Arhivi Kategorije: RTV Slovenija

Zaradi deževja slabši pridelek češenj, belušev, bučk

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Beluši Foto: Pixabay

Vremenski ekstremi se kar vrstijo. Leta 2021 je bila pozeba, leto pozneje ekstremna suša in vročina, lani in letos pa obilne padavine. Od sadja so bile zelo na udaru češnje, zlasti zgodnje sorte, navaja specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo na novogoriškem Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, Urška Klančar: “Zaradi padavin, precej nizkih temperatur, vetra, v tistem obdobju tudi toče in sodre, je bila oplodnja posledično slabša. Poznejše sorte so jo odnesle boljše, cvetele so v nekoliko boljših razmerah in tudi pridelovalci poznejših sort so imeli boljši izkupiček.”

Z breskvami je nekoliko drugače, obrodile so dobro, a so težave z obiranjem: “Kmetje s traktorji tako rekoč ne morejo v nasade, ker voda stoji med drevesi,” doda Klančar.

Nič boljše ne kaže zelenjavi, dodaja specialistka za zelenjadarstvo Jerica Pučko Antolin:
Pridelek bo definitivno slabši, to že lahko rečemo. Prvi nastavki bučk in vsega gnijejo, ker ni toplote, in se ne razraščajo. Pri beluših, katerih sezona se končuje, je 40–50 odstotkov izpada zaradi padavin. To pa še ni vse. Rizomi so v tleh, v vodi in tudi nastavek za naslednje leto je pod vprašajem.

Kmetje težko shajajo že v normalnih okoliščinah, kaj šele izrednih, dodaja Nevenka Peroša s kmetije v Sečoveljski dolini. “Lovimo vreme, da lahko sadimo. Biti moramo pripravljeni, s stroji in vsem, da izkoristimo vsak trenutek, ko je mogoče saditi. Tako je izredno težko kmetovati!” Nevenko Peroša skrbi, če bo kdo od mlajših v takih pogojih sploh še pripravljen prevzeti kmetijo.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Zaradi deževja slabši pridelek češenj, špargljev, bučk

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Beluši Foto: Pixabay

Vremenski ekstremi se kar vrstijo. Leta 2021 je bila pozeba, leto pozneje ekstremna suša in vročina, lani in letos pa obilne padavine. Od sadja so bile zelo na udaru češnje, zlasti zgodnje sorte, navaja specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo na novogoriškem Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Urška Klančar: “Zaradi padavin, precej nizkih temperatur, vetra, v tistem obdobju tudi toče in sodre, je bila oplodnja posledično slabša. Poznejše sorte so jo odnesle boljše, cvetele so v nekoliko boljših pogojih in tudi pridelovalci poznejših sort so imeli boljši izplen.”

Z breskvami je nekoliko drugače, obrodile so dobro, a so težave z obiranjem: “Kmetje s traktorji praktično ne morejo v nasade, ker voda stoji med drevesi,” doda Klančar.

Nič boljše ne kaže zelenjavi, dodaja specialistka za zelenjadarstvo Jerica Pučko Antolin:
Pridelek bo definitivno slabši, to že lahko rečemo. Prvi nastavki bučk in vsega gnijejo, ker ni toplote, in se ne razraščajo. Pri špargljih, katerih sezona se končuje, je od 40-50 odstotkov izpada zaradi padavin. To pa še ni vse. Rizomi so v tleh, v vodi in tudi nastavek za naslednje leto je pod vprašajem.

Kmetje težko shajajo že v normalnih okoliščinah, kaj šele izrednih, dodaja Nevenka Peroša s kmetije v sečoveljski dolini. “Lovimo vreme, da lahko sadimo. Biti moramo pripravljeni, s stroji in vsem, da izkoristimo vsak trenutek, ko je mogoče saditi. Tako je izredno težko kmetovati!” Nevenko Peroša skrbi, če bo kdo od mlajših v takih pogojih sploh še pripravljen prevzeti kmetijo.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Od hobotnic pa do bakterij: Oraklji, ki so napovedali izide športnih dogodkov

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Orangutan Walter je izbral Nemčijo. Foto: EPA
Orangutan Walter je izbral Nemčijo. Foto: EPA

Da živali, ki naj bi imele jasnovidne moči, napovedujejo izide na velikih športnih dogodkih, je postalo že pravi običaj. Za letošnje evropsko prvenstvo v nogometu, ki bo potekalo v Nemčiji, so svoje napovedi že delili bakterija E. coli, orangutan Walter in slonica Bubi. Vsi so na svoj način napovedali, da bo na uvodni tekmi država gostiteljica pometla s Škotsko.


image

Sorodna novica
Bakterija E. coli zmago na uvodni tekmi EP-ja v nogometu napovedala Nemčiji

V prvem primeru je namreč mikrobiologu Markusu Egertu namreč uspelo vzgojiti manjše število klic v petrijevki, ki spominja na nogometno igrišče. Zastavi ekip, ki tekmujeta, sta na nasprotnih koncih posode. Klice se oblikujejo v kolonije in se porazdelijo v kazenskem prostoru vsake ekipe. Več kolonij zraste v kazenskem prostoru ekipe, več golov naj bi dosegla nasprotnica. V tem primeru je bilo več kolonij je na škotski strani.

35-letni Walter, ki živi v živalskem vrtu v Dortmundu in mu prerokovanje izidov tekem ni tuje, se je v primeru dveh veder prvotno odločil za tisto z nemško zastavo. Samica afriškega slona Bubi, ki je doma iz Italije, a živi v rezervatu v Turingiji v osrednji Nemčiji, je žogo brcnila proti tisti strani improviziranih vrat, ki je nosila nemško zastavo, poroča Euronews.

Sloves Paula ostaja

Živalski oraklji imajo bogato zgodovino. Za enega najbolj znanih “orakljev” še vedno velja pokojna hobotnica Paul, ki je živela v akvariju v nemškem mestu Oberhausen. Zaslovela je na svetovnem prvenstvu leta 2010 zaradi svoje neverjetne sposobnosti napovedovanja izidov tekem Nemčije – pravilno je napovedala, kako bo igrala na sedmih tekmah. Potem ko je bila Nemčija poražena v polfinalu, je Paul pravilno napovedal zmago Španije nad Nizozemsko za naslov svetovnega prvaka 2010.

Napovedi je hobotnica sporočila tako, da je izbirala med dvema steklenima škatlama školjk – eno z nemško zastavo in drugo z zastavo nasprotne ekipe. Zmagovala je bila tista država, katere zastave je bila na zaboju, ki ga je Paul odprl najprej.


Paul še vedno legendaren. Foto: EPA
Paul še vedno legendaren. Foto: EPA

Nemčija velikokrat “zaposli” živali

Številne živali so bile od takrat vpoklicane v službo napovedovanja rezultatov Nemčije. Slonica Nelly iz Lüneburg Heatha je svoje videnje izrazila tako, da je nogometno žogo brcala v dva različna gola. Prerokom se je pridružila tudi želva Momario iz Schleswig-Holsteina, ki je morala izbirati med zastavami iz listnate zelenjave. Pasavec Taka iz Erfurta je zmagovalce izbiral z uživanjem kuhane piščančje kože.

Pasavec Norman iz živalskega vrta v Muenstru je izbral žoge z logotipi sodelujočih držav in napovedal, da bo Nemčija na uvodni tekmi proti Portugalski zmagala – kar tudi je, s štirimi goli prednosti.

Želva, panda, krava in kamela

Želva Cabeção, kar se prevede v Velika glava, je bil eden izmed vidcev svetovnega prvenstva leta 2014. Prva od njegovih napovedi je bila zmaga Brazilije nad Hrvaško, ki je bila uvodna tekma za domačo državo želve. Samec je svoje napovedi podal tako, da je pojedel ribo, ki je visela pod zastavo sodelujoče države.

Velika panda Ying Mei s Kitajske je prejela tri škatle hrane, okrašene z brazilsko in hrvaško zastavo, ter eno nevtralno, ki je predstavljala žreb. Panda je bila naklonjena brazilski škatli. Njena izbira se je izkazala za pravilno, saj je Brazilija na uvodni tekmi slavila. Tudi druge pande so že pred tem na podoben način delile svoje napovedi.

Krava Sijtje je prevlado Nizozemske nad Kostariko na istem nogometnem spektaklu napovedala tako, da si je privoščila hrano iz vedra z nizozemsko zastavo. Kamela Shaheen iz Dubaja je svojo izbiro delila z žvečenjem znaka z zastavo države.

Na Tajskem je rezultate napovedoval ježevec, ki je izbiro delil z izbiro hrane pod določeno zastavo države.


image

Sorodna novica
Komu verjamete: želvi, kameli ali kenguruju? Morda robotskemu sesalniku?

Japonskim prerokom napovedi niso šle od rok

V vlogi oraklja se je za SP v Braziliji preizkusil tudi pingvin Aochan iz Tokia. Ta je poskusil svojo srečo pri napovedi prve tekme japonske reprezentance proti Slonokoščeni obali. Aochan je s kljunom vrtel kolo, ki je označevalo različne izide tekme. Čeprav je napovedal neodločen izid tekme, je Slonokoščena obala zmagala z rezultatom 2:1.

Za isto tekmo so spregovorile tudi ribe z Japonske. Te so bile enakomerno razdeljene na dve strani v rezervoarju, vsaka je bila označena z zastavo države. Nato so jim dali enako količino hrane in prva skupina rib, ki je prenehala jesti, naj bi bila predvidena zmagovalka. Tudi njim je spodletelo – skupina rib, ki je predstavljala Japonsko, je z obedom končala prva, kar je lažno napovedalo njeno zmago.

Japonskim prerokom se je prav tako pridružila energična vidra Chippu, ki je med svetovnim prvenstvom leta 2014 videnja delila tako, da je posegla po žogah z zastavami sodelujočih držav. Za tekmo Japonske proti Grčiji je kot zmagovalca napovedala nasprotnika svoje domovine. Omenjena tekma se je končala z remijem. Vidre so tudi drugače že napovedovale rezultate.

Morski prašiček imel prav, bengalski tiger se je motil, kozi je dobro kazalo

Svoje jasnovidne sposobnosti je preizkusila tudi samica morskega prašička Madame Shiva iz Švice. Postavili so jo na majhno igrišče za nogomet, okrašeno s švicarskimi barvami na eni strani in barvami Ekvadorja na drugi strani. Brez oklevanja jo je ucvrla na stran Švice, kjer je pustila “spominek”, s čimer je potrdila, da je izbira njena domovina. Imela je prav, saj je Švica dejansko zmagala.


Tudi koala je prevzela vlogo oraklja. Foto: AP
Tudi koala je prevzela vlogo oraklja. Foto: AP

Bengalski beli tiger Khan iz ruskega živalskega vrta se je za napoved konca tekme med Rusijo in Alžirijo moral igrati z nogometnima žogama, ki sta imeli napisani imeni ekip. Patriotsko se je odločil, da se bo igral s tisto, ki je imela rusko oznako, a tako napačno napovedal zmago svojega doma – rezultat je bil izenačen.

Koza Zabiyaka iz še enega živalskega vrta v Rusiji je rezultate napovedala tako, da je izbirala med skledami hrane – dve sta nosili zastavi ekip, tretja je predstavljala žreb. Zaradi pravilnih napovedi si je prislužila precejšen sloves. Ko pa so jo prosili, naj napove, kdo bo zmagal v finalu, se je odločila, da bo jedla iz sklede, označene z belgijsko zastavo. Tisto leto je naziv svetovnega prvaka osvojila Francija.

Koala in malajski tapir postala del prerokov

Leta 2016 so za vlogo preroka na evropskem nogometnem prvenstvu v Franciji, ki bi predvidel rezultate nemške reprezentance, predlagali koalo iz Leipziga, ki je slišala na ime Oobi-Ooobi. Ta naj bi imel po besedah živalskega vrta “kot Avstralec nepristranski pogled na nogometne tekme“.

Nekaj let pred njim je vlogo oraklja za napoved, kako se bo končal finale Lige prvakov med Bayernom in Dortmundom, prevzel malajski tapir z imenom Baru. Njegov ugriz v kolerabo, ki predstavlja črno-rumene barve Dortmunda, se je žal izkazal za napačnega.

Ahil. Foto: AP

Maček Ahil razsodil v korist Rusije, vlogo jasnovidke zavzela tudi sokolica

Dolgemu seznamu jasnovidcev se je sicer leta 2018, ko je Rusija gostila svetovno prvenstvo v nogometu, pridružil tudi maček Ahil, ki je prebival v ruskem muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu. Ta je že leto poprej pravilno napovedal razplet treh izmed štirih tekem na Pokalu konfederacij Mednarodne nogometne zveze.

Modrooki orakelj, ki je bil vse življenje gluh, je svoje napovedi podal tako, da je izbiral med dvema skledama hrane, od katerih je bila vsaka označena z zastavo reprezentance. Pravilno je napovedal tudi zago Rusije na uvodni tekmi proti Savdski Arabiji.

V finale svetovnega prvenstva leta 2018 so se prvič uvrstile štiri arabske države: Maroko, Tunizija, Savdska Arabija in Egipt. To je spodbudilo, da je kot prerok nastopila tudi samica sokola Farah iz Združenih arabskih emiratov. Pred njo sta bili postavljeni dve leseni zastavi, k svojemu napovedanemu zmagovalcu je poletela.

Jasnovidne sposobnosti so sicer presegle samo športne dogodke. Navzkrižnooka samica oposuma Heidi, prebivalka živalskega vrta v Leipzigu, je mednarodno zaslovela s svojo vlogo oraklja na podelitvi oskarjev leta 2011. Nastopila je tudi v ameriški pogovorni oddaji Jimmy Kimmel Live!, kjer je napovedala zmagovalce treh oskarjevskih kategorij.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Strokovnjaki ljudi pred začetkom poletja pozivajo, naj s potovanj ne prinašajo eksotičnih rastlin

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »



“Zdrave rastline lahko ohranimo tudi tako, da ne prinašamo rastlin, semen, neobdelanih lesenih izdelkov domov iz tujih krajev, saj z njimi lahko prinesemo tudi nove, v Evropi še neznane bolezni in škodljivce,” opozarja Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Foto: Pixabay

Ljudje radi s potovanj za spomin odnesejo kakšno eksotično rastlino, seme ali sadiko, ki bi popestrila njihov domač balkon ali vrt. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob tem opozarjajo, da se ob tem prepogosto ne zavedajo, da lahko s sabo prinesejo tudi škodljivce in bolezni rastlin, ki lahko ogrožajo zdravje domačih rastlin.

Na okrogli mizi, ki je potekala v sklopu kampanje Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje, je Barbara Piškur z Gozdarskega inštituta Slovenije državljane pozvala, da se ob potovanjih zunaj EU-ja zato vzdržijo in domov ne prinašajo rastlin. Če si rastlino iz tujine zares želijo, vsem svetuje, da si zapomnijo, za katero vrsto gre in jo nato kupijo v Sloveniji, kjer je pregledana in opremljena s potrebnimi certifikati. Ob tem je ljudi pozvala tudi, da v gozdove tudi ne odlagajo sobnih lončnic in tam ne posadijo božičnega drevesa po koncu praznikov, saj gre za dejanja, ki lahko prav tako ogrozijo gozd. “Za ohranjanje gozda smo namreč odgovorni vsi,” je poudarila.

Gozd sicer prekriva 60 odstotkov Slovenije, zato je iskanje škodljivih organizmov v njem zapleteno. V gozdarskem inštitutu škodljive organizme iščejo z opazovanjem, pastmi in biološkimi odtisi organizmov v različnih vzorcih. Hkrati jim pomagajo tudi opažanja, ki jih sporočijo ljudje, zato so razvili aplikacijo Invazivke, ki vsem omogoča prijavo nenavadnih opažanj.

Najbolj problematični so škodljivci, ki tu nimajo naravnih sovražnikov

Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na okrogli mizi poudarila, da so rastline za življenje izrednega pomena. Okoli 80 odstotkov hrane je namreč rastlinskega izvora, rastline pa prav tako preprečujejo erozijo zemlje, znižajo temperaturo ozračja in proizvajajo kisik, je pojasnila.

Kampanjo Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje (v angleščini PlantHealth4Life) so lani začele Evropska agencija za varnost hrane (Efsa), Evropska komisija in partnerske organizacije v državah EU. V njej letos sodeluje 22 evropskih držav. Foto: UVHVVR

Zdrave rastline so tako osnovni pogoj za življenje, delovanje ekosistemov ter zagotavljanje zadostne in varne hrane. Škodljivci in bolezni rastlin medtem uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane, zvišujejo ceno hrane ter vplivajo na biotsko raznovrstnost in naravo. Najbolj problematični škodljivci za rastline so invazivni, tujerodni organizmi, saj v naše okolje pridejo brez naravnih sovražnikov, ki so jih omejevali v domačem okolju, je dejal Jaka Razinger iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

Kmetijski inštitut se na pojav škodljivcev na kmetijskih zemljiščih odzove tako, da strokovnjaki najprej določijo, za katerega škodljivca gre, koliko primerkov je prisotnih in ali jih je dovolj, da povzročijo večjo škodo. Prav tako se proti novim škodljivcem borijo z drugimi tehnologijami in metodami, kot so protiinsektne mreže.

Ukrepanje v gozdovih je medtem težje, je poudarila Piškur. “V slovenskih gozdovih intenzivno spremljamo in iščemo nove škodljivce in bolezni in vsako leto nekaj najdemo,” je dejala. Njihovi ukrepi so po njenih navedbah večinoma usmerjeni v spremljanje, pripravljene pa imajo tudi akcijske načrte v primeru pojava zelo škodljivih tujih organizmov.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Strokovnjaki ljudi pred začetkom poletja pozivajo, naj domov ne prinašajo ekostičnih rastlin

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »



“Zdrave rastline lahko ohranimo tudi tako, da ne prinašamo rastlin, semen, neobdelanih lesenih izdelkov domov iz tujih krajev, saj z njimi lahko prinesemo tudi nove, v Evropi še neznane bolezni in škodljivce,” opozarja Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Foto: Pixabay

Ljudje radi s potovanj za spomin odnesejo kakšno eksotično rastlino, seme ali sadiko, ki bi popestrila njihov domač balkon ali vrt. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob tem opozarjajo, da se ob tem prepogosto ne zavedajo, da lahko s sabo prinesejo tudi škodljivce in bolezni rastlin, ki lahko ogrožajo zdravje domačih rastlin.

Na okrogli mizi, ki je potekala v sklopu kampanje Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje, je Barbara Piškur z Gozdarskega inštituta Slovenije državljane pozvala, da se ob potovanjih zunaj EU-ja zato vzdržijo in domov ne prinašajo rastlin. Če si rastlino iz tujine zares želijo, vsem svetuje, da si zapomnijo, za katero vrsto gre in jo nato kupijo v Sloveniji, kjer je pregledana in opremljena s potrebnimi certifikati. Ob tem je ljudi pozvala tudi, da v gozdove tudi ne odlagajo sobnih lončnic in tam ne posadijo božičnega drevesa po koncu praznikov, saj gre za dejanja, ki lahko prav tako ogrozijo gozd. “Za ohranjanje gozda smo namreč odgovorni vsi,” je poudarila.

Gozd sicer prekriva 60 odstotkov Slovenije, zato je iskanje škodljivih organizmov v njem zapleteno. V gozdarskem inštitutu škodljive organizme iščejo z opazovanjem, pastmi in biološkimi odtisi organizmov v različnih vzorcih. Hkrati jim pomagajo tudi opažanja, ki jih sporočijo ljudje, zato so razvili aplikacijo Invazivke, ki vsem omogoča prijavo nenavadnih opažanj.

Najbolj problematični so škodljivci, ki tu nimajo naravnih sovražnikov

Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na okrogli mizi poudarila, da so rastline za življenje izrednega pomena. Okoli 80 odstotkov hrane je namreč rastlinskega izvora, rastline pa prav tako preprečujejo erozijo zemlje, znižajo temperaturo ozračja in proizvajajo kisik, je pojasnila.

Kampanjo Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje (v angleščini PlantHealth4Life) so lani začele Evropska agencija za varnost hrane (Efsa), Evropska komisija in partnerske organizacije v državah EU. V njej letos sodeluje 22 evropskih držav. Foto: UVHVVR

Zdrave rastline so tako osnovni pogoj za življenje, delovanje ekosistemov ter zagotavljanje zadostne in varne hrane. Škodljivci in bolezni rastlin medtem uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane, zvišujejo ceno hrane ter vplivajo na biotsko raznovrstnost in naravo. Najbolj problematični škodljivci za rastline so invazivni, tujerodni organizmi, saj v naše okolje pridejo brez naravnih sovražnikov, ki so jih omejevali v domačem okolju, je dejal Jaka Razinger iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

Kmetijski inštitut se na pojav škodljivcev na kmetijskih zemljiščih odzove tako, da strokovnjaki najprej določijo, za katerega škodljivca gre, koliko primerkov je prisotnih in ali jih je dovolj, da povzročijo večjo škodo. Prav tako se proti novim škodljivcem borijo z drugimi tehnologijami in metodami, kot so protiinsektne mreže.

Ukrepanje v gozdovih je medtem težje, je poudarila Piškur. “V slovenskih gozdovih intenzivno spremljamo in iščemo nove škodljivce in bolezni in vsako leto nekaj najdemo,” je dejala. Njihovi ukrepi so po njenih navedbah večinoma usmerjeni v spremljanje, pripravljene pa imajo tudi akcijske načrte v primeru pojava zelo škodljivih tujih organizmov.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Po deževnem obdobju prihaja k nam sončno vreme. Vsak dan bo topleje.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Nad severno Sredozemlje in vzhodne Alpe se je razširilo plitvo območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom nad naše kraje doteka bolj suh in toplejši zrak. Foto: Pixabay

Danes in jutri bo delno jasno. Jutri bo več oblačnosti v zahodnih krajih, kjer bo mogoča kakšna ploha ali nevihta. Popoldne se bo oblačnost od zahoda nekoliko povečala. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature bodo od 19 do 25 °Celzija.

Dežurni vremenoslovec Urban Žagar je za Radio Slovenija povedal, da bomo danes popoldne stopili v bolj sončno stran. “Temperature bodo šle občutno navzgor. V nedeljo čez dan bo več sonca. Potem pa vstopamo v pravo poletno vreme, od torka naprej bo okoli 30 °C.”

Vremenski obet za vikend potep – Več sonca in višje temperature

Veronika Hladnik Zakotnik z Arsa je v oddaji Dobro jutro povedala, da se nestanovitno vreme pri nas pojavlja že od 23. aprila. “Kdor ima kakšen vrtiček, se že tedne bojuje s polži. Češnje tudi ne marajo dežja, ker začnejo pokati in gniti,” je dejala in dodala, da je bilo največ dežja na zahodu države.

“Najtoplejše je morje, ki ima približno 20 °C, v prihodnjih dneh se bo verjetno približalo 25 °C. Med toplejšimi jezeri je Blejsko jezero z 19 °C. Bohinjsko jezero pa ima 12 °C,” pa je povedala o temperaturi voda.

Jutri bo sprva precej jasno, le v zahodnih krajih bo več oblačnosti. Čez dan bo delno jasno, v hribovitih krajih na zahodu bodo popoldne in zvečer možne posamezne plohe in tudi kakšna nevihta. Pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 12, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 21 do 27 °C.

V noči na nedeljo bodo v severnih krajih še mogoče posamezne plohe. Od ponedeljka dalje bo sončno in vsak dan topleje.

Zaradi obilnih padavin se je upočasnila rast hmelja

V Savinjski dolini so imeli hmeljarji težave zaradi obilice padavin, saj se je rast hmelja upočasnila, v prvoletnih nasadih pa celo ustavila. Maja je bilo namreč na tem območju kar 21 deževnih dni, v desetletnem povprečju jih sicer imajo 12. Strojno obdelovanje je zelo oteženo, je za Radio Slovenija povedal Domen Marovt z domačije Marovt iz Braslovč.

Zaradi neugodnih vremskih razmer se bojijo pojava škodljivcev in razvoja bolezni. Napovedane otoplitve so se hmeljarji sicer razveselili, a opozarjajo, da je letino trenutno nemogoče napovedati.

Vremensko napoved lahko spremljate tudi na naši spletni strani.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Nekoč motika, danes brezpilotni letalniki in roboti

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Robot za obiranje sadja in zelenjave. Foto: Shutterstock
Robot za obiranje sadja in zelenjave. Foto: Shutterstock

Brezpilotne letalnike v kmetijstvu uporabljajo za zajem podatkov in analizo stanja rastlin in pridelka. Podatke lahko zajamejo z brezpilotnimi letalniki, opremljenimi z multispektralno kamero. “Multispektralna kamera zajema slike v več spektralnih pasovih, ki niso vidni človeškemu očesu, kar omogoča podrobno analizo stanja pridelkov, tal in drugih ključnih dejavnikov,” pojasnjuje Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Ugriznimo znanost: Prihodnost kmetijstva ob 17.25 na TV SLO1.

S tako opremljenimi letalniki lahko, denimo, spremljajo, ali rastlinam primanjkuje vode. Na podlagi teh podatkov se lahko nato odločijo tudi za dognojevanje ali škropljenje z brezpilotnim letalnikom: “Postopek se začne z načrtovanjem dela, pri čemer uporabimo specializirano programsko opremo za določitev poti, po kateri bo letalnik letel nad poljem. Določimo območje, ki ga želimo obdelati, ter parametre, kot so višina letenja, hitrost in količina škropilne brozge, ki jo želimo aplicirati na gojene ali bolne rastline, ali gnojila, ki ga bo letalnik razpršil. Letalnik je opremljen z natančnimi šobami, ki omogočajo enakomerno in ciljno usmerjeno razprševanje tekočine,” nas skozi postopek škropljenja ali gnojenja popelje Germšek. Kot razlaga, so brezpilotni letalniki najprimernejši za poljedelske in vrtnarske površine, pogosto jih uporabljajo tudi ekološki kmetovalci, ki imajo manjše površine in lahko z njimi večkrat nanašajo biostimulante in biofitofarmacevtska sredstva. Uporabni pa so tudi na strmih pobočjih, kjer je oteženo delo s kmetijsko mehanizacijo.


Blaž Germšek v studiu. Foto: Televizija Slovenija/Petra Prešeren Golob
Blaž Germšek v studiu. Foto: Televizija Slovenija/Petra Prešeren Golob

Načrtovanje setve in žetve po satelitskih posnetkih

V Lenartu v Slovenskih goricah delo na 870 hektarjih njivskih površin načrtujejo tudi z uporabo prosto dostopnih satelitskih posnetkov Evropske vesoljske agencije. Z njimi lahko zaznajo celo napade škodljivcev. Ravno smo v fazi, ko je velik napad žitnega strgača. Če bi se morda pojavile lise na večjih površinah, bi se tukaj pokazala anomalija, neka temnejša pega, in tako bi vedeli, da je treba škropiti. Z roba njive tega ne opaziš,” nam na satelitskem posnetku na računalniškem zaslonu pokaže Klemen Kaučič iz podjetja Žipo Lenart. Satelitske posnetke uporabljajo tudi za spremljanje vlage v tleh in tudi na podlagi teh podatkov se odločajo, kdaj je, recimo, najprimernejši čas za obdelavo tal in setev.


Klemen Kaučič, ŽIPO Lenart. Foto: Televizija Slovenija/Petra Prešeren Golob
Klemen Kaučič, ŽIPO Lenart. Foto: Televizija Slovenija/Petra Prešeren Golob

Vse najpomembnejše podatke o stanju na njivah lahko spremljajo kar na računalniku. Med drugim tako spremljajo tudi razlike v založenosti tal s hranili. Podatke o vsebnosti hranil v tleh pridobijo z natančnim vzorčenjem tal, vsak kraj odvzema vzorca je označen s koordinatami GPS. “To je lep primer založenosti tal s fosforjem. Vidimo, da je na 15 hektarjev veliki njivi lahko založenost tal s fosforjem na enem delu njive čezmerna – ta del je označen z modro –, na drugem koncu njive pa je založenost tal s fosforjem premajhna, in ta del je obarvan rdeče,” razloži Kaučič in doda, da na podlagi vseh teh podatkov pripravijo načrt, na katere dele njive bodo dali več gnojila in kam manj. Načrt nato z USB-ključkom ali brezžično prenesejo na traktor. Njihovi traktorji delujejo skoraj povsem avtonomno, sledijo načrtu, ki so ga prej pripravili v pisarni. Tako kot za gnojenje lahko pripravijo načrt tudi za setev. Traktorji so opremljeni z navigacijo, vozijo praktično avtonomno, le na koncu njive je še vedno treba ročno prevzeti krmilo in traktor obrniti. Vozne steze so sprogramirane tako, da strojniku ni treba ničesar nastavljati, tudi sejalec ima podloženo karto setve. Sejalnica ve, kje je, in primerno odmerja gostoto setve,” pravi Kaučič. Virtualno z računalnikom spremljajo tudi delo na njivah, saj so vsi njihovi stroji opremljeni s telematiko, s katero lahko pridobijo njihovo lokacijo in druge podatke.


Skoraj popolnoma avtonomen traktor na njivi Žipa Lenart. Foto: Televizija Slovenija/Petra Prešeren Golob
Skoraj popolnoma avtonomen traktor na njivi Žipa Lenart. Foto: Televizija Slovenija/Petra Prešeren Golob

Med najbolj razširjenimi so roboti za pobiranje pridelka

Roboti lahko opravljajo dela, ki so za ljudi prenaporna ali prenevarna. Čedalje pomembnejši pa postajajo tudi zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile v kmetijstvu. Med drugim so v tujini razvili robota za pobiranje malin, ki lahko dnevno pobere do 25 tisoč malin, kar je dvakrat več kot povprečen delavec. Podoben razvoj poteka tudi za pobiranje kivija, kjer roboti zaradi natančnega delovanja zmanjšujejo poškodbe pridelka in izboljšujejo kakovost. V komercialni rabi so tudi roboti za pobiranje jagod. Ti roboti uporabljajo strojni vid in umetno inteligenco za natančno prepoznavanje zrelih sadežev in pobiranje, kar močno poveča produktivnost,” Germšek našteje nekaj primerov.

Roboti v kmetijstvu pa imajo tudi omejitve, med drugim tudi to, da jih ne morejo uporabljati za več vrst rastlin. Kot pojasnjuje Germšek, “je robot, ki je zasnovan za obiranje jabolk, optimiziran za prepoznavanje, prijemanje in pobiranje jabolk z dreves. Tak robot uporablja kamere in senzorje za zaznavanje velikosti, barve in položaja jabolk ter mehanske prijemalce, ki so prilagojeni za nežno obiranje jabolk brez poškodb. Ta specifična konfiguracija ne bi bila primerna za obiranje npr. paradižnikov, saj paradižniki rastejo drugače, imajo drugačno strukturo in zahteve glede nežnosti prijemanja. Tako vsaka vrsta pridelka zahteva specifično prilagoditev robotov, kar pomeni, da trenutni robotski sistemi niso univerzalni.”

Robota za delo v kmetijstvu razvijajo tudi slovenski raziskovalci

Na Fakulteti za elektrotehniko UL razvijajo robota za delo v sadovnjakih ali na polju. Robot na štirih kolesih je opremljen s senzorji in kamerami. Robot tako prepoznava okolico in se avtonomno giblje v medvrstnem prostoru. Meritve izvajamo s kamero v različnih delih barvnega spektra, v kombinaciji z globinskimi senzorji pa lahko spremljamo tudi velikost sadežev,” pojasnjuje Matjaž Mihelj s Fakultete za elektrotehniko UL. Kot natančneje razloži Franci Ovčak, “ima nameščeni dve kameri za globino, ena gleda prelet svetlobe in iz tega računa globino, druga je stereo – pri tem imamo dve različni kameri in poiščemo korespondenčne točke med njima ter potem ugotovimo, kakšna je globina. Robot je opremljen tudi z multispektralno kamero. Ta kamera gleda različne spektre, nekaj v vidnem polju, nekaj pa zunaj njega, kar nam pomaga analizirati rastline. Pove nam, ali potrebujejo malo več vode, malo več hranil.”

A zbrani podatki še niso dovolj. V drugem koraku jih z umetno inteligenco analizirajo in ustvarijo digitalni dvojček sadovnjaka. Z njim lahko spremljajo, analizirajo in ocenjujejo stanje dreves ter plodov v sadovnjaku. Da podatki, na katerih temelji digitalni dvojček, kar najbolje prikazujejo stanje v sadovnjaku, jih morajo nenehno posodabljati, torej mora robot ves čas zbirati sveže podatke.


Ekipa Fakultete za elektrotehniko in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki razvija robota za kmetijstvo. Foto: Televizija Slovenija/Petra Prešeren Golob
Ekipa Fakultete za elektrotehniko in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki razvija robota za kmetijstvo. Foto: Televizija Slovenija/Petra Prešeren Golob

Šampinjoni, ki ne porjavijo, paradižnik z višjo vsebnostjo aminokisline

Znanost pa prinaša napredek tudi na področju žlahtnjenja rastlin. Z novimi genskimi tehnologijami, konkretno s preurejanjem genoma, lahko izboljšujemo in spreminjamo lastnosti rastlin hitreje kot s klasičnim žlahtnjenjem. Z novimi genskimi tehnologijami raziskovalci spremenijo genom rastline, ne vnašajo pa v rastlino tujega biološkega materiala. Kot razloži Ester Stajič z oddelka za agronomijo biotehniške fakultete, “nove genske tehnologije temeljijo na uporabi sistema CRISPR/Cas9, ki je del bakterijskega imunskega sistema. Predstavljamo si ga lahko kot genetske škarje. Te lahko na točno določenih mestih v npr. rastlinskih genih, ki jih želimo spreminjati, naredijo razrez. Te razreze potem celica s svojimi mehanizmi popravi, ob tem pa nastanejo manjše mutacije.

Tako lahko izboljšajo številne lastnosti rastlin. V Sloveniji sicer še ne moremo kupiti z novimi genskimi tehnologijami spremenjenih rastlin oziroma plodov, ki so bile pridobljene s to tehnologijo, v ZDA in na Japonskem pa so že na voljo nekatere tako spremenjene rastline.

“Eden izmed prvih takšnih produktov na ameriškem trgu so bili šampinjoni, ki ne porjavijo. To pomeni, da imajo daljši skladiščni čas, zato je manj zavržene hrane. V ZDA so odobrili tudi dve novi sorti soje, eno z višjo vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin in drugo z več proteinov. Na Japonskem so pridobili paradižnik z višjo vsebnostjo aminokisline, ki naj bi zniževala krvni tlak. Odobrili so tudi dve vrsti rib, ki pridobijo več mišične mase,” našteva Stajič.

Ester Stajič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, oddelek za agronomijo. Foto: Televizija Slovenija/Petra Prešeren Golob

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Več kitajskih pokrajin se spoprijema s sušo zaradi pomanjkanja padavin in hude vročine

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Prizor iz pokrajine Džjangši avgusta 2022. Foto: Reuters

Ta teden naj bi bila temperatura v delih države rekordno visoka, na ekstremno poletje pa se pripravljajo države po celotni Aziji.

Kitajsko ministrstvo za vodne vire je ta teden sprejelo izredne ukrepe za blaženje suše v pokrajinah Gansu, Šanši, Henan in Šandong.

Tiskovna agencija Šinhua poroča, da suša grozi posevkom in obdelovalni zemlji, ki se pripravlja za sajenje. Kritične vremenske razmere naj bi trajale do konca tedna, suša pa naj bi se še povečala.

V delih pokrajin Hebej, Henan in Šandong bi lahko temperatura dosegla 44 stopinj Celzija. Lahko bi prišlo do zgodovinskega rekorda za junij, poroča televizija CCTV. Temperatura površine bi lahko ponekod dosegla 70 stopinj.

Ministrstvo za upravljanje v izrednih razmerah je prizadete dele države opozorilo, naj zaščitijo pridelavo hrane in črpanje vode.

Treba bo zagotoviti tudi dobavo elektrike, saj je ob visoki temperaturi njena poraba večja zaradi večje uporabe klimatskih naprav.

Medtem pa jug Kitajske ogroža dež. V obalni pokrajini Fudžijan pristojne službe opozarjajo na morebitne nesreče po napovedi močnega deževja do sobote.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Vizjak: Pri gradnji kanala C0 upoštevani predvsem ekonomska, ne pa tudi okoljska merila

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Andrej Vizjak je pred komisijo DZ-ja opozoril na nepravilnosti pri kanalu C0. Foto: DZ/Matija Sušnik

Gre za en tipičen projekt, ki je bil izsiljen in pravzaprav lahko vodi v okoljsko katastrofo,” je dejal Andrej Vizjak, ki je ministrstvo za okolje in prostor vodil med letoma 2020 in 2022 v času tretje vlade Janeza Janše.

Kanal C0 je po Vizjakovih besedah del širšega projekta urejanja odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, v katerega sta vključeni tudi občini Medvode in Vodice, za projekt pa je Slovenija prejela tudi evropska sredstva. Podlaga za pridobitev evropskih sredstev je bila po Vizjakovih pojasnilih študija iz leta 2016, v kateri so analizirali več različic, ne samo različice, ki vključuje kanal C0.

Zanimivo, da je bila na koncu izbrana različica, imenovana centralizirano čiščenje, investicijsko gledano, najdražja. Druge variante so bile, investicijsko gledano, vse cenejše, pri čemer govorimo o razponu okoli 10 milijonov evrov,” je poudaril.

Različica s kanalom C0 je bila po njegovih pojasnilih ekonomsko najbolj sprejemljiva, ker gre samo za eno čistilno napravo, to je centralno čistilno napravo Ljubljana, ni pa treba vzdrževati oz. upravljati drugih čistilnih naprav, ki so jih predvidevale druge različice. Te so vsebovale načrte za gradnjo čistilnih naprav bližje kanalizacijskim sistemom oziroma virom onesnaževanja, so pa bile zaradi upravljanja in vzdrževanja prepoznane kot ekonomsko manj ugodne.

Menim, da je bilo to malo prirejeno in izsiljeno, da je prišlo na neki način do odvisnosti občin Medvode in Vodice do tega, da bodo očistile svojo odpadno vodo na centralni čistilni napravi Ljubljana,” je dejal Vizjak.

Kriteriji za izbor različice so bili po njegovih besedah samo ekonomski. “Ni bilo nobenih okoljskih kriterijev, in to je zelo slabo. Ne govorim na pamet, kar zdaj tukaj govorim, to je pokazala notranja revizija, ki je bila opravljena na mojo zahtevo leta 2021,” je dejal. Kot takratnemu okoljskemu ministru se mu najpomembnejša kršitev tako zdi, da pri projektu okoljski vidiki sploh niso bili upoštevani niti presojeni.

Razbijanje na podprojekte v nasprotju z evropsko zakonodajo

Veliko se je takrat tudi naredilo na tem, da se je projekt razbil na celo kopico podprojektov, kar je v nasprotju z evropsko in tudi s slovensko zakonodajo,” je opozoril. Namreč prepovedano je projekte razbijati na manjše projekte zato, da niso kot celota deležni presoje vplivov na okolje oziroma kumulativnih vplivov celotnega projekta. “To je izrecno prepovedano z direktivami Evropske komisije,” je bila jasen.

Vizjak je začuden tudi nad ravnanjem Agencije za okolje (Arso) in Zavoda za varstvo narave. Ocenjuje, da je Arso nasedel argumentom, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, “kar je zanj nepojmljivo, kajti v drugih primerih je ravnal bistveno bolj rigorozno“.

Med drugim je poudaril tudi, da gre kanal C0 čez območje Nature 2000, pri čemer zakon izrecno določa, da je za projekte, ki gredo čez varovana območja Nature 2000, potrebna presoja vplivov na okolje. “Jaz mislim, da bi bilo treba vprašati tudi odgovorne na Zavodu za varstvo narave, ki pri številnih projektih, ki so bistveno manj problematični z vidika narave, dlakocepijo, da glava boli, tu so pa spustili zadevo skozi, ne da bi se s tem resno ukvarjali,” je dejal.

Brežan se je opravičil

Pred komisijo bi moral pričati tudi nekdanji okoljski minister Uroš Brežan, ki je na čelo ministrstva prišel z nastopom vlade Roberta Goloba – mandat je sicer končal predčasno –, a se je opravičil zaradi bolezni.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Letošnji maj nadpovprečno namočen in toplejši kot običajno

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Kazalnik višine padavin je znašal 161 odstotkov, kar letošnji maj uvršča na sedmo mesto najbolj namočenih majev od leta 1950. Foto: Shutterstock

Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 0,5 stopinje Celzija, kar umešča letošnji maj na 18. mesto najtoplejših majev od leta 1950.


image

Sorodna novica
Anže Medved: V prihodnosti bi se lahko povprečna letna temperatura dvignila tudi za šest stopinj

Najtoplejši v tem obdobju so bili maji 2003, 1958 in 2018, najhladnejša pa maja 1991 in 1957. Letošnji maj je bil od dolgoletnega povprečja toplejši predvsem v vzhodni in delih južne Slovenije. Pozitiven temperaturni odklon na državni ravni na Arsu zaznavajo že 12 mesecev, kar je nov rekord.

Količina padavin je bila maja na državni ravni občutno nad dolgoletnim povprečjem. Kazalnik višine padavin je znašal 161 odstotkov, kar letošnji maj uvršča na sedmo mesto najbolj namočenih majev od leta 1950. V tem obdobju je bil najbolj namočen maj 2021, s kazalnikom kar 207 odstotkov, najmanj pa maj 1958, ko je kazalnik višine padavin dosegel le 16 odstotkov.

Kazalnik višine padavin je znašal od 130 do 180 odstotkov

Majska slika višine padavin po Sloveniji je precej raznolika. V večini države je kazalnik višine padavin znašal med 130 in 180 odstotki. Ponekod v Karavankah, na Pohorju ter na postojnskem in ribniškem območju je kazalnik višine padavin segel tudi nad 220 odstotkov. Vmes so bila območja z bistveno manj padavinami – v okolici Brežic in Nove Gorice je bila višina padavin celo blizu majskega povprečja, na spletni strani še poroča Arso.

Glede na razpon vrednosti v primerjalnem obdobju 1991–2020 je bil letošnji maj v večjem delu Slovenije moker do zelo moker, ponekod v Alpah, na Pohorju in na Dolenjskem pa celo izjemno moker.

Snežne razmere so bile običajne

Snežne razmere so bile maja običajne, snežna odeja je v višjih delih visokogorja ležala ves mesec, pod 2000 metri pa je sneg večinoma skopnel. Na Kredarici je višina snega čez mesec sledila dolgoletnemu povprečju, saj ni bilo obdobij izrazito toplega vremena ali obilnega sneženja. Sprva je bilo snega od 300 do 320 centimetrov, zadnje jutro meseca pa 135 centimetrov.

Letošnji maj med četrtino najmanj sončnih majev od leta 1961

Letošnji maj je bil na ravni Slovenije podpovprečno osončen, s kazalnikom trajanja sončnega obsevanja na državni ravni 83 odstotkov, kar ga uvršča med četrtino najmanj sončnih majev od leta 1961. Najmanj sončnega vremena je bilo leta 2019, najbolj osončena pa sta bila maja 1979 in 2011.

Maj je bil podpovprečno osončen v večini Slovenije, še nekoliko manj sonca je bilo na Idrijskem, le v Pomurju je bilo normalno sončno, še navaja Arso.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.