V letošnjem letu so hidroelektrarne skupine Holdinga Slovenske elektrarne HSE od januarja do avgusta proizvedle že 2406 gigavatnih ur električne energije, kar je 61 odstotkov več kot lani v primerljivem obdobju. Po njihovih navedbah na ravni Slovenije HSE proizvede več kot tretjino električne energije iz vode.
“Ob današnjem svetovnem dnevu rek se, ob nedavnih poplavah, poleg pomena vodne energije zavedamo tudi pomena varnosti in zaščite,” so dodali. Kot so pojasnili, hidroenergetske družbe skupine HSE ves čas vzdržujejo energetsko infrastrukturo, tako elektrarne kot brežine rek in kanalov, s čimer zagotavljajo poplavno varnost bližnjih bivalnih, kmetijskih in drugih zemljišč.
“S postavitvijo hidroelektrarn so nastali akumulacijska jezera in pretočni kanali, ohranili smo določene odseke struge rek. Ponekod se je rečni režim spremenil v jezerskega in vzpostavili so se novi habitati, kjer danes bivajo zavarovane vrste ptic in drugih organizmov,” so našteli.
Doma proizvedena zelena energija
Poudarili so, da so akumulacije hidroelektrarn “večnamenski objekti, ki zagotavljajo doma proizvedeno električno energijo, hkrati pa omogočajo varovanje območij ob rekah pred poplavami, namakanje kmetijskih površin, uravnavanje gladine podtalnice, ribolov, turizem in podobno”. Tako iščejo “kompromise za zagotavljanje različnih rab energije rek na okolju sprejemljiv in do njega odgovoren način”.
Generalni direktor HSE-ja Tomaž Štokelj je pri tem poudaril, da je skupina HSE “nosilka zelenega prehoda Slovenije” in da ima energija vode v razvojnih načrtih pomembno vlogo. “Vse naše hidroelektrarne so odličen primer strateškega upravljanja voda in vzajemno koristnega sobivanja z okoljem in prebivalci. Kot investitor v trajnostne energetske projekte bomo tudi v prihodnje zagotavljali varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo ob hkratni skrbi za varnost prebivalstva, ki živi ob naših hidroelektrarnah, naravo ter rečne in obrečne organizme,” so njegove besede povzeli v sporočilu.
Obrežne strukture za ribe in ptice
Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor, ki so največje proizvajalke električne energije iz vode v Sloveniji, Damjan Seme, pa je ob tem izpostavil primer Ptujskega jezera, kjer asfaltne površine oblagajo z odstranjenimi usedlinami, ki se prepustijo zaraščanju in tako med drugim ustvarjajo obrežne strukture za ribe in ptice.
Svetovni dan
Svetovni dan rek je vsako četrto nedeljo v septembru. Njegov namen je poudariti številne vrednote rek in glede tega ozaveščati javnost ter spodbujati izboljšano upravljanje rek po vsem svetu, so zapisali na spletni strani dneva. Dan so prvič zaznamovali v letu 2005, to je v letu, ko se je pod okriljem Združenih narodov začela dekada Voda za življenje, s katero so želeli izpostaviti potrebo po boljši skrbi za vodne vire v svetu.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
Glifosat je najpogosteje uporabljan herbicid v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu, na trgu pa je od leta 1974. V Sloveniji je sicer od oktobra 2019 prepovedana uporaba vseh herbicidov, tudi tistih z vsebnostjo glifosata, na vseh javnih površinah. Foto: BoBo
Predlog zakona so ob sodelovanju domačih in mednarodnih strokovnjakov ter neodvisne znanosti pripravili gibanje Zdrava družba, naravovarstvenik in raziskovalec Anton Komat ter mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green. “Cilj predloga zakona je ukinitev ene pomembnih okoljskih groženj v Sloveniji s trajno prepovedjo proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so dodali, je bilo že velikokrat povedano oz. napisano, da je glifosat sporna kemikalija, ki ogroža zdravje ljudi in narave. S prepovedjo uporabe glifosata bodo obvarovana življenja vseh: od tistih, ki prihajajo v stik s to nevarno kemikalijo, do vseh neposredno ogroženih preko kontaminirane vode in hrane. “Ali lahko nekdo odgovoren temu sploh še nasprotuje?,” so se vprašali. Mednarodna agencija za raziskave raka je sicer glifosat leta 2015 uvrstila med snovi, ki so za človeka verjetno rakotvorne, njegovi uporabi pa nasprotujejo tudi različne organizacije za varovanje okolja in zdravja.
V DZ-ju imajo zdaj sedem dni časa, da predlog zakona pregledajo ter predlagatelje pozovejo k morebitnim dopolnitvam, nato pa bo predsednica DZ-ja odredila 60-dnevni rok za zbiranje potrebnih najmanj 5000 podpisov volivcev. Če bi bil zakon sprejet, bi bila sicer Slovenija prva članica EU-ja, ki bi prepovedala ta herbicid.
Evropska komisija: Tveganja za okolje in ljudi ni
Medtem je glifosat je znova predmet tudi razprav v Evropski uniji. Evropska komisija je decembra 2017 sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za njegovo prodajo. To dovoljenje se izteče 15. decembra letos, zdaj pa komisija predlaga novo podaljšanje še za deset let. Odločanje držav članic bo predvidoma 13. oktobra.
“Evropska agencija za varnost hrane, je ocenila, da tveganja za okolje in zdravje ljudi ni,” je predlog pojasnil govorec Evropske komisije Stefan de Keersmaecker. Agencija je v poročilu, objavljenem julija, zapisala, da herbicid ni rakotvoren in da je njegova uporaba v kmetijstvu varna, je za Radio Slovenija poročala bruseljska dopisnica Mojca Širok.
Posamezne članice lahko sicer kljub dovoljenju za prodajo aktivne snovi na ravni EU-ja na nacionalni ravni prepovedo uporabo proizvodov, ki jo vsebujejo. V Sloveniji je od oktobra 2019 prepovedana uporaba vseh herbicidov, tudi tistih z vsebnostjo glifosata, na vseh javnih površinah. Fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje glifosat, pri nas proizvaja tovarna kemičnih izdelkov Albaugh (nekdanji Pinus Rače).
V Evropski uniji spet razprava o spornem herbicidu glifosatu
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
Ljubljana na prvi jesenski dan. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Koledarski letni časi so v primerjavi s klimatskimi zelo natančno določeni in so povezani z astronomijo. In čeprav so nas včasih v šoli učili, da se letni časi spreminjajo okoli 21. v tistem mesecu, to ne drži povsem. Pojav bo vplival tudi na podnebne spremembe, je za Radio Slovenija poročala novinarka Metka Pirc.
Kot je nadaljevala, letni časi nastanejo, ker je Zemljina os vrtenja nagnjena glede na ravnino, po kateri kroži okoli sonca. Profesor na oddelku za geografijo na mariborski filozofski fakulteti Igor Žiberna je za Radio Slovenija povedal: “Dvakrat letno se zgodi, da se sonce pri svoji navidezni poti po nebesni sferi znajde hkrati v ravnini nebesnega ekvatorja. To se zgodi enkrat v drugi polovici marca in enkrat v drugi polovici septembra. In takrat, ko se znajde sonce točno na ravnini nebesnega ekvatorja, se začnetabodisi pomlad ali pa jesen. Zaradi motenj pri gibanju Zemlje okoli sonca se dogaja, da začetki letnih časov niso točno na isti datum ali pa na isto uro.”
Tako je bilo leto 2009 zadnje, ko se je pomlad začela 21. marca. Še več, čez 13 tisoč let, kar je nekaj več, kot je minilo od zadnje ledene dobe, se bodo začetki letnih časov povsem zamenjali. Poletje se bo začelo decembra. “Ker se Zemljina os premika v prostoru, so začetki letnih časov vedno bolj zgodaj, prehajajo na zgodnejše datume. Čez 13 tisoč let torej se bo recimo na severni poluti zima začela v drugi polovici junija, poletje v drugi polovici decembra, pomlad v drugi polovici septembra in jesen v drugi polovici marca. Zanimivo je, kakšne podnebne posledice bo imela ta sprememba,” je pojasnil Žiberna. Takrat bo tudi hladna polovica leta nekoliko daljša od tople polovice leta.
V času enakonočja so spremembe dolžine dneva in noči najintenzivnejše. Dolžina svetlobe se na dan lahko skrajša tudi za štiri minute.
Še nekaj toplih dni Čeprav je začetek koledarske jeseni deževen, se bo že prihodnji teden jesen nadaljevala z lepim vremenom. Po napovedih vremenoslovcev se od ponedeljka obeta še nekaj toplih dni z najvišjo temperaturo po nižinah približno 25 stopinj.
Po rekordno namočenem in nevihtnem poletju, ki je bilo tudi nadpovprečno toplo, so bili tudi prvi trije tedni septembra nadpovprečno topli, tako da je bil september doslej primerljiv z rekordno vročim septembrom leta 2011. “Kot kaže, bo september kot celota drugi najtoplejši doslej,” je za STA v petek dejal klimatolog z Agencije RS za okolje Gregor Vertačnik.
Ob enakonočju dan odprtih vrat
Ob menjavi letnih časov Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani organizira dan odprtih vrat. Ta bo drevi potekal od 19. do 22. ure, za obisk pa je treba prek spleta rezervirati brezplačne vstopnice.
Napovedani so uvodno predavanje in kratke vesoljske novice ter predstavitev raziskovalne dejavnosti na observatoriju in ogled teleskopa Vega. Celoten program traja eno uro, ogledi pa bodo potekali v skupinah po 30 oseb z urniki na vsake pol ure od 19. ure do 20.30.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
Ob nekaterih rekah v zgornjem Posočju in Savi Bohinjki s pritoki je ponoči izraziteje narasla tudi Sava v zgornjem toku. Tudi ostale reke na severozahodu države in na Primorskem imajo veliko vodnatost, a prav tako že večinoma upadajo. Do srednjih pretokov so narasle Sava, Kolpa in posamezne reke v osrednji Sloveniji. Drugod po državi je vodnatost majhna in ustaljena, so zapisali na Arsu.
Reke na zahodu države bodo danes večinoma upadale, zvečer in v noči na nedeljo pa lahko ponovno nekoliko narastejo posamezne reke na severozahodu države. Čez dan, zvečer in v prvem delu noči so v večjem delu države še možne tudi nevihte z nalivi. Ob tem se lahko razlijejo posamezni hudourniški vodotoki in manjše reke. Poplavi lahko tudi padavinska in zaledna voda. Večja verjetnost za ta pojav bo v južni polovici Slovenije, popoldan in zvečer tudi v zahodnem delu države, so dodali.
Agencija je za celotno državo z izjemo severovzhoda in Krasa izdala rumeno opozorilo pred razlivanjem vodotokov.
Opozorila o povečani nevarnosti nastanka in reaktivacije plazov
Po podatkih Geološkega zavoda Slovenije bo do vključno nedelje, zaradi napovedanih povečanih količin padavin, obstaja povečana nevarnost za nastanek novih zemeljskih plazov in reaktivacijo zemeljskih plazov, ki so nastali ob nedavni ujmi.
Povečana verjetnost za nastanek zemeljskih plazov velja za celotno Slovenijo in se bo povečevala sorazmerno s količino padavin, so pojasnili. Prebivalce pozivajo, naj bodo pozorni na dogajanje na plazovih in na pojavljanje sprememb na tleh, objektih ter pobočjih in naj upoštevajo navodila, ki jih je posredovala civilna zaščita.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
Na vremenski postaji Vogel je Agencija RS za okolje (Arso) izmerila 313 milimetrov padavin v 12 urah in 365 v 24 urah, kar je največ doslej. Kot so sporočili, sta bila prejšnja rekorda izmerjena na postaji v Bovcu, kjer je avgusta leta 1987 v 12 urah padlo 286 milimetrov dežja, novembra leta 1969 pa so vremenoslovci v 24 urah izmerili 363 milimetrov.
Izmerili smo vsaj dva nova padavinska rekorda. Na postaji Vogel je v 12h intervalu padlo 313 mm, v 24h intervalu pa kar 365 mm padavin. Prejšnja rekorda sta bila izmerjena na postaji v Bovcu, 12h s 4. na 5. avgust 1987 (286 mm) in 24h s 13. na 14. november 1969 (363 mm). pic.twitter.com/MLxOhaZvyr
Ob obilnih padavinah so ponoči narasle in poplavljale posamezne reke v zgornjem Posočju in Sava Bohinjka s pritoki, ki pa so v jutranjih urah po navedbah Arsa že upaadale. Poleg tega je ponoči izraziteje narasla tudi Sava v zgornjem toku. Tudi druge reke na severozahodu države in na Primorskem imajo veliko vodnatost, a prav tako že večinoma upadajo. Do srednjih pretokov so narasle Sava, Kolpa in posamezne reke v osrednji Sloveniji. Drugod po državi je vodnatost majhna in ustaljena, so zapisali na Arsu.
Reke na zahodu države bodo danes večinoma upadale, zvečer in v noči na nedeljo pa lahko znova nekoliko narastejo posamezne reke na severozahodu države. Čez dan, zvečer in v prvem delu noči so v večjem delu države še mogoče tudi nevihte z nalivi. Ob tem se lahko razlijejo posamezni hudourniški vodotoki in manjše reke. Poplavita lahko tudi padavinska in zaledna voda. Večja verjetnost za ta pojav bo v južni polovici Slovenije, popoldne in zvečer tudi v zahodnem delu države, so dodali.
Agencija je za celotno državo z izjemo severovzhoda in Krasa izdala rumeno opozorilo pred razlivanjem vodotokov.
Opozorila o povečani nevarnosti nastanka in reaktivacije plazov
Po podatkih Geološkega zavoda Slovenije do vključno nedelje zaradi napovedanih povečanih količin padavin obstaja povečana nevarnost za nastanek novih zemeljskih plazov in reaktivacijo zemeljskih plazov, ki so nastali ob nedavni ujmi.
Povečana verjetnost za nastanek zemeljskih plazov velja za celotno Slovenijo in se bo povečevala sorazmerno s količino padavin, so pojasnili. Prebivalce pozivajo, naj bodo pozorni na dogajanje na plazovih in na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih in naj upoštevajo navodila, ki jih je posredovala civilna zaščita.
Ponoči bo dež od severozahoda večinoma ponehal. V nedeljo dopoldne bo v zahodnih krajih delno jasno, drugod pa bo oblačno. Od vzhoda bo dopoldne spet začelo deževati. V zahodni polovici Slovenije bodo padavine manj verjetne, se bo pa pooblačilo. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, na Primorskem do 15, najvišje dnevne od 13 do 18, na Primorskem do 23 stopinj Celzija.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
Vinski ostanki se v Badaševico več ne razlivajo, je pa voda temne barve, ves Koper zaudarja, saj se sprošča močan vonj po gnitju. Strokovnjaki menijo, da je stanje alarmantno. “Ugotovili smo, da je prišlo do velikega pomanjkanja kisika, ki je posledica gnitja organizmov na morskem dnu,” je povedal Domen Trkov z Morske biološke postaje.
Onesnaženje se širi in ogroža tudi park Škocjanski zatok. “Glede na to, da je naravni rezervat ena strožjih oblik varovanja, bi se stvari lahko počasi že uredile, ker ima zgodba zelo dolgo brado,” je poudaril Borut Mozetič iz Naravnega rezervata Škocjanski zatok.
Tudi Igor Rakar iz Medobčinske službe za zaščito, reševanje in varstvo okolja je potrdil, da je “nedvomno prišlo do onesneženja struge Badaševice z organskimi snovmi, ki prihajajo iz odpadnih vod vinogradniške industrije“.
Ker se to dogaja vsako leto znova, se postavlja vprašanje, zakaj stvari ne morejo priti do dna. “To ni prvič, ponavlja se iz leta v leto,” je prikimal Rakar. Kot smo izvedeli, je inšpektor obiskal podjetje Vinakoper, a njegove ugotovitve še niso znane.
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Nevarno bi lahko bilo tudi kopanje ob izlivu v Žusterni
Strokovnjaki Morske biološke postaje opozarjajo občino, naj obvesti občane o razmerah v reki Badaševici, saj nekateri v njej še vedno lovijo ribe, nevarno pa bi lahko bilo tudi kopanje ob izlivu Badaševice v Žusterni.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je popoldne ponekod že padlo več kot 150 milimetrov dežja.
Za osrednjo, jugovzhodno, jugozahodno in severozahodno Slovenijo je Arso izdal oranžno opozorilo, za preostanek države pa rumeno.
Večje količine dežja so na severozahodu in severovzhodu države že povzročale težave. Malo pred 16. uro je v Tolminu meteorska voda zalila stanovanjski objekt. Gasilci so s protipoplavnimi vrečami preusmerili tok. Nekaj po 18. uri pa je v naselju Zgornja Voličina v občini Lenart zemeljski plaz ogrožal stanovanjsko hišo. Gasilci so s ponjavo že sanirali plaz, so sporočili z uprave za zaščito in reševanje.
Po podatkih Arsa so v petek popoldne in zvečer močno narasle reke v zgornjem Posočju ter manjše reke in hudourniki na območju Bohinja. V noči na soboto bodo manjše reke in hudourniki na območju Bohinja še naraščali, ob nalivih se lahko tudi razlijejo in poplavijo. Močneje bo narasla tudi Sava Bohinjka. Poplavi lahko tudi padavinska in zaledna voda. Hitro naraščanje vodotokov je mogoče tudi na nekaterih območjih, kjer so odtočne razmere po avgustovski ujmi spremenjene. Večja verjetnost za ta pojav je na območju Gorenjske.
Ponoči bo ob morju pihal okrepljen jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju okoli 18 stopinj Celzija.
V zadnjih 10 urah je predvsem na severozahodu države padlo veliko dežja. Razlog je bil predvsem v obnavljanju močnejših padavin na istem območju. Na Voglu smo tako v tem obdobju izmerili kar 211 mm, na postaji v Tolminu pa 184 mm padavin.#analizapadavinpic.twitter.com/wNTjhJRJtx
V soboto bo oblačno in deževno. Popoldne bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 18, na Primorskem do 22 stopinj Celzija.
V nedeljo bo na zahodu nekaj jasnine, drugod pa bo pretežno oblačno. Predvsem na vzhodu lahko popoldne občasno še rahlo dežuje. V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno in suho. V torek bo sončno in toplo. Vse dni bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem burja.
Arso je že v petek dopoldne izdal opozorilo, da bodo tudi v soboto čez dan naraščale reke v večjem delu države. Močneje bodo narasle reke na vzhodu in severovzhodu, medtem ko bodo reke na zahodu že upadale. Naraščanje večjih rek v vzhodni Sloveniji, Kolpe, Krke in Save v spodnjem toku ter rek v severovzhodni Sloveniji se bo nadaljevalo še v nedeljo.
Povečana verjetnost za nastanek zemeljskih plazov
Na Geološkem zavodu Slovenije ob tem opozarjajo, da zaradi napovedanih povečanih količin padavin od petka popoldne do vključno nedelje obstaja povečana nevarnost za nastanek novih zemeljskih plazov in reaktivacijo zemeljskih plazov, ki so nastali ob nedavnih ujmah.
Prebivalce pozivajo, naj bodo pozorni na dogajanje na plazovih in na pojavljanje sprememb na tleh, objektih ter pobočjih in naj upoštevajo navodila, ki jih je posredovala civilna zaščita, še posebej, če je ta odredila evakuacijo.
Popoldne je ob nalivih na severozahodu že padlo od 30 do 70, krajevno tudi več kot 150 mm dežja. pic.twitter.com/1T3eIEZzzK
Letos se je prvič do zdaj zgodilo, da je bilo poletje hkrati nadpovprečno toplo in rekordno namočeno, je za STA ob koncu letošnjega poletja povedal klimatolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik. Izstopalo je tudi po velikem številu neurij v razmeroma kratkem času. “Prvič do zdaj smo imeli tako kombinacijo, da je bilo glede na zadnje 30-letno obdobje hkrati nadpovprečno toplo in pa tudi močno nadpovprečno namočeno. Ker običajno so vroča poletja tista, ki so suha, deževna so pa običajno tudi hladna,” je pojasnil.
Dež v poletnem času namreč praviloma sovpada z nižjo temperaturo zraka, mokra tla pa se počasneje in manj segrejejo od suhih tal, kadar je seveda sončno vreme.
V letošnjem meteorološkem poletju, ki zajema junij, julij in avgust, je padlo približno dve tretjini več dežja, kot je dolgoletno povprečje. Ponekod, zlasti na območjih, kjer so imeli avgusta hude poplave, je ta količina presegla tudi 200 odstotkov, kar pomeni, da je na nekaterih krajih padlo za dve normalni poletji padavin.
Razlog za takšno vreme je, da je bilo območje Slovenije zlasti julija dolgo na stiku dveh zračnih mas, in sicer hladnejše na severni strani Evrope in toplejše na jugu, mi pa smo bili bolj v topli kot pa v hladni zračni masi.
“In na stiku teh dveh zračnih mas so bile pogoste nevihte, tudi neurja, ki so prinesle kar precej padavin julija. In potem še deževje na začetku avgusta, ki je bilo izjemno izdatno. To dvoje skupaj je prineslo zelo veliko količino padavin. Nismo pa imeli poleti, razen na začetku avgusta, nobenih daljših obdobij hladnega vremena. To je tudi razlog, da smo imeli nadpovprečno toplo poletje,” je pojasnil klimatolog.
Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Količina padavin v letošnjem poletju daleč nad prejšnjim rekordom
Izstopa veliko število neurij v razmeroma kratkem času. Od 12. do 26. julija je bilo vsakih nekaj dni od dvo- do tridnevno obdobje s pogostimi neurji. Nato so 1. avgusta pri Ilirski Bistrici doživeli tornado, 3. in 4. avgusta pa je sledilo izjemno obilno deževje v severnem delu Slovenije, ki je povzročilo poplave in plazove katastrofalnih razsežnosti.
Takšno poletje se po njegovih besedah lahko ponovi, je pa verjetnost zelo majhna. Že zaradi tega, ker je bila ta količina padavin v letošnjem poletju daleč nad prejšnjim rekordom. Prejšnje najbolj namočeno meteorološko poletje je bilo leta 1989.
Letošnje meteorološko poletje ni bilo tako vroče kot lansko. Na ravni celotne države je bilo osem desetink stopinje Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja in to ga uvršča na približno deveto mesto med najtoplejšimi.
Začetek koledarske jeseni, ki se v soboto začenja z jesenskim enakonočjem, bo deževen, se bo pa že prihodnji teden jesen nadaljevala z lepim vremenom. Prihodnji teden bo še nekaj toplih dni z najvišjo temperaturo po nižinah okrog 25 stopinj Celzija. Tudi sezonske napovedi do konca leta kažejo verjetno v povprečju nadpovprečno toplo vreme, glede padavin je pa napoved zelo negotova, je še povedal Vertačnik.
Rekordni nalivi od Idrije prek Gorenjske do Koroške in Štajerske
V prvih dneh avgusta so marsikje, od območja Idrije prek Gorenjske do Koroške in severa Štajerske, izmerili rekordno višino padavin za časovne intervale od šest ur do nekaj dni. Dnevna vsota padavin med 3. in 4. avgustom letos je znašala 201, dvodnevna 258 in tridnevna 277 milimetrov dežja. Pred 16 leti je bil rekord 180 milimetrov dežja v enem in 190 milimetrov dežja v dveh dneh.
Na samodejni merilni postaji Letališče Jožeta Pučnika so v noči s 3. na 4. avgust izmerili 160 milimetrov v šestih in 199 milimetrov dežja v 12 urah. V celotnem avgustu je na tej merilni postaji padlo 414 milimetrov dežja. Prejšnji rekord ob povodnji septembra 2007 je bil 120 milimetrov dežja v šestih in 176 milimetrov dežja v dvanajstih urah. V Suhi pri Škofji Loki so namerili 185 milimetrov dežja v šestih urah in 212 milimetrov v 12 urah oziroma 213 milimetrov dežja v enem dnevu. Predtem so 18. septembra 2007 v šestih urah izmerili 121 milimetrov padavin. Na merilni postaji Poljane nad Škofjo Loko pa so v celotnem avgustu namerili 472,7 milimetra dežja, je razvidno iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh Arsa.
Na Pasji ravni so v času ujme izmerili 217 milimetrov dežja v 12 urah, 222 v enem dnevu, 293 v dveh in 316 milimetrov v treh dneh. Podobna količina dežja je verjetno nazadnje padla ob katastrofalnih poplavah leta 1926, ko so v bližnjem Topolu pri Medvodah izmerili kar 201 milimeter dežja v sedmih urah, v celotnem avgustu pa 382,3 milimetra, navaja Arso.
Podatki Arsa s štajerskega in koroškega konca so bili zaradi izpada internetne povezave v času ujme nepopolni. V Zavodnjah nad Velenjem so v 12 urah izmerili 166 milimetrov, v enem dnevu 171, v dveh 226 in v treh dneh 264 milimetrov dežja. V Lučah in Logarski dolini so pred izpadom povezave izmerili do 99 milimetrov dežja v šestih urah, a ga je gotovo padlo še precej več, so takrat poudarili na Arsu. V celotnem avgustu so na merilni postaji Luče namerili 393 milimetrov padavin. Na Ravnah na Koroškem so izmerili 127 milimetrov v enem dnevu in 185 milimetrov dežja v dveh dneh. Prejšnje rekordne vrednosti so na Ravnah znašale 96 milimetrov za en dan oktobra 1980 in 116 milimetrov za dva dni v septembru 2007.
Po podatkih samodejnih ali glavnih meteoroloških postaj za letošnji avgust je v Gornjem Gradu padlo 397,2 milimetra padavin in v Dravogradu 336,7 milimetra. Postaja v Kamniški Bistrici pa je v avgustu zaznala 429,7 milimetra padavin.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je popoldne ponekod že padlo več kot 150 milimetrov dežja.
Za osrednjo, jugovzhodno, jugozahodno in severozahodno Slovenijo je Arso izdal oranžno opozorilo, za preostanek države pa rumeno.
Večje količine dežja so na severozahodu in severovzhodu države že povzročale težave. Malo pred 16. uro je v Tolminu meteorska voda zalila stanovanjski objekt. Gasilci so s protipoplavnimi vrečami preusmerili tok. Nekaj po 18. uri pa je v naselju Zgornja Voličina v občini Lenart zemeljski plaz ogrožal stanovanjsko hišo. Gasilci so s ponjavo že sanirali plaz, so sporočili z uprave za zaščito in reševanje.
Ponoči bo ob morju pihal okrepljen jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju okoli 18 stopinj Celzija.
V soboto bo oblačno in deževno. Popoldne bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 18, na Primorskem do 22 stopinj Celzija.
V nedeljo bo na zahodu nekaj jasnine, drugod pa bo pretežno oblačno. Predvsem na vzhodu lahko popoldne občasno še rahlo dežuje. V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno in suho. V torek bo sončno in toplo. Vse dni bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem burja.
Arso je dopoldne izdal opozorilo, da se lahko ob obilnejših padavinah razlijejo in poplavijo posamezni hudourniški vodotoki in manjše reke. Poplavi lahko tudi padavinska in zaledna voda. Hitro naraščanje vodotokov je mogoče tudi na nekaterih območjih, kjer so odtočne razmere po avgustovski ujmi spremenjene. Večja verjetnost za ta pojav je na območju Gorenjske in Cerkljanskega ter Škofjeloškega hribovja.
V soboto čez dan bodo naraščale reke v večjem delu države. Močneje bodo narasle reke na vzhodu in severovzhodu, medtem ko bodo reke na zahodu že upadale. Naraščanje večjih rek v vzhodni Sloveniji, Kolpe, Krke in Save v spodnjem toku ter rek v severovzhodni Sloveniji se bo nadaljevalo še v nedeljo.
Povečana verjetnost za nastanek zemeljskih plazov
Na Geološkem zavodu Slovenije ob tem opozarjajo, da zaradi napovedanih povečanih količin padavin od petka popoldne do vključno nedelje obstaja povečana nevarnost za nastanek novih zemeljskih plazov in reaktivacijo zemeljskih plazov, ki so nastali ob nedavnih ujmah.
Prebivalce pozivajo, naj bodo pozorni na dogajanje na plazovih in na pojavljanje sprememb na tleh, objektih ter pobočjih in naj upoštevajo navodila, ki jih je posredovala civilna zaščita, še posebej, če je ta odredila evakuacijo
Poletje nadpovprečno toplo in rekordno namočeno
Letos se je prvič doslej zgodilo, da je bilo poletje hkrati nadpovprečno toplo in rekordno namočeno, je za STA ob koncu letošnjega poletja povedal klimatolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik. Izstopalo je tudi po velikem številu neurij v razmeroma kratkem času. “Prvič doslej smo imeli tako kombinacijo, da je bilo glede na zadnje 30-letno obdobje hkrati nadpovprečno toplo in pa tudi močno nadpovprečno namočeno. Ker običajno so vroča poletja tista, ki so suha, deževna so pa običajno tudi hladna,” je pojasnil.
Dež v poletnem času namreč praviloma sovpada z nižjo temperaturo zraka, mokra tla pa se počasneje in manj segrejejo od suhih tal, kadar je seveda sončno vreme.
V letošnjem meteorološkem poletju, ki zajema junij, julij in avgust, je padlo približno dve tretjini več dežja, kot je dolgoletno povprečje. Ponekod, zlasti na območjih, kjer so imeli avgusta hude poplave, je ta količina presegla tudi 200 odstotkov, kar pomeni, da je na nekaterih krajih padlo za dve normalni poletji padavin.
Razlog za takšno vreme je, da je bilo območje Slovenije zlasti julija dolgo na stiku dveh zračnih mas, in sicer hladnejše na severni strani Evrope in toplejše na jugu, mi pa smo bili bolj v topli kot pa v hladni zračni masi.
“In na stiku teh dveh zračnih mas so bile pogoste nevihte, tudi neurja, ki so prinesle kar precej padavin julija. In potem še deževje na začetku avgusta, ki je bilo izjemno izdatno. To dvoje skupaj je prineslo zelo veliko količino padavin. Nismo pa imeli poleti, razen na začetku avgusta, nobenih daljših obdobij hladnega vremena. To je tudi razlog, da smo imeli nadpovprečno toplo poletje,” je pojasnil klimatolog.
Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Količina padavin v letošnjem poletju daleč nad prejšnjim rekordom
Izstopa veliko število neurij v razmeroma kratkem času. Od 12. do 26. julija je bilo vsakih nekaj dni dvo- do tridnevno obdobje s pogostimi neurji. Nato so 1. avgusta pri Ilirski Bistrici doživeli tornado, 3. in 4. avgusta pa je sledilo izjemno obilno deževje v severnem delu Slovenije, ki je povzročilo poplave in plazove katastrofalnih razsežnosti.
Takšno poletje se po njegovih besedah lahko ponovi, je pa verjetnost zelo majhna. Že zaradi tega, ker je bila ta količina padavin v letošnjem poletju daleč nad prejšnjim rekordom. Prejšnje najbolj namočeno meteorološko poletje je bilo leta 1989.
Letošnje meteorološko poletje ni bilo tako vroče kot lansko. Na ravni cele države je bilo osem desetink stopinje Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja in to ga uvršča na približno deveto mesto med najtoplejšimi.
Začetek koledarske jeseni, ki se v soboto začenja z jesenskim enakonočjem, bo deževen, se bo pa že prihodnji teden jesen nadaljevala z lepim vremenom. Naslednji teden bo še nekaj toplih dni z najvišjo temperaturo po nižinah okrog 25 stopinj. Tudi sezonske napovedi do konca leta kažejo verjetno v povprečju nadpovprečno toplo vreme, glede padavin je pa napoved zelo negotova, je še povedal Vertačnik.
Rekordni nalivi od Idrije prek Gorenjske do Koroške in Štajerske
V prvih dneh avgusta so marsikje, od območja Idrije prek Gorenjske do Koroške in severa Štajerske, izmerili rekordno višino padavin za časovne intervale od šest ur do nekaj dni. Dnevna vsota padavin med 3. in 4. avgustom letos je znašala 201, dvodnevna 258 in tridnevna 277 milimetrov dežja. Pred 16 leti je bil rekord 180 milimetrov dežja v enem in 190 milimetrov dežja v dveh dneh.
Na samodejni merilni postaji Letališče Jožeta Pučnika so v noči s 3. na 4. avgust izmerili 160 milimetrov v šestih in 199 milimetrov dežja v 12 urah. V celem avgustu je na tej merilni postaji padlo 414 milimetrov dežja. Prejšnji rekord ob povodnji septembra 2007 je bil 120 milimetrov dežja v šestih in 176 milimetrov dežja v dvanajstih urah. V Suhi pri Škofji Loki so namerili 185 milimetrov dežja v šestih urah in 212 milimetrov v 12 urah oziroma 213 milimetrov dežja v enem dnevu. Pred tem so 18. septembra 2007 v šestih urah izmerili 121 milimetrov padavin. Na merilni postaji Poljane nad Škofjo Loko pa so v celem avgustu namerili 472,7 milimetrov dežja, je razvidno iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh Arsa.
Na Pasji ravni so v času ujme izmerili 217 milimetrov dežja v 12 urah, 222 v enem dnevu, 293 v dveh in 316 milimetrov v treh dneh. Podobna količina dežja je verjetno nazadnje padla ob katastrofalnih poplavah leta 1926, ko so v bližnjem Topolu pri Medvodah izmerili kar 201 milimeter dežja v sedmih urah, v celotnem avgustu pa 382,3 milimetrov, navaja Arso.
Podatki Arsa s štajerskega in koroškega konca so bili zaradi izpada internetne povezave v času ujme nepopolni. V Zavodnjah nad Velenjem so v 12 urah izmerili 166 milimetrov, v enem dnevu 171, v dveh 226 in v treh dneh 264 milimetrov dežja. V Lučah in Logarski Dolini so pred izpadom povezave izmerili do 99 milimetrov dežja v šestih urah, a ga je gotovo padlo še precej več, so takrat izpostavili na Arsu. V celotnem avgustu so na merilni postaji Luče namerili 393 milimetrov padavin. Na Ravnah na Koroškem so izmerili 127 milimetrov v enem dnevu in 185 milimetrov dežja v dveh dneh. Prejšnje rekordne vrednosti so na Ravnah znašale 96 milimetrov za en dan oktobra 1980 in 116 milimetrov za dva dni v septembru 2007.
Po podatkih samodejnih ali glavnih meteoroloških postaj za letošnji avgust je v Gornjem Gradu padlo 397,2 milimetra padavin in v Dravogradu 336,7 milimetrov. Postaja v Kamniški Bistrici pa je v avgustu zabeležila 429,7 milimetrov padavin.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
Simbolična podoba načrtovanega drugega bloka jedrske elektrarne. Foto: GEN Energija
Povečanje moči omogoča spremenjena zakonodaja, ki omejitve na 1100 megavatov (MW) ne določa več. Še pomembneje pa je, da se je zgodila energetska kriza, z njo pa še večja potreba po električni energiji, okrepilo se je zanimanje okoliških držav za soinvestitorstvo v projektu, je ob robu predstavitve projekta JEK 2 krškim občinskim svetnikom za Slovensko tiskovno agencijo povedal direktor Gen energije Dejan Paravan.
Dejan Paravan. Foto: BoBo
Morda celo dva jedrska bloka
Zaradi navedenih vzrokov so se “pragmatično odločili, da razširijo razpon mogočih različic in da odprejo pot tudi močnejšim enotam, v skrajnem primeru v razponu do 2400 megavatov, ali pa, glede na to, da jim izbrano mesto v Vrbini pri Krškem to omogoča, da se odločijo celo za dva jedrska bloka”, je dodal.
Da se ne bi po nepotrebnem omejevali, so se odločili, da bodo pri pobudi za JEK 2 nadaljevali t. i. razširjeno ovojnico oz. razširjeno varianto moči. Pri odločitvi za večjo moč je tudi pomembno, da enoto do 1100 MW ponuja le ameriški dobavitelj Westinghouse, medtem ko so z razširjeno varianto odprli pot še drugima dvema dobaviteljema, francoski družbi EDF in južnokorejski družbi KHNP. S tem so si pri izbiri mogočih dobaviteljev tudi izboljšali pogajalsko izhodišče.
Kritično bo umeščanje v prostor
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v javno razpravo poslalo osnutek zakona o energetski politiki, v katerem jedrska energija po pisanju Financ ni omenjena.
Pri projektu JEK 2, ki so ga napovedali že pred časom, je sicer po njegovih besedah pomembno tudi to, da je vlada “prepoznala, da je to zelo pomemben projekt”, da je zanj imenovala državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade in da se je oblikovala ustrezna delovna skupina, ki združuje posameznike z različnih ministrstev in druge predstavnike.
Najbolj kritično pri projektu je po Paravanovi oceni sicer umeščanje v prostor. V Gen energiji se pospešeno pripravljajo na oddajo vloge za njegov začetek, je dejal. Glede časovnega poteka projekta je napovedal, da naj bi vse ustrezne podlage za t. i. končno investitorjevo odločitev pripravili do leta 2028.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
Rumeno vremensko opozorilo Agencije RS za okolje (Arso) za jugozahod države velja do okoli 15. ure zaradi napovedanega deževja, močnejšega vetra in mogočih krajevnih neviht. Za severovzhod države pa rumeno opozorilo velja do večera zaradi močnejšega vetra. Za različne dele države je Arso rumeno opozorilo izdal tudi za petek, soboto in nedeljo. Za območje celotne države bo rumeno opozorilo v noči s petka na soboto.
Zaradi spremenjenih odtočnih razmer ob vodotokih in nevarnosti proženja zemeljskih plazov je Arso izdal tudi posebno vremensko napoved za območja Gorenjske, Savinjske in Koroške, so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje.
Na območju savinjske in koroške regije lahko danes pade do približno pet milimetrov, na Gorenjskem pa krajevno lahko približno 20 milimetrov padavin. V petek bodo krajevne padavine pogostejše popoldne in zvečer, padlo bo večinoma od pet do 15 milimetrov padavin.
Ob večdnevnih padavinah mogoče hitro naraščanje rek in razlivanje hudournikov
Ob padavinah bodo čez dan reke v zahodni, južni in deloma osrednji Sloveniji začele naraščati, naraščale bodo predvsem manjše reke in hudourniški vodotoki, navaja hidrološko poročilo Arsa. Večje reke na tem območju in reke v vzhodni polovici Slovenije bodo še ohranjale ustaljeno vodnatost.
Podobne hidrološke razmere se bodo nato nadaljevale tudi v petek dopoldne, popoldne in v noči na soboto pa bo ob nevihtah z nalivi mogoče hitro naraščanje in razlivanje hudourniških vodotokov in manjših rek. Verjetnost za to bo manjša v severovzhodni Sloveniji. Poplavi lahko tudi padavinska in zaledna voda.
V soboto se bo naraščanje rek še nadaljevalo, predvidoma bo najizrazitejše v vzhodnem delu države, še opozarja Arso.
Animacija radarske slike padavin. Vir: ARSO
Deževno in vetrovno vreme bo vztrajalo do nedelje
Tudi v soboto bo oblačno in deževno, nastajale bodo nevihte, mogoči bodo kratkotrajni krajevni nalivi. Na območju savinjske in koroške regije bo lahko padlo od 20 do 40 milimetrov, krajevno lahko ob nalivih tudi približno 60 milimetrov padavin. Na Gorenjskem bo padavin manj, predvidoma od 10 do 20 milimetrov.
V nedeljo bo še pretežno oblačno in tudi že deloma deževno. Vse dni od danes do nedelje bo tudi vetrovno. Od ponedeljka pa nas po napovedih vremenoslovcev čaka več suhih in sončnih dni. Znova bo tudi topleje, saj bo čez dan okoli 25 stopinj Celzija.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
Najbolj lokalna radijska postaja na svetu!
Ta stran uporablja piškotke. Če jih ne dovolite, stran morda ne bo delovala pravilno. Ali jih želite omogočiti? Radio.Brezice.Eu uporablja piškotke, s katerimi omogočamo kvalitetno uporabniško izkušnjo in pravilno delovanje vseh funkcij spletne strani. Za nadaljevanje uporabe naše strani se morate strinjati s piškotki. Piškotke uporabljamo za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in funkcionalnosti spletne strani.
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med brskanjem po spletnem mestu. Od teh se piškotki, ki so kategorizirani kot potrebni, shranijo v vaš brskalnik, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcij spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno mesto. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Imate tudi možnost, da zavrnete te piškotke. Toda zavrnitev nekaterih od teh piškotkov lahko vpliva na vašo izkušnjo brskanja.
Piškotki, ki jih uporabljamo za izboljšanje uspešnosti delovanja spletne strani, ki uporabnikom omogoča hitrejše delovanje strani in boljšo uporabniško izkušnjo.
Analitični piškotki so uporabljeni za ugotavljanje kako uporabniki uporabljajo spletno stran, število obiskovalcev in podobno.
Piškotek
Trajanje
Opis
__gads
1 year 24 days
The __gads cookie, set by Google, is stored under DoubleClick domain and tracks the number of times users see an advert, measures the success of the campaign and calculates its revenue. This cookie can only be read from the domain they are set on and will not track any data while browsing through other sites.
_ga
2 years
The _ga cookie, installed by Google Analytics, calculates visitor, session and campaign data and also keeps track of site usage for the site's analytics report. The cookie stores information anonymously and assigns a randomly generated number to recognize unique visitors.
_ga_4SPM0Y9K5G
2 years
This cookie is installed by Google Analytics.
_gat_gtag_UA_240773228_1
1 minute
Set by Google to distinguish users.
_gid
1 day
Installed by Google Analytics, _gid cookie stores information on how visitors use a website, while also creating an analytics report of the website's performance. Some of the data that are collected include the number of visitors, their source, and the pages they visit anonymously.
CONSENT
2 years
YouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
UID
2 years
Scorecard Research sets this cookie for browser behaviour research.
Oglaševalski piškotki služijo uporabnikom za prikaz relevantnih oglasov.
Piškotek
Trajanje
Opis
mc
1 year 1 month
Quantserve sets the mc cookie to anonymously track user behaviour on the website.
NID
6 months
NID cookie, set by Google, is used for advertising purposes; to limit the number of times the user sees an ad, to mute unwanted ads, and to measure the effectiveness of ads.
test_cookie
15 minutes
The test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
A cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSC
session
YSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devices
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-id
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextId
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requests
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
