo in hrano.

Na prizadetih območjih so se pojavili tudi posamezni primeri plenjenja. Policija je bila doslej seznanjena s tremi takšnimi primeri, je sporočil češki notranji minister Vit Rakušan.

Češki finančni minister Zbynek Stanjura je v torek dejal, da bi lahko škoda po poplavah znašala okoli štiri milijarde evrov.

V neurju na jugu Italije umrl gasilec

Jug Italije so ponoči prizadela huda neurja. Močno deževje je med drugim zajelo dežele Apulija, Kampanija in Emilija – Romanja. V pokrajini Foggia v Apuliji so reševalci našli truplo 59-letnega gasilca, čigar vozilo je voda odnesla med reševanjem voznikov v težavah. Truplo gasilca so našli v vozilu približno 700 metrov od kraja, kjer je poplavna voda prvotno zajela vozilo. V času nesreče sta bila v vozilu dva gasilca, pri čemer se je drugemu uspelo pravočasno rešiti. Rešilci so ga že odpeljali v bolnišnico, od koder naj bi ga kmalu odpustili.

V Kampanji je medtem zaradi obilnega deževja več rek prestopilo bregove. Zaradi poplav pa so morali večkrat posredovati gasilci.

Prizore iz Poljske, Madžarske, Avstrije, Češke in Nemčije si oglejte v spodnji galeriji.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Osrednji del Evrope so prizadele najhujše poplave v zadnjih dveh desetletjih, prizadete so države od Poljske do Romunije. Poplave so zahtevale več kot 20 žrtev, uničenih je več mostov, odplavljenih je bilo veliko avtomobilov, mesta pa je zasul mulj.

Vroclav v pričakovanju najhujšega

V Vroclavu na Poljskem poplavni val pričakujejo v četrtek. Mesta južno od Vroclava, kot je Lewin Brzeski, so že občutila silovito moč poplav, zaradi katerih so se prebivalci prebijali po vodi, ki jim je segala do pasu, in se morali zateči na strehe stavb.

Poljski finančni minister Andrzej Domanski je dejal, da so za odpravljanje posledic zagotovili okoli pol milijarde evrov. Premier Donald Tusk pa je opozoril, da so se na območjih, ki so jih prizadele poplave, pojavile informacije o naraščajočih cenah številnih izdelkov, zato ni izključil uvedbe nadzora cen. Povedal je tudi, da bo vlada eno leto plačevala obroke hipotekarnih posojil ljudi, katerih hiše so bile poplavljene.

Avstrijski kancler Karl Nehammer pa je dejal, da bodo zvezni sklad za katastrofe povečali na milijardo evrov in da lahko podjetja, ki so jih poplave močno prizadele, odložijo plačilo davkov.

Razmere v Spodnji Avstriji se počasi umirjajo, saj vodostaji počasi upadajo. Številne ceste so sicer še vedno zaprte, gasilci pa so imeli ponoči največ dela s črpanjem vode in varovanjem jezov. V kraju Kirchberg an der Pielach so v torek po navedbah Rdečega križa evakuirali zdravstveni dom. Razmere se umirjajo tudi na Dunaju, kjer znova normalno deluje podzemna železnica.

Orban: Za Madžarsko bo ključna sreda

Na Madžarskem so se odločili za odprtje jezu na severozahodu države, da bi vodo iz reke Lajte preusmerili v zasilni zadrževalnik. S tem upajo, da bodo pred naraslimi vodami ubranili mesto Mosonmagyarovar. Prestolnica Budimpešta pa je še vedno v strahu pred tem, kakšne bi lahko bile posledice narasle Donave. Reka naj bi najvišji vodostaj, okoli 8,5 metra ali več, dosegla v petek ali soboto.

“Zaradi močnega dežja in poplav so povsod v srednji Evropi razmere kritične. Glede na napovedi bo za Madžarsko ključni dan sreda, zato so na terenu vse razpoložljive enote,” je v torek na omrežju X zapisal madžarski premier Viktor Orban.

Posnetki iz zraka kažejo, da je vas Venek v bližini Gyora na severu države v celoti pod vodo.

Na Češkem prve čistilne akcije

Na Češkem so si medtem že nekoliko oddahnili, saj naj bi bilo najhujše za njimi, reke se počasi umikajo v struge. Naraščajo le še reke v nekaterih delih na jugu države. Domačini in uslužbenci čistijo del železniške proge med Prago in Ostravo, ki je del povezave med Dunajem in Varšavo, pa tudi več drugih prog in cest.

Po uničujočih poplavah potekajo tudi prve čistilne akcije. Številne trgovine, domove in šole je preplavilo blato, na pomoč je bila napotena tudi vojska. V Jeseniku v bližini meje s Poljsko so skupnostim, ki so zaradi poškodovanih cest in porušenih mostov odrezane od sveta, s
helikopterji dostavili pitno vodo in hrano.

Na prizadetih območjih so se pojavili tudi posamezni primeri plenjenja. Policija je bila doslej seznanjena s tremi takšnimi primeri, je sporočil češki notranji minister Vit Rakušan.

Češki finančni minister Zbynek Stanjura je v torek dejal, da bi lahko škoda po poplavah znašala okoli štiri milijarde evrov.

V neurju na jugu Italije umrl gasilec

Jug Italije so ponoči prizadela huda neurja. Močno deževje je med drugim zajelo dežele Apulija, Kampanija in Emilija – Romanja. V pokrajini Foggia v Apuliji so reševalci našli truplo 59-letnega gasilca, čigar vozilo je voda odnesla med reševanjem voznikov v težavah. Truplo gasilca so našli v vozilu približno 700 metrov od kraja, kjer je poplavna voda prvotno zajela vozilo. V času nesreče sta bila v vozilu dva gasilca, pri čemer se je drugemu uspelo pravočasno rešiti. Rešilci so ga že odpeljali v bolnišnico, od koder naj bi ga kmalu odpustili.

V Kampanji je medtem zaradi obilnega deževja več rek prestopilo bregove. Zaradi poplav pa so morali večkrat posredovati gasilci.

Prizore iz Poljske, Madžarske, Avstrije, Češke in Nemčije si oglejte v spodnji galeriji.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Prehod iz poletja v jesen je bil res nenaden, iz ekstremno vročega obdobja so temperature čez noč upadle precej pod povprečje, a vreme se počasi umirja, je v oddaji Ob osmih pomiril Blaž Šter. “Tudi deževje severno od Alp se umirja, vsaj nekaj časa bo tudi tam suho.”

Boris pustil veliko razdejanje

Ciklon je nastal v severnem Sredozemlju, naši kraji so bili na začetku njegove poti. “Potoval je naprej proti Jadranu, šel nad Balkan in se nato več dni zadrževal na območju Poljske, Avstrije, Češke in tudi Slovaške. Obilno deževje je bilo še bolj izrazito, ker se je nad temi državami zadrževala topla fronta, zato padavine niso slabile, ampak se le še krepile.” Tudi evropske države poimenujejo ciklone. Tako jih lažje spremlja in si jih zapomni tudi splošna javnost, pa tudi zgodovinsko gledano si lažje zapomnimo in se spomnimo ciklona, če je poimenovan. “Ciklon dobi ime, kadar izda opozorilo vsaj nekaj držav. Tokrat je kar nekaj držav izdalo tudi rdeče opozorilo, torej najvišjo stopnjo ogroženosti. Po Evropi imamo namreč poenoten opozorilni sistem. Pri nas smo izdali samo oranžno opozorilo. Bo pa ciklon Boris zagotovo najbolj znan po ekstremnih padavinah. Ponekod je padlo tudi 400 litrov dežja na kvadratni meter. To pomeni, da so nekateri kraji v samo nekaj dneh dobili toliko dežja, kot ga običajno dobijo vso jesen ali celo v pol leta.” Tokratno ekstremno deževje je bilo tako izrazito, da se je bilo težko pripraviti nanj. “Napoved je bila sicer dokaj natančna. Je pa težko na hitro sprejeti ukrepe za zavarovanje nepremičnin, infrastrukture.”

V Sloveniji tokrat brez večjih težav

Na srečo za Slovenijo tokrat posledice niso bile tako hude. Težava je, da je naša država reliefno zelo raznolika. V enem delu nas ogrožajo hudourniške poplave, ko velika količina padavin naenkrat odteče v obliki hudournika. Prav hudourniške poplave najbolj ogrožajo ljudi in infrastrukturo, pravi Šter. “Na drugi strani pa smo lahko veseli, da velik del Slovenije prekriva kras. Tam voda hitro ponikne in ni tolikšnih težav. Zato bi za Slovenijo dejal, da velja neka srednje velika ogroženost, kar se tiče padavin. Poplav smo že navajeni, vsaj v nekaterih delih. Razvili smo dobršno mero robustnosti.”​

​Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih. ​

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Prehod iz poletja v jesen je bil res nenaden, iz ekstremno vročega obdobja so temperature čez noč upadle precej pod povprečje, a vreme se počasi umirja, je v oddaji Ob osmih pomiril Blaž Šter. “Tudi deževje severno od Alp se umirja, vsaj nekaj časa bo tudi tam suho.”

Boris pustil veliko razdejanje

Ciklon je nastal v severnem Sredozemlju, naši kraji so bili na začetku njegove poti. “Potoval je naprej proti Jadranu, šel nad Balkan in se nato več dni zadrževal na območju Poljske, Avstrije, Češke in tudi Slovaške. Obilno deževje je bilo še bolj izrazito, ker se je nad temi državami zadrževala topla fronta, zato padavine niso slabile, ampak se le še krepile.” Tudi evropske države poimenujejo ciklone. Tako jih lažje spremlja in si jih zapomni tudi splošna javnost, pa tudi zgodovinsko gledano si lažje zapomnimo in se spomnimo ciklona, če je poimenovan. “Ciklon dobi ime, kadar izda opozorilo vsaj nekaj držav. Tokrat je kar nekaj držav izdalo tudi rdeče opozorilo, torej najvišjo stopnjo ogroženosti. Po Evropi imamo namreč poenoten opozorilni sistem. Pri nas smo izdali samo oranžno opozorilo. Bo pa ciklon Boris zagotovo najbolj znan po ekstremnih padavinah. Ponekod je padlo tudi 400 litrov dežja na kvadratni meter. To pomeni, da so nekateri kraji v samo nekaj dneh dobili toliko dežja, kot ga običajno dobijo vso jesen ali celo v pol leta.” Tokratno ekstremno deževje je bilo tako izrazito, da se je bilo težko pripraviti nanj. “Napoved je bila sicer dokaj natančna. Je pa težko na hitro sprejeti ukrepe za zavarovanje nepremičnin, infrastrukture.”

V Sloveniji tokrat brez večjih težav

Na srečo za Slovenijo tokrat posledice niso bile tako hude. Težava je, da je naša država reliefno zelo raznolika. V enem delu nas ogrožajo hudourniške poplave, ko velika količina padavin naenkrat odteče v obliki hudournika. Prav hudourniške poplave najbolj ogrožajo ljudi in infrastrukturo, pravi Šter. “Na drugi strani pa smo lahko veseli, da velik del Slovenije prekriva kras. Tam voda hitro ponikne in ni tolikšnih težav. Zato bi za Slovenijo dejal, da velja neka srednje velika ogroženost, kar se tiče padavin. Poplav smo že navajeni, vsaj v nekaterih delih. Razvili smo dobršno mero robustnosti.”​

​Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih. ​

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Poplave so dele Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške prizadele po obilnem deževju, ki ga je pretekli konec tedna s seboj prineslo neurje Boris. Ponekod so poplavne vode povzročile pravo opustošenje in po zadnjih podatkih zahtevale najmanj 21 smrtnih žrtev. Pet ljudi je umrlo v Avstriji, sedem v Romuniji, šest na Poljskem in trije na Češkem.

Voda se bo umikala še nekaj dni, medtem ko se bo vreme v srednji Evropi od sredine tedna izboljševalo in bo bolj suho. Se pa zdaj neurje Boris vrača nad Italijo, kamor je pred dnevi že prinesel slabo vreme. Vremensko opozorilo velja za več dežel, najhuje pa naj bi bilo v Emiliji – Romanji in Markah. Vremenoslovci do četrtka pričakujejo več ekstremnih vremenskih pojavov, padlo bi lahko več kot 250 milimetrov dežja.

Med najhuje prizadetimi državami je Poljska, kjer nevarnosti še ni konec, saj se ponekod na najhujše šele pripravljajo.

Oblasti so v pomoč na prizadeta območja na jugozahodu države napotile 5500 vojakov. V operacijah reševanja sodeluje 19 helikopterjev, ekipe vojaških inženirjev utrjujejo poplavne nasipe. Marsikje so vzpostavili mobilne kuhinje, v poplavljenem mestu Ladek-Zdroj pa so pripravili 700 postelj za tiste, ki so morali zapustiti domove.

V Spodnji Šleziji je opustošenje povzročila reka Vzhodna Nisa, ki je med drugim razdejala majhno poljsko mesto Klodzko. Župan Michal Piszko je sicer dejal, da se je voda že umaknila in da kaže, da je najhujše mimo.

Če je v mestu Nisa, kjer so prebivalci vso noč nameščali vreče s peskom, najhujše minilo, pa naj bi Vroclav šele v sredo dosegle najhujše poplave. Premier Donald Tusk, ki je za mesec dni v državi razglasil stanje naravne nesreče, je danes tam vodil krizni sestanek. Med drugim je omenil poročila o plenjenju iz poplavljenega Klodzka ter proti storilcem napovedal ukrepanje z vsemi sredstvi, ki jih dopušča zakon.

Tusk je že v ponedeljek dejal, da bodo za žrtve poplav v državi namenili milijardo zlotov oziroma približno 230 milijonov evrov, država pa bo tudi zaprosila za evropska sredstva. Poljska vlada je razglasila stanje naravne katastrofe. V delih države se je sicer gladina vode že začela nižati.

Budimpešta v strahu pred rekordnim vodostajem

Na Slovaškem je narasla Donava poplavila središče Bratislave, kjer je vodostaj malo po polnoči dosegel 963 centimetrov, medtem ko je v predmestju kraj Devin zaradi poplav odrezan od sveta, poroča slovaški portal The Slovak Spectator.

Tudi Madžarska se pripravlja na poplave v prihajajočih dneh. Opozorila so bila izdana za območja 500 kilometrov vzdolž Donave, kjer reka narašča za okoli meter vsakih 24 ur. Župan Budimpešte je prebivalcem zagotovil milijon vreč s peskom za zaščito pred vodo. V madžarski prestolnici se bojijo, da bi lahko gladina reke dosegla do zdaj najvišjo raven.

Ceste v mestu ob reki so zaprte, nekatere linije mestnega prevoza ne obratujejo. Odpovedani so bili železniški prevozi med Budimpešto in Dunajem.

V okviru mehanizma za odzivanje v krizi (IPCR) je za danes napovedan sestanek nacionalnih strokovnjakov za obvladovanje nesreč s pristojnimi institucijami in službami EU-ja, vključno s centrom za usklajevanje nujnega odziva (ERCC), je sporočila madžarska vlada.

Na Češkem umrli najmanj trije ljudje

Tudi na Češkem so v pomoč napotili vojsko. Prebivalce v najbolj prizadetih regijah na severovzhodu Češke bodo vojaški helikopterji oskrbovali s pitno vodo in hrano. Do konca oktobra naj bi civilnim oblastem pomagalo do 2000 vojakov, je sporočila obrambna ministrica Jana Černochova.

V poplavah so na Češkem do zdaj umrli najmanj trije ljudje, še več ljudi pogrešajo.

Češki premier Petr Fiala in notranji minister Vit Rakušan sta v ponedeljek obiskala v poplavah najbolj prizadeto mesto Jesenik, ki je približno 200 kilometrov vzhodno od Prage. Tam je od četrtka zjutraj padlo 473 milimetrov dežja, kar je petkrat več od povprečne količine mesečnih padavin.

V nemški zvezni deželi Saška zaskrbljeno pričakujejo poplavni val iz Češke. V Dresdnu je vodostaj Labe več kot štirikrat višji od običajne višine 1,4 metra. Danes naj bi še naraščal in presegel mejo šestih metrov. Med stoletnimi poplavami leta 2002 je znašal 9,4 metra.

V bližini Dunaja našli truplo moškega

V Spodnji Avstriji so zaprli več kot 200 cest in evakuirali prebivalce 1800 stavb. Prekinjena je bila tudi dobava električne energije. V zadnjih dneh je lokalno padlo do 370 litrov dežja na kvadratni meter, kar je nekajkratna običajna mesečna vrednost. Na Dunaju imajo še vedno težave z javnim prevozom.

V ponedeljek so oblasti potrdile tudi četrto smrtno žrtev, potem ko so zvečer v bližini Dunaja v vodi našli truplo moškega.

V mestu St. Polten je padlo več dežja v štirih dneh kot v celotni najbolj mokri jeseni leta 1950, poroča BBC.

Kancler Karl Nehammer je dejal, da bodo na prizadeta območja poslali vojsko. Podnebno ministrstvo pa je sporočilo, da bodo na razpolago dali za 300 milijonov evrov sredstev za obnovo.

V Romuniji prizadet vzhod

V Romuniji je prizadet predvsem vzhod države. V ponedeljek so v vasi Grivita našli sedmo žrtev, je poročala romunska tiskovna agencija Mediafax. Poplave so prizadele približno 6000 hiš, številne v odročnih vaseh. V pomoč so napotili več sto gasilcev.

Župan Slobozie Conachija Emil Dragomir je dejal, da ima poplava uničujoče posledice. “Če bi bili tam, bi zajokali, saj so ljudje obupani, njihovega življenjskega dela ni več, nekaterim ljudem so ostale samo obleke, ki so jih imeli na sebi,” je dejal.

Na Hrvaškem se pripravljajo

Na narasle vodostaje rek se pripravljajo tudi na Hrvaškem. Vrhunec vodnega vala pričakujejo v prvi polovici prihodnjega tedna, protipoplavno zaščito pa krepijo predvsem na Muri, Dravi in Donavi.

Generalni direktor državnega podjetja za upravljanje vodnih virov Hrvatske vode Zoran Đuroković je zjutraj za Hrvaški radio zagotovil, da se na Hrvaškem ne bodo ponovili prizori iz nekaterih evropskih mest.

Ob vhodu Donave iz Madžarske v Hrvaško, pri kraju Batina na skrajnem vzhodu države, bo vodostaj Donave po trenutnih ocenah znašal 750 centimetrov.

Đuroković je napovedal, da bodo protipoplavno zaščito na Donavi dvignili na več kot 775 centimetrov, kolikor je leta 2013 znašal eden od najvišjih vodostajev te reke na Hrvaškem.

Da bo vodostaj Donave ob vhodu v Hrvaško dosegel približno 750 centimetrov, je v ponedeljek v oddaji Otvoreno na hrvaški javni televiziji dejala tudi direktorica uprave za vodno gospodarstvo in zaščito morja na ministrstvu za varovanje okolja in zeleni prehod Elizabeta Kos. Ocenila je, da bo vodni val na Batini vrhunec dosegel prihodnjo sredo.

Đuroković je danes še pojasnil, da so se na narasle vodostaje rek začeli pripravljati že v ponedeljek.

Stanje na Muri in Dravi je po njegovih besedah sicer dobro. Poudaril je, da hujših pretokov tam ne bo in da bodo dvakrat manjši kot avgusta lani. Takrat so se na severu Hrvaške po obilnem deževju in zaradi poplavnega vala iz Slovenije spopadali z naraslo Muro in Dravo.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Pingvin je znan tudi kot hoiho, kar v maorskem jeziku zaradi predirnega oglašanja pomeni “tisti, ki kriči“.

Sramežljiva vrsta pingvina, ki smrdi po ribah, običajno živi v obalnih gozdovih in goščavi vzdolž vzhodne obale Južnega otoka in na subarktičnih Aucklandskih otokih. Na svetu naj bi bilo samo še 4.000–5.000 primerkov, njihovo število pa vztrajno upada.

“To priznanje in z njim usmeritev pozornosti na hoiha ne bi moglo priti ob boljšem času,” je povedala Nicola Toki, direktorica okoljske organizacije Forest & Bird, ki izbor organizira.

“Ta ikonični pingvin pred našimi očmi izginja s celinske Nove Zelandije. Na udaru je z vseh strani, vključno z boleznimi, invazivnimi tujerodnimi škodljivci in napadi psov.”

Vonj po ribah, ki ga ti pingvini oddajajo, privablja pse, ki te ptice že na daleč zavohajo.

Cilj: Usmeriti pozornost v ogrožene ptice

Za pingvine so nemalokrat usodne tudi ribiške mreže, pesti pa jih tudi pomanjkanje hrane.

Kot je poudarila Toki, je zato nujno potrebna vzpostavitev zaščitenih območij, da bi zagotovili njihov obstoj.

Tekmovanje za ptico leta so osnovali leta 2005 z namenom ozaveščanja o avtohtonih novozelandskih pticah, ki so zaradi škodljivcev, človeške dejavnosti in krčenja življenjskega okolja vse bolj ogrožene ali na meji izumrtja.

Izbor zaznamovali škandali in John Oliver

V zadnjih letih je izbor za ptico leta zaznamovala vrsta škandalov, od tega, da so leta 2021 za zmagovalca okronali netopirja, do obtožb ruskega vmešavanja leta 2019 in očitkov leto dni pred tem, da so skušali Avstralci izbor prirediti v korist kormorana.

V dveh tednih tekmovanja je svoj glas oddalo več kot 52.000 ljudi, kar je precej manj kot leta 2023, ko so prejeli skupno 350.000 glasov iz 195 držav, potem ko je britansko-ameriški komik in voditelj John Oliver zagnati svetovno kampanjo za ogroženega čopastega ponirka.

V sklopu svoje “alarmantno agresivne” kampanje, kot jo je opisal, je med drugim zakupil reklamne panoje na Novi Zelandiji, Japonskem, v Franciji, Veliki Britaniji, Indiji in Wisconsinu, plaže Ria de Janeira pa je preletelo letalo z oglasnim transparentom v podporo čopastemu ponirku.

Njegova prizadevanja so bila nagrajena z zmago čopastega ponirka leta 2023.

Hoiha, ki je zmagal s 6328 glasovi, je med drugim podprlo tudi več zvezdnikov, vključno z okoljevarstvenico Jane Goodall, voditeljem šova Amazing Race Philom Keoghanom ter nekdanjima premierjema Helen Clark in Chrisom Hipkinsom.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Krofel je znanstveni raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in velja za enega največjih poznavalcev velikih zveri, predvsem mačk, tako v Evropi kot Afriki. Ukvarja se tudi z ekologijo in upravljanjem velikih zveri ter preučevanjem, kako bi lahko bilo konfliktov med živalmi in ljudmi čim manj.

Občasno se v medijih znajdejo informacije o napadu medveda na človeka v naravi, o načrtovanih odstrelih volkov ali medvedov v različnih evropskih državah, pa tudi o tem, kako se Evropska unija zakonodajno loteva urejanja sobivanja med velikimi zvermi in ljudmi. Krofel je prepričan, da so večini Evropejcev živali, kot so rjavi medved, ris in volk, všeč in si želijo, da se v njihovih državah ohranijo, navsezadnje imajo lahko od njih tudi določene koristi.

O tem, zakaj je medved med zvermi posebnež, kaj se zgodi z odstreljenimi živalmi in kakšne so razlike pri odnosu do velikih zveri v posameznih evropskih državah, pa v spodnjem pogovoru.

Katere živalske vrste prištevate med velike zveri, ki živijo v Evropi? Po nekaterih navedbah so to rjavi medved, volk, ris in rosomah, po drugih tudi močno ogroženi iberski ris in zlati šakal. Katere so glavne značilnosti, da neka žival sploh sodi med velike zveri?
Skupina velikih zveri ni tako natančno definirana, kot to velja za biološke taksonomske skupine (na primer mačke, medvedi ipd.). Običajno v to skupino prištevamo zveri (ena izmed taksonomskih skupin na ravni reda znotraj sesalcev), ki so težje od 15 kilogramov. Okoli te telesne velikosti se namreč običajno zgodi preskok v prehrani plenilcev. Zveri, ki so lažje od 15 kilogramov, večinoma lovijo plen, ki je manjši od njih samih, medtem ko zveri, ki so težje, večinoma lovijo plen, ki je podobne velikosti ali večji od njih. Na podlagi tega bi med evropskimi vrstami med velike zveri lahko uvrstili prve štiri vrste, ki ste jih našteli. Iberski ris in zlati šakal sta že pod mejo 15 kilogramov in dejansko večinoma lovita manjši plen (kunce, glodavce in druge male sesalce), čeprav se oba kdaj lotita tudi večjega plena. So pa upravljavski vidiki, povezani z iberskim risom in šakalom, pogosto podobni tistim, ki veljajo za velike zveri, zato se včasih obravnavata tudi skupaj z večjimi vrstami.

Velike zveri so bile v Evropi po drugi svetovni vojni na robu izumrtja, v zadnjih desetletjih pa so si znova občutno opomogle. Danes v vseh celinskih državah članicah Evropske unije oziroma na tretjini ozemlja Evrope živi vsaj ena vrsta velike zveri. Primerkov katere vrste je največ?
Tako je, vse vrste velikih zveri v Evropi so bile v prejšnjih dveh stoletjih močno zdesetkane. Zaradi preobrata v našem odnosu do naravnih plenilcev v zadnjih desetletjih, kar je vodilo do velikih sprememb v njihovem upravljanju in varstvu, pa se je trend obrnil in zdaj se vrste vračajo na mnoga območja, na katerih so bila v preteklosti popolnoma iztrebljena. Dodatno so k temu marsikje prispevale tudi spremembe v rabi prostora, predvsem pogozdovanje in opuščanje kmetijskih površin v manj produktivnih okoljih. Če ne upoštevamo šakala, je med velikimi zvermi v Evropi po zadnjih ocenah največ volkov, ki so tudi najbolj razširjeni. Sledijo medvedi, risov in rosomahov pa je bistveno manj.

Obstajajo v Evropi tudi območja, kjer sobivajo vse velike zveri?
Da, na Finskem, Švedskem in Norveškem živijo vse štiri največje vrste zveri. Danes je tudi že 21 držav, kjer živijo tri vrste (evrazijski ris, volk in rjavi medved), tako da Slovenija po tem ni več tako posebna, kot je bila recimo še konec 20. stoletja.

Kakšni so medsebojni odnosi med velikimi zvermi, ki jih omenjate? Je katera vrsta med njimi dominantna? Imajo medvedi, volkovi in risi sploh kakšen stik med seboj, se sploh kdaj srečajo, lahko v izjemnih primerih morda tudi napadejo drug drugega?
Medvrstni odnosi med velikimi zvermi so lahko precej kompleksni, na srečo pa smo ravno v Sloveniji tem vprašanjem v zadnjih letih posvečali precej pozornosti. Če na kratko povzamem, se te vrste v naših gozdovih redno srečujejo, saj se njihova razširjenost v veliki meri popolnoma prekriva. Vendar, kot kaže, si lahko delijo prostor brez večjih težav in agresivni spopadi so izjemno redki, kar je po eni strani pričakovano, če upoštevamo, da v tem prostoru sobivajo že več kot 100.000 let. Ris in volk si delita podoben plen, vendar telemetrične raziskave niso pokazale, da bi se v prostoru drug drugemu izogibala, prav tako še nismo zaznali, da bi drug drugega napadala. Še najmočnejše interakcije smo opazili med risom in medvedom, do določene mere tudi med volkom in medvedom, in sicer pri kraji plena. Medvedi so namreč zelo učinkoviti mrhovinarji in pogosto najdejo sveže ostanke risjega ali volčjega plena in si jih zaradi svoje velikosti večinoma zlahka prisvojijo. Vendar sta se oba manjša plenilca na to prilagodila, na primer izkušeni risi se pri lovu v gozdu izogibajo umetnim krmiščem za medvede, ker so se očitno naučili, da je tam največja nevarnost, da bi jim medved ukradel plen. Vsaj pri risu smo tudi potrdili, da izgube zaradi medvedove kraje kompenzirajo tako, da pogosteje lovijo.

Katere izmed teh zveri so v Evropi najbolj nevarne ljudem zaradi napadov oziroma jim povzročajo največ materialne škode?
Za človeka resno potencialno nevarnost predstavlja le rjavi medved, ki se v določenih primerih brani tako, da napade tudi človeka. Preostale vrste napadejo človeka le v res izjemnih primerih (na primer če zbolijo za steklino, če so ujete v pasti ali če so dalj časa živele v ujetništvu), tako jih načeloma ne jemljemo kot človeku nevarne. Največ škode na domačih živalih povzročijo volkovi, medtem ko na drugem imetju (na primer na čebelnjakih, poljščinah in zalogah krme) največ škode povzroči medved. Če upoštevamo pri tem število posameznikov vrste, pa največ škode na posamezno žival povzroči rosomah, kar je povezano z visokimi odškodninami, ki jih v Skandinaviji plačujejo za udomačene severne jelene, ki jih ta plenilec pogosto pleni.

Stroka ves čas opozarja na nujnost sobivanja z velikimi zvermi v Evropi, ki mora biti mogoče kljub temu, da je naša celina gosto poseljena. Gre za tako imenovano evropsko strategijo, ki se razlikuje od severnoameriške ali afriške, kjer velike zveri pogosto ohranjajo z ustanavljanjem velikih narodnih parkov in rezervatov. Kaj lahko ljudje storimo, da bo to sobivanje čim manj problematično? Je lahko za prebivalstvo celo koristno?
Tako je, Evropa nima več velikih območij neokrnjene divjine, prav tako se tukaj ne bomo šli izseljevanja ljudi za ustanavljanje velikih rezervatov. Zato je edina možnost, da ohranimo velike zveri, ta, da z njimi sobivamo. To lahko zahteva precej napora, tako z vidika upravljanja živali in habitatov kot dela z ljudmi. Vendar če primerjamo populacijske trende v Evropi s populacijami velikih zveri v Severni Ameriki in Afriki, lahko opazimo, da je evropski model z mnogih vidikov celo uspešnejši. Pri tem je seveda ključno tudi to, da so večini Evropejcev te vrste všeč in si želijo, da se ohranijo v njihovih državah.

O učinkovitosti raznolikih ukrepov, ki olajšajo sobivanje (ali pa ne), je bilo tako v tujini kot tudi pri nas opravljenih že precej raziskav. Velika večina jih kaže, da je ključen in najučinkovitejši ukrep varovanje udomačenih živali oziroma omejevanje dostopa do hrane človeškega izvora. V določenih primerih, kot so problematični medvedi, ki so izgubili strah pred človekom ali so jih ljudje pogosto hranili, pa je pomemben ukrep tudi odvzem takšnih osebkov iz narave, kar se običajno izvede z odstrelom.

Koristi od velikih zveri za lokalno prebivalstvo lahko razdelimo v tri sklope. Prvi je neposredna ekonomska korist, ki lahko izvira iz ekoturizma (na primer opazovanje in fotografiranje medvedov), trofejnega lova ali trženja produktov, ki izvirajo iz naravnih območij z ohranjenimi populacijami teh vrst, ali so bili proizvedeni na zverem prijazen način, kar vodi v višje prodajne cene. Drugi sklop koristi je posreden in je povezan z ekosistemskimi storitvami, ki nam jih nudi narava, pri čemer imajo velike zveri lahko pomembno ekološko vlogo. Sem na primer uvrščamo pomoč pri uravnavanju številčnosti in ugodnega zdravstvenega stanja njihovega plena – divjih parkljarjev (jelenjadi, srnjadi in divjega prašiča), raznos semen pomembnih rastlinskih vrst, uravnavanje številčnosti srednje velikih zveri, odstranjevanje mrhovine oziroma nudenje hrane za ogrožene vrste mrhovinarjev v obliki ostankov plena in podobno. V tretji sklop pa bi lahko vključili vse koristi, ki so povezane z izboljšanjem kakovosti življenja ljudi, ki so jim velike zveri všeč. Na primer mnogim ljudem je pomembno, da vedo, da v njihovi okolici živi takšna karizmatična vrsta, kot je ris. Ob tem, ko v gozdu najdejo stopinje velikega plenilca ali zaslišijo tuljenje volkov, občutijo zadovoljstvo. V ta sklop bi lahko uvrstili tudi narodni ponos in bogato kulturno dediščino, povezano s temi vrstami v mnogih državah.

Konec avgusta je v medijih veliko zanimanje povzročila novica, da je švedska vlada izdala dovoljenje za odstrel 486 rjavih medvedov, kar je predstavljalo 20 odstotkov tamkajšnje populacije teh živali v naravi. Kot vsakič ob takšnih novicah – tudi v Sloveniji – so se začela kresati mnenja: gre pri tem za nesmiselno pobijanje ali ohranjanje ravnovesja med ljudmi in velikimi plenilci? Kakšen je vaš pogled?
Rjavi medved je med zvermi posebnež, ker ne gre za teritorialno vrsto. To pomeni, da posamezen medved nima svojega ozemlja, iz katerega bi odganjal sovrstnike, kar je glavni mehanizem samoregulacije populacij recimo pri volkovih ali risih. Pri medvedu je maksimalna številčnost odvisna primarno od razpoložljive hrane v prostoru. Dokler je hrane dovolj, bo populacija naraščala. Pri tem lahko pride do težave, da ta številčnost preseže število medvedov, ki jih je lokalno prebivalstvo še pripravljeno sprejemati, kar je povezano predvsem s številom konfliktov, ki jih medvedi povzročajo.

Eden od ukrepov za zmanjševanje teh konfliktov je lahko tudi zmanjšanje gostote medvedov z odstrelom, kar v podobnem obsegu kot zdaj na Švedskem izvajamo že dalj časa tudi v Sloveniji. Naša in skandinavska populacija lahko takšne odstrele zagotovo preneseta, za to imamo dobre podatke. V kakšnem obsegu in kako dolgo bo to podpirala širša javnost, pa je odvisno predvsem od vrednot in čustvenih odzivov ljudi na takšne odstrele v posameznih državah. V vsakem primeru se mi zdi ključno, da se ne glede na odstrel vzporedno izvajajo tudi drugi ukrepi za preprečevanje konfliktov, ki so se v raziskavah izkazali za učinkovite. Pri medvedu je to predvsem zaščita drobnice in čebelnjakov, preprečevanje neposrednega hranjenja medvedov in izgube strahu pred človekom ter ozaveščanje javnosti o primernem obnašanju na robu naravnih habitatov in v njih.

Kaj se zgodi z zvermi, ki so določene za odstrel, jih lovci zavržejo ali prodajo? Lahko te živali odstrelijo samo lovci ali gre pri tem tudi za lovski turizem?
Velike zveri so zaradi redkosti in karizmatičnosti vsekakor zelo zanimive tudi kot lovske trofeje. Zato večina lovcev, ki jim uspe zakonito upleniti katero izmed teh vrst, obdrži dele telesa kot trofejo, običajno kožuh in lobanjo. Pri tem mislim, da ni večjih razlik, ali gre za lokalnega lovca ali lovskega gosta, ki je prišel na lov od drugod. Pri medvedu se obdrži tudi meso, ki gre večinoma v prodajo. Trupla zavržejo predvsem ljudje, ki so zveri uplenili nezakonito, saj s tem zmanjšajo verjetnost, da bi jih odkrili in kazensko preganjali, čeprav neredko tudi pri najdenih truplih nezakonito ustreljenih živali opazimo, da jim manjkajo glava, tace ali kožuh. Vendar v večini teh primerov nezakonit odstrel primarno ni povezan s pridobivanjem trofeje, ampak je pogosteje v ospredju sovražnost do vrste, nestrinjanje s politiko ohranjanja biotske pestrosti ali napačne predstave o vplivu plenilcev na lovne vrste parkljarjev.

Rjavi medved je zavarovana živalska vrsta. Varujejo ga tako mednarodna kot evropska in slovenska zakonodaja, zato je poseg v njihovo populacijo mogoč le, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če gre za preprečevanje resne škode ali zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi. Zakaj je po mnenju strokovnjakov prav odstrel najprimernejši način uravnavanja populacije, ne pa na primer preselitev na drugo mesto ali sterilizacija?
Sterilizacija velikega števila medvedov v naravi bi bila logistično zelo zahtevna in povezana z mnogimi neželenimi stranskimi učinki. Preselitve znotraj države, kot je Slovenija, niso učinkovite, saj imajo medvedi zelo dober občutek za orientacijo in se jim večinoma uspe hitro vrniti na mesto, kjer so bili odlovljeni. Preselitve med državami pa so politično zelo zahtevne in tudi kadar jih izvajamo, na primer za namene ponovnih naselitev, gre le za manjše število živali. Kot že rečeno, je pri medvedu odstrel lahko učinkovit način za zmanjšanje ali uravnavanje populacije predvsem zato, ker ne gre za teritorialno vrsto in ker njihovo gostoto poleg človekovega poseganja v populacijo primarno določa hrana. Bi pa bilo po mojem mnenju smiselno poskusiti gostoto medvedov poleg odstrela uravnavati tudi z omejevanjem krmljenja medvedov, še posebej v Sloveniji, kjer koruza in druga krma iz krmišč za divje živali predstavljata najpomembnejši vir hrane za naše medvede.

Še nekaj besed o volkovih. Pred meseci je bilo kar nekaj govora o tem, da Evropska komisija predlaga spremembo statusa zaščite volka v okviru Bernske konvencije, in sicer iz strogo zavarovane v zavarovano živalsko vrsto. To naj bi podpirala tudi pretekla in prihodnja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Je ta sprememba že v veljavi, in če da, kaj prinaša?
Ta postopek poskusa zmanjšanja splošnega varstvenega statusa volka v Evropski uniji še poteka. Tudi če bo sprememba potrjena, mislim, da ne bo prinesla bistvene razlike pri upravljanju volkov v Evropi, saj bo ohranjanje ugodnega varstvenega statusa vrste še vedno v veljavi, relativno visoko poseganje v populacije volkov pa se že zdaj izvaja marsikje. Tudi če danes primerjamo območja, kjer je volk uvrščen med strogo zavarovane vrste ali zavarovane vrste, večjih razlik v poseganju v populacije ne vidimo. Še vedno bo to odvisno predvsem od lokalne politike in podpore javnosti za izvajanje takšnega ukrepa.

Volk se je v Evropi v zadnjih dveh desetletjih močno razširil, zdaj naj bi jih samo v državah EU-ja živelo več kot 20.000. V Uniji naj bi vsako leto volkovi napadli okoli 65.000 glav drobnice in drugih domačih živali, kar je slišati veliko, a po drugi strani je v EU-ju samo ovc okoli 60 milijonov. V Evropi poleg tega v zadnjih 40 letih ni bil ugotovljen niti en smrtni napad volka na ljudi. A kmetom, ki jim volkovi pokoljejo drobnico, statistika seveda nič ne pomaga. Ima ta bitka o (ne)zaščiti volkov tudi politični predznak, gre tudi za to, da kmetje menijo, da jih mestna elita ne razume?
Tako je, na evropski ravni oziroma ravni posameznih članic vpliv volkov na smrtnost živine nima pomembnega vpliva. Lahko pa je ta vpliv velik z vidika posameznega rejca. Zato je ključno učinkovito varovanje domačih živali, predvsem drobnice na pašnikih, kjer se vsako leto ponavljajo napadi volkov. Tudi naše raziskave so pokazale, da večina škod nastane na zelo majhnem deležu pašnikov znotraj območja volkov in da se ob izboljšanju zaščitnih ukrepov te škode občutno zmanjšajo – za več kot 90 odstotkov. Po drugi strani vemo, da se z odstrelom posameznih volkov ali tropov na te škode ne vpliva bistveno, včasih se lahko izgube na živini po odstrelu celo povečajo. Tako da bi se strinjal, da so v ozadju polemike o odstrelu volkov pogosto politična preračunavanja.

Ali EU nudi kmetom odškodnino za pokole domačih živali ali je to v domeni vsake države članice?
Odškodnino za škodo, ki jo rejcem povzročijo velike zveri in druge zavarovane vrste, krije posamezna država članica iz davkoplačevalskega denarja. Posamezne države tudi določajo pravila, v katerih primerih se odškodnina izplača in kako visoka je. Pri nas je vezana na minimalne zaščitne ukrepe, ki pogosto sicer niso zadostni za učinkovito varovanje, izplačana vrednost pa je nekoliko višja glede na tržno vrednost, s čimer se rejcu pokrije tudi del posrednih stroškov.

Med evropskimi velikimi zvermi je zagotovo najmanj poznan rosomah, vrsta kune, ki živi na severu Evrope. Je ta živalska vrsta kdaj poseljevala tudi južnejša območja, konkretneje slovensko ozemlje?
Rosomah je največji predstavnik družine kun, kamor uvrščamo na primer tudi jazbeca, vidro in podlasico. V času ledene dobe, predvsem v zadnjem glacialu, je rosomah živel tudi na ozemlju Slovenije, kar kažejo fosilni ostanki, najdeni v več naših jamah (na primer v Križni jami na Notranjskem in v Potočki zijalki v Karavankah), našli pa so ga recimo tudi na jugu Istre.

Kako podnebne spremembe in segrevanje ozračja vplivajo na življenjske navade velikih zveri v Evropi? Se umikajo na hladnejša območja, opažate kakšne spremembe v njihovih vzorcih obnašanja?
Na to temo je bilo na evropskih velikih zvereh narejenih relativno malo raziskav. Verjetno lahko trenutno še največje vplive pričakujemo v povezavi s hrano, predvsem pri medvedu, ki se večinoma hrani z rastlinskimi viri. Določen vpliv imajo lahko povišane temperature tudi na medvedji zimski dremež, saj je že več raziskav pokazalo, da na čas, ki ga medvedi preživijo v brlogu, poleg razpoložljive hrane pozimi vplivajo tudi temperature. Če nekoliko špekuliram, bi lahko kakšen vpliv pričakovali tudi pri lovnem uspehu risa in volka, saj je znano, da so v globokem snegu uspešnejši pri lovljenju divjih parkljarjev.

Za ohranjanje volka, rjavega medveda in evrazijskega risa velja v Evropski uniji enaka pravna podlaga, medtem ko se politične prakse pri samem upravljanju ohranjanja med državami razlikujejo. Je kakšna evropska država, ki prednjači po zaščiti velikih zveri in velja za vzor, in kakšna, ki je “črna ovca” na tem področju?
Da, razlike med državami so res velike. V splošnem lahko opazimo izrazit gradient od severa proti jugu. Najagresivnejšo politiko proti zverem opazimo v severnih državah, med katerimi prednjači Norveška, kar je po eni strani zanimivo, saj najmanjšo gostoto ljudi in največ divjine najdemo prav v severni Evropi. Po drugi strani so očitno bolj strpni do zveri na jugu Evrope, kjer je morda najekstremnejši primer Italija. V tej državi del javnosti močno nasprotuje kakršnemu koli odstrelu velikih zveri, tudi recimo v primerih, ko določen medved poškoduje ali celo ubije človeka.

Zanimivo, da so prav na severu Evrope najmanj tolerantni do velikih zveri, saj tamkajšnje družbe veljajo za najbogatejše, najrazvitejše in z velikim poudarkom na skupnosti. Čemu pripisujete ta njihov odnos, je bilo tudi v preteklosti tako?
To bi bilo verjetno bolj vprašanje za sociologa kot biologa. Delno bi lahko to verjetno pojasnili s tem, da je odnos do narave proti severu bolj utilitaren kot na jugu, bolj izrazita je tudi želja po kontroliranju naravnih procesov oziroma divjih živali. To opažamo predvsem v germanskih kulturah, recimo tudi že v Avstriji. Delno je lokalni odnos do velikih zveri odvisen tudi od tega, ali so bile vrste na območju v preteklosti iztrebljene ali so bile ves čas prisotne. Če jih dolgo ni bilo, se je pogosto vmes izgubilo tradicionalno znanje, kako z njimi sobivati, prav tako se lahko poveča strah. To opažamo tudi v Sloveniji, ko je recimo strah pred volkovi vedno največji tam, kjer se volkovi na novo pojavijo. Ko po nekaj letih oziroma desetletjih ljudje spoznajo, da volkovi niso tako strašni in ne pojedo vseh otrok, pa se strah poleže in s tem tudi izboljša odnos.

Zanima vas kraljestvo zveri na splošno. Do pomladi 2025 ste na terenskem delu v Afriki. Za kakšen projekt gre, kaj preučujete?
V Afriki se ukvarjamo z zelo podobnimi raziskovalnimi vprašanji kot v Sloveniji, torej poskušamo bolje razumeti, kakšna je učinkovitost različnih upravljavskih ukrepov za preprečevanje konfliktov med lokalnimi prebivalci in velikimi zvermi, raziskujemo vlogo plenilcev v ekosistemih ter spremljamo njihov varstveni status. Trenutno največ časa posvečamo preprečevanju konfliktov med leopardi in rejci govedi, ugotavljamo pomen gepardov in njihovih ostankov plena za jastrebe, raziskujemo vpliv rjavih hijen na rodovitnost tal v puščavskih ekosistemih in spremljamo status populacije levov v zadnjih predelih Namibije, kjer jim je še uspelo preživeti.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Kot so napovedali na Agenciji RS za okolje (Arso), je pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami okrepljen severni veter, ki je začel pihati že ponoči, pričakovati do nedelje popoldne, ko lahko občasno v sunkih dosega hitrost od 70 do 85 kilometrov na uro. Od danes popoldne do nedelje popoldne lahko takšno hitrost dosežejo tudi sunki severnega vetra na Štajerskem in v Prekmurju. Za ta območja tako velja oranžno opozorilo Arsa.

“Ker so drevesa še vedno olistana, so možni vetrolomi. Večja nevarnost bo zlasti v nekoliko višjih legah. V gorah bodo najmočnejši sunki lahko krepko presegli 100 km/h, zato obisk gora ali spravilo lesa ob koncu tedna odsvetujemo,” so v petek sporočili z Arsa.

In res so na Kredarici ponoči sunki vetra dosegli do 140 kilometrov na uro, na Ratitovcu, Uršlji gori in Krvavcu pa do 100 kilometrov na uro.

V soboto so v Lescah izmerili sunke do 66, na Brniku pa do 65 kilometrov na uro. Na Štajerskem in v Prekmurju se je veter začel krepiti šele v drugi polovici popoldneva, trenutno sunki dosegajo okoli 50 kilometrov na uro. Tam bo veter najmočnejši ponoči.

Kot je za STA povedal vremenoslovec Urban Žagar z Arsa, so sunki vetra na Kredarici čez dan še vedno dosegli do okoli 110, 120 kilometrov na uro. Popoldne je veter v višjih legah nekoliko oslabel.

Oranžni alarm za severozahod in severovzhod države zaradi vetra velja do nedelje do 12. ure, nato ga bo do konca dne zamenjalo rumeno vremensko opozorilo.

V osrednji Sloveniji in delu Dolenjske oziroma jugovzhodne Slovenije lahko sunki vetra občasno dosegajo hitrosti do okoli 50 kilometrov na uro. “Nekaj previdnosti, zlasti v nekoliko višjih legah, tudi tam ne bo odveč,” je opozoril Žagar. Arso je sicer za osrednjo Slovenijo in jugovzhod izdal rumeno vremensko opozorilo.

Sorodna novica
Po obilnem dežju so temperature občutno padle, ponekod v višjih legah zapadel sneg

Vodnatost rek počasi upada

Vodnatost večine rek po državi po preteklem obilnem deževju počasi upada. Reka Krka se razliva vzdolž celotnega toka, vendar se njen pretok počasi že zmanjšuje. Obseg poplavljenih površin v spodnjem toku se bo danes še ohranjal, zvečer in v noči na nedeljo pa se bo začel zmanjševati.

Vodostaj Ljubljanice na Barju se znižuje. Danes se bo Ljubljanica še razlivala v manjšem obsegu.

Na severozahodu so reke srednje vodnate, v večjem delu države pa še ohranjajo veliko vodnatost.

Danes in v prihodnjih dneh se bo upadanje večine rek nadaljevalo, pri čemer bo vse več rek srednje vodnatih. Mura bo počasi še upadala, v nedeljo pa bo začela naraščati. Na vtoku v državo bo naraščala predvidoma še do ponedeljka. V nedeljo popoldne, ponoči in v ponedeljek bo možno razlivanje Mure znotraj protipoplavnih nasipov, še opozarja Arso.

Tudi v prihodnjih dneh pod 20 stopinjami Celzija

Zvečer bo pretežno oblačno. Občasno bodo še rahle padavine, ki bodo ponoči prehodno večinoma ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, v Gornjesavski dolini okoli 3 stopinje Celzija.

V nedeljo bo sprva večinoma oblačno, tu in tam bo občasno rahlo deževalo, pogosteje v vzhodnih krajih. Popoldne bo večinoma suho, proti večeru se bodo oblaki od severa trgali. V notranjosti bo pihal šibak do zmeren veter severnih smeri, ki bo popoldne postopno slabel. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 17, na Primorskem do 20 stopinj Celzija.

V ponedeljek se bo dopoldne ponovno pooblačilo, rahel dež bo od severovzhoda prehodno zajel večji del Slovenije.

V torek bodo sprva še manjše padavine. Popoldne se bo delno razjasnilo, nastalo bo še nekaj ploh. Na Primorskem bo pihala šibka burja.

V sredo bo sprva delno jasno, čez dan bo oblačnost od juga naraščala. Popoldne bo začelo rahlo deževati. Na Primorskem bo še pihala burja.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Spremenjena uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, ki je bila v obravnavi od 12. avgusta do 12. septembra, sledi noveli zakona o varstvu okolja, ki jo je DZ potrdil marca. Poleg tega, da prinaša strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, bodo morali upravljavci naprav za sosežig uskladiti obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na omenjene strožje mejne vrednosti izpustov, v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa, ki se bo po novem izvajal na vseh izpustih naprave, pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.

Alpacem: Nobena cementarna na svetu ne izpolnjuje vseh zahtev novega zakona

Kot so pojasnili v družbi Alpacem, nekdanjem Salonitu Anhovo, so v okviru javne obravnave osnutka sprememb uredbe, ki sledi uveljavitvi marca letos sprejete novele zakona o varstvu okolja, uradno podali svoje pripombe. Pri tem osrednji izziv zakona kot tudi pripadajoče uredbe vidijo v zahtevi, da mora vlada določiti za sosežig odpadkov mejne emisijske vrednosti najmanj tako strogo, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za sežig odpadkov, razen če zaključki BAT za naprave za sosežig odpadkov določajo strožje mejne vrednosti.

“Po večmesečnih analizah je jasno, da nobena cementarna na svetu ne izpolnjuje vseh zahtev novega zakona in predlagane uredbe. Alpacem je v času javne razprave poudaril, da je pripravljen uvesti tiste tehnične rešitve, ki so že razvite in v industrijskem merilu preverjene kjer koli na svetu,” so pojasnili.

V družbi so ob tem izrazili upanje, da bo vlada ob koncu javne razprave uredbo preoblikovala na način, da bo Alpacem lahko izpolnil določila iz uredbe. “V nasprotnem primeru je mogoče zaprtje edine cementarne v Sloveniji,” so opozorili.

Kot so znova spomnili, rešitve, s katerimi bi zagotovili skladnost z novimi zakonskimi predpisi in znatno zmanjšali svoj vpliv na okolje, iščejo že od začetka leta. V okviru tega so pregledali tudi zakonodajne pogoje obratovanja cementarn v Evropi, Švici, Braziliji, Indiji, Rusiji in na Kitajskem ter ugotovili, da nobena od teh držav nima tako strogih zakonodajnih pogojev. Obenem so stopili v stik z več kot 20 različnimi svetovnimi ponudniki tehnološke opreme za cementarne, ki so potrdili, da v tem trenutku nikjer na svetu ne obstaja že razvita in v industrijskem merilu preverjena tehnologija, ki bi ob kontinuiranem delovanju zagotavljala izpolnjevanje zakonodajnih pogojev iz novele zakona o varstvu okolja.

Na podlagi nadaljnje poizvedbe o tem, katere najnovejše razpoložljive tehnologije na svetovnem trgu že obstajajo in jih je mogoče vpeljati v njihovo proizvodnjo, pa so po besedah predsednika uprave Tomaža Vuka ugotovili, da bi lahko “z znatnim inženirskim naporom in vgraditvijo najnovejše razpoložljive tehnologije ter s hitro spremembo dovoljenj naredili nadaljnje tehnološke nadgradnje v svoji proizvodnji ter pomembno zmanjšali svoje vplive na okolje“. Z izsledki poizvedovanj so seznanili tudi nadzorni svet in lastnike.

Član nadzornega sveta Alpacema Peter Gašperšič je potrdil, da bi cementarna lahko po zagotovilih svetovnih ponudnikov najboljše razpoložljive tehnologije zadostila sedmim od 12 zahtev, ki jih prinaša nova zakonodaja. “Taka tehnološka posodobitev edine cementarne v Sloveniji bi trajala več let in je ocenjena na vsaj 30 milijonov evrov. Alpacem Cement je odločen pristopiti k taki posodobitvi in tako postati cementarna, ki deluje po najstrožjih okoljskih standardih na svetu. To je velika razvojna priložnost za podjetje, regijo in celotno Slovenijo,” je poudaril.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.