Arhivi Kategorije: RTV Slovenija

Delavci Salonita protestirali: Novela o varstvu okolja bi lahko vodila v zaprtje cementarne

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Prizor s prejšnjega protesta. Foto: BoBo

Poleg zaposlenih v Salonitu Anhovo, ki so bili večinski udeleženci protesta, so zahteve sveta delavcev podprli še nekatera kanalska društva in predstavnik delojemalcev v državnem svetu Oskar Komac. Napovedali so, da bodo pri svojih zahtevah vztrajali, dokler bo treba.

Zaposleni v Salonitu so opozorili, da je predvidena zaostritev mejnih vrednosti za sosežig nemogoča, da tovrstnih tehnologij v svetu ni in da je za razliko v izpustih kriva predvsem surovina, ki se žge v rotacijski peči.

Inženir: Med 20 najboljšimi tovrstnimi objekti v Evropi


image

Sorodna novica
Društvo obolelih zaradi azbesta ne podpira novele o varstvu okolja

“Drugačne mejne vrednosti izhajajo predvsem iz drugačne temperature sosežiga v cementarnah glede na sežiganje v namenskih sežigalnicah,” je pojasnil razvojni inženir v Salonitu Sašo Seljak in dodal, da je v cementarni temperatura gorenja do 2000 stopinj Celzija, v sežigalnicah pa okoli 1000 stopinj Celzija, kar po njegovih besedah vodi v večje izpuste. Cementarna Salonit Anhovo naj bi bila po Seljakovih trditvah povprečno med 20 najboljšimi takšnimi industrijskimi objekti v Evropi.

Protestniki so prepričani, da predlog novele zakona ne izboljšuje okolja, temveč ogroža življenje v občini in eksistenco okoli 300 zaposlenih ter še okoli 800 delovnih mest v drugih podjetjih, ki poslujejo s cementarno.

Župan: Občinski svet je predlog podprl

Predstavniki delavcev, ki so nasprotovanje prvič izrazili s protestom sredi meseca, so se od tedaj sešli z županom, vendar pogovori niso obrodili sadov. Od njega so zahtevali, da predstavi strokovne podlage za zakonski predlog. Župan Kanala Miha Stegel je namreč navedel, da je občinski svet predlog zakona podprl, da pa ni naloga občine podajanje tovrstnih pojasnil.

Protesta se je udeležil tudi predstavnik obrtnikov, ki delujejo v obrtni coni Anhovo, Boris Kaluža. Kanalska občina jim je s pred kratkim sprejetim odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča po njegovih besedah za 500 odstotkov zvišala nadomestilo, kar je po njihovem mnenju diskriminatorno, saj bodo tovrstnega povišanja deležna le podjetja v tej obrtni coni.

Državni svetnik Komac je dejal, da gre pri zgodbi o Salonitu za pogrom nad kapitalom in željo po prilastitvi njihovega dobička. Cementarno je izpostavil kot primer dobre prakse na področju plač delavcev, predlog zakona pa je označil za ciničen, saj predpisuje nemogoče, s čimer se slovenskemu gospodarstvu nalaga večje zakonske obremenitve, kot jih pozna Evropa.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Ljubljansko barje je umetna krajina z veliko biotsko raznovrstnostjo

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Pravi, da je kot inženir gozdarstva inženir in biolog hkrati, izkušnje iz gozdarstva mu pomagajo pri strokovnem delu, zlasti ko gre za načela trajnosti v gozdarstvu, ki jih neredko uporabi tudi pri naravovarstvu. V tokratnem podkastu o tem, kako pogosto pozabljamo, da je tudi človek del narave, o invazivnih tujerodnih rastlinskih in živalskih vrstah, o projektu PoLJUBA, o pomenu komunikacije, zlasti kadar govorimo o karizmatičnih invazivnih tujerodnih vrstah, pa tudi o tem, da Ljubljansko barje brez kmetijstva ne bi bilo takšno, kot je, ter o tem, zakaj je Janezu Kastelicu pomlad na Barju najljubša.

Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje

“Ljubljansko barje je umetna krajina, sonaravno-umetni ekosistem z izredno bogato biotsko raznovrstnostjo.”

Janez Kastelic

Ljubljansko barje, delo človeških rok

“Mislim, da Barje dovolj dobro poznamo. Vesel sem, da ga ljudje, ki živijo na njegovem obrobju – Ljubljančani, Škofljičani, Vrhničani – obiskujejo čedalje več. Opažam tudi, da je vedno več obiskov, kakršnih si želimo, torej da ljudje pridejo uživat v naravo. Mislim, da se je kultura obiskov bistveno dvignila,” pravi Janez Kastelic. Krajinski park Ljubljansko barje zajema veliko območje, ki se razprostira čez sedem občin in obsega 13 500 hektarjev. Območje Ljubljanskega barja je največje mokrišče v tem delu Evrope. “Takšnega barja, kot ga vidimo danes, pa ne bi bilo brez kmetijstva. Ljubljansko barje je namreč poleg solin drugo najbolj spremenjeno območje v Sloveniji. Barje, kakršno poznamo danes, je izključno delo človeških rok,« poudari Janez Kastelic in pojasni: »V obdobju vladavine Marije Terezije in kasneje Franca Jožefa so tod izvaljali t. i. kolonizacijo barja. Odločili so se, da Barje, ki je bilo takrat neprehodno močvirje, izsušijo in ga prepustijo kmetijstvu, tako da je danes od kmetijstva odvisna tudi biotsko raznovrstnost.”

“Japonski dresnik je izredno trdoživ. Kot prvi v Sloveniji smo kupili napravo, ki deluje na principu električnega toka. Tega spustimo skozi rastlino in jo požgemo vse do korenin.”

Janez Kastelic

Vplivi na ekosisteme in biotsko raznovrstnost Ljubljanskega barja

V Krajinskem parku Ljubljansko barje je eno od področij, ki mu namenjajo veliko pozornosti in s tem tudi ukrepov, povezano s širjenjem invazivnih tujerodnih vrst. Ukrepi, ki jih izvajajo na območju Ljubljanskega barja, so usmerjeni v omejevanje ali izkoreninjanje invazivnih tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst. Na ekosisteme in biotsko raznovrstnost Ljubljanskega barja zagotovo vpliva tudi intenzivno kmetijstvo, ki se je z dostopnostjo tehnologije še razmahnilo. “Mislim pa, da bo tudi kmetijstvo počasi prešlo v sfero trajnostnega kmetijstva. Plodna zemlja je eden od virov, in če jo uničimo, jo uničimo trajno, da povezave z vodami sploh ne omenjamo …” Po drugi strani pa na Ljubljanskem barju spremljajo tudi pojavljanje novih vrst. “Pojavili so se na primer siva in bela čaplja ter šakal … Nekatere vrste prihajajo, drugih ni več,« intenzivno dinamiko na področju biotske pestrosti Ljubljanskega barja, ki ji je težko slediti,” ponazori Janez Kastelic.

“Naravovarstvo se mora razvijati v dinamičnem procesu, z vključenim človekom kot bistvenim delom ekosistema.”

Janez Kastelic

Projekt PoLJUBA

Projekt PoLJUBA je bil največji kohezijski projekt, ki so ga v Javnem zavodu Krajinski park lani skupaj s partnerji uspešno končali, vanj pa so bili vključeni kot vodilni partner. Glavni namen projekta PoLJUBA sta bila obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja. Posebej so se posvetili ohranjanju vlažnih travnikov, ekstenzivnih gojenih travnikov in barjanskih travnikov ter izboljšanju stanja ter varstvu ogroženih živalskih vrst, kot so kosec, močvirska sklednica, hrošč puščavnik, metulja barjanski okarček in strašničin mravljiščar. V sklopu projekta PoLJUBA je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje odkupil tudi 70 hektarjev zemljišč. “Ugotovili smo, da je upravljanje s parkom uspešno samo tam, kjer si upravljavec ali lastnik zemljišča, vse drugo je le komunikacija,” je prepričan Janez Kastelic. “Trenutno imamo v najemu ali upravljanju približno 250 hektarjev zemljišč in to nam daje vsaj možnost, da se določene vrste lahko ohranijo. Še vedno je to razmeroma malo zemljišč in je vprašanje, ali se bodo res ohranile, ampak za zdaj kar dobro kaže,” je optimističen naš sogovornik.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Gnojevka s kmetije pri Postojni se je razlila, ker se je podrla stena lagune z gnojevko

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Foto: BoBo/Valter Leban

Na inšpektoratu za kmetijstvo so pojasnili, da površina lagune znaša 314 kvadratnih metrov, v njej pa bila gnojevka v višini 4,2 metra, zato je inšpektor ocenil, da je ob podrtju dela stranic lagune v okolje izteklo 1319 kubičnih metrov gnojevke.

Po inšpektorjevih predvidevanjih se je gnojevka najprej akumulirala v izkopani jami okoli obeh lagun, nato stekla v jarek, ki je na kmetijskem zemljišču, nato pa čez cesto v jarek ter naprej v strugo občasnega vodotoka.

Na jarku, ki je na kmetijskem zemljišču, so lastniki takoj ob dogodku izkopali tri prekate, s čimer so omogočili intervencijsko zadrževanje gnojevke. V času nadzora 19. februarja so gnojevko še vedno črpali iz posameznih prekatov in jo vozili neposredno na njivske površine ter sejane travnike.

Naslednje tri dni je kmetijski inšpektor izvajal nadzor nad sanacijo razlitih površin in ugotovil, da jo zavezanec izvaja intenzivno, tako da je odstranjeval razlito gnojevko in vrhnjo plast zemljine. Ob tem je onemogočil dotok materiala v laguno iz hleva, zato se poškodovana laguna ne polni.

Kot so še pojasnili, je kmetijski inšpektor tudi ugotovil, da na kmetijskem gospodarstvu trenutno redijo 343 govedi in 210 prašičev različnih kategorij. Kmetijsko gospodarstvo obdeluje 309 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar zadostuje za primerno obremenitev površin z nitrati.

Precejšen del gnojevke se je prelil v vodotoke

Na okoljskem inšpektoratu so pojasnili, da inšpekcijski postopek nadaljuje preverjanje in iskanje dejstev ter dokazov, ki so pomembni za odločanje. Na koprski policijski upravi pa so povedali, da trenutno nimajo novih ugotovitev, ugotovitve pa bodo javnosti sporočili takoj, ko bo kriminalistična preiskava končana.

Z dogodkom so seznanjen tudi na zavodu za varstvo narave, kjer so povedali, da so terenski ogled opravili skupaj z direkcijo za vode, koncesionarjem VGP Drava in lokalno ribiško družino.

Ena od ugotovitev je, da se je stanje izboljšalo po dežju, ki je padel v noči s 23. na 24. februar.
V postopku ugotavljanja okoljske škode in sanacije izliva gnojevke so od ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter inšpektorata za naravne vire in prostor prejeli zaprosili za strokovno mnenje. Kot so pojasnili, ti še nista izdani.

Kljub takojšnjemu ukrepanju se je precejšen del gnojevke prelil na nižje ležeče območje in v vodotoke. V petek zvečer je onesnaženje, ki je pokončalo živelj v bližnjem potoku Koretan, doseglo Postojnsko jamo, še nekoliko pozneje pa so prisotnost gnojevke zaznali tudi v vodi na izviru reke Unice v Planini pri Rakeku.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Jan Haverkamp: Če rečejo, da bo jedrska energija poceni, morajo takoj zazvoniti alarmi

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Foto: Goran Rovan
Foto: Goran Rovan

“Če želite, imejte referendum, ampak načrti politike, ki jih slišim, so povsem neskladni z dogajanjem v Evropi. Vedeti moramo, da tudi če zgradite nov reaktor ali dva, to ne bo večina proizvodnje električne energije v Sloveniji. Poleg tega bo to izjemno drago, graditev pa bo trajala dolgo časa in to pomeni, da boste med čakanjem še naprej uporabljali fosilna goriva,” poudarja Jan Haverkamp, ki kot strokovnjak za jedrsko energijo deluje v protijedrski organizaciji Svetovna informacijska služba za energijo WISE in v mednarodni okoljevarstveni organizaciji Greenpeace.

Jan Haverkamp. Foto: Osebni arhiv

Referendumi o jedrski energiji

Jedrska nesreča v Černobilu leta 1986 je bila razlog za referendum v Italiji leto pozneje. “Po svetu smo bili po nesreči priča več referendumom, saj so bili ljudje šokirani, ko so videli, kakšne so posledice hude jedrske nesreče. V Italiji, kjer je bilo takrat že veliko nasprotovanja jedrski energiji, so se ljudje jasno odločili za odpravo jedrske energije, in to se je potem res zgodilo leta 1991.” Leta 2011 so imeli pri naših zahodnih sosedih drugi referendum na to temo. “Marca 2011 se je zgodila jedrska katastrofa v Fukušimi. Takratni italijanski premier Silvio Berlusconi je kljub temu računal, da to ne bo težava, češ da na volišča ne bo prišlo dovolj ljudi za kvorum. A Italijani so z 92 odstotki znova sporočili, da na svojih tleh ne želijo jedrskih reaktorjev.”

Prvi referendum na temo jedrske energije pa so imeli pri naših severnih sosedih. Avstrijski primer je bil zelo drugačen od italijanskega. “Samo 3000 glasov razlike je bilo. Glasovali sta skoraj dve tretjini volivcev, 49,5 odstotka jih je bilo ZA, 50,5 odstotka PROTI. Takratni avstrijski kancler Bruno Kreisky se je zavezal, da bo spoštoval izid referenduma, in kljub takšni majhni razliki se je Avstrija odločila, da bo po šestih letih končala graditev svoje edine jedrske elektrarne, ki je bila že skoraj končana. In še vedno stoji tam. Zdaj je tam sončna elektrarna, v njej uprizarjajo gledališke predstave, koncerte, njene dele uporabljajo za rezervne dele za druge jedrske elektrarne, tudi za Krško.” Kot poudarja Haverkamp, je pri avstrijskem referendumu pomembno to, da so se ljudje dobro informirali, čeprav je bilo to že leta 1978.

Referendum leta 2012 v Litvi pa je po mnenju Haverkampa zelo primerljiv s slovenskim primerom. Vse ankete javnega mnenja so kazale na večinsko podporo jedrski energiji, prav tako so to podpirale vse politične stranke. Na dan referenduma, ki je potekal hkrati s parlamentarnimi volitvami, pa je proti jedrski energiji glasovalo 62 odstotkov volivcev, ki so prišli na volišča. “V Litvi so ljudje med drugim prepoznali populizem v projedrski kampanji vlade. Čeprav javni mediji vsebini niso posvečali veliko pozornosti, so se ljudje informirali, dejavni so bili na družbenih omrežjih, šli so v knjižnice, imeli so razprave.”

Kako se pripraviti na referendum?

Nekaj točk, na katere moramo biti pozorni, je zelo enostavnih, pravi Haverkamp. “Najprej je treba sprejeti, da bo evropska energetska prihodnost temeljila na obnovljivih virih energije. Pogosto sicer lahko slišimo, da se z jedrsko energijo temu lahko izognemo, a to se nikoli ne bo zgodilo. Druga stvar. Če kdo reče, da je jedrska energija poceni, potem to pomeni, da ni nikoli pogledal številk ali da ima druge interese.”

Kot primer Haverkamp navaja Združeno kraljestvo, kjer zdaj gradijo dve jedrski elektrarni. Januarja so tamkajšnje oblasti sporočile, da se bo graditev podaljšala še za dve leti in da so stroški znova narasli. Stroški za dva reaktorja so že v tem hipu neverjetnih 46 milijard evrov. “In ravno o tem se zdaj govori v Sloveniji, o dveh reaktorjih.” To je veliko več denarja, kot bi ga potrebovali za pridobivanje elektrike z obnovljivimi viri, trdi Haverkamp. Tudi na Finskem je graditev tretjega jedrskega reaktorja Olkiluoto trajala 13 let več, kot je bilo načrtovano, stala je 12 milijard evrov namesto treh milijard.

“Če začnete zdaj vlagati v sončne elektrarne, jih lahko v osmih letih zgradite toliko, da boste proizvedli enako količino energije kot jedrska elektrarna, ki jo boste gradili od 11 do 15 let,” navaja Haverkamp in poudarja, da Slovenija v osnovi ni tako drugačna od Avstrije. “Razlika je le, da imate v Sloveniji več sonca. Tudi veter se na avstrijsko-slovenski meji ne ustavi. Slovenija na tem področju zaostaja tako za Avstrijo kot Hrvaško in tudi Italijo, kjer tudi zaznavamo izjemen porast naložb v obnovljive vire.”

Jan Haverkamp ljudem svetuje, naj ne postanejo odvisni od interesov nekaj ljudi v Ljubljani. “Začnite proizvajati svojo energijo, izolirajte hiše, uporabljajte toplotne črpalke, tako da zmanjšate porabo oziroma da ta postane učinkovitejša. Vem, da veliko Slovencev to že dela. Ljudje so pripravljeni narediti spremembe na tem področju.”

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

Jan Haverkamp: Jedrska energija ne bo poceni

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Poročilo: V evropskem sadju in zelenjavi velik porast pesticidov PFAS

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Med državami so najbolj dramatičen skok zabeležili v Avstriji in Grčiji. Nevladna organizacija Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) je v avstrijskem sadju v 10 letih odkrili 698-odstoten porast pesticidov PFAS, v zelenjavi pa kar 3277-odstotnega. Sledila je Grčija, kjer so v sadju zaznali 696-odstoten, v zelenjavi pa 1974-odstoten porast omenjenih pesticidov.


image

Sorodna novica
“Čistilne naprave pri odstranjevanju ‘večnih’ kemikalij niso najbolj uspešne”

Po pojasnilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so PFAS velika skupina kemičnih snovi, ki jih je ustvaril človek, in vključujejo več kot 4700 kemikalij. “Znano je, da se nekateri PFAS-i kopičijo v ljudeh, živalih in rastlinah ter povzročajo toksične učinke,” je zapisano na spletni strani inštituta.

Neekološko pridelano sadje, zlasti poletno, je najpogosteje kontaminirano s pesticidi PFAS. “Če pogledamo sadje, pridelano v Evropi, je onesnaženih 37 odstotkov jagod, 35 odstotkov breskev in 31 odstotkov marelic,” so zapisali v poročilu.

Od onesnaženega sadja ga 20 odstotkov vsebuje mešanico ostankov pesticidov PFAS, pri čemer so v enem samem vzorcu jagod in namiznega grozdja odkrili do štiri različne pesticide PFAS, v breskvah in marelicah pa do tri.

Čeprav je kontaminirane zelenjave v povprečju manj, pa imajo nekatere vrste zelenjave višje odstotke sledi pesticidov PFAS kot sadje, pri čemer so v organizaciji izpostavili zeleno solato in kumare.

Kako je po državah

Med državami, kjer so nevladniki najpogosteje odkrili sadje in zelenjavo z ostanki pesticidov PFAS, so Nizozemska in Belgija (obe po 27 odstotkov), Avstrija (25 odstotkov), Španija (22 odstotkov) in Portugalska (21 odstotkov).

Med uvoženim sadjem in zelenjavo so tisti, ki so najverjetneje vsebovali ostanke pesticidov PFAS, največkrat prišli iz Kostarike (41 odstotkov), Indije (38 odstotkov), Južne Afrike (28 odstotkov), Kolumbije (26 odstotkov) in Maroka (24 odstotkov).

Kot so še zapisali pri PAN Europe, so med pesticidi PFAS v sadju in zelenjavi leta 2021 najpogosteje odkrili fungicid fluopiram, insekticid flonikamid in fungicid trifloksistrobin.

Ugotovitve raziskave po pojasnilih nevladne organizacije kažejo, da evropski potrošniki vse pogosteje uživajo pesticide PFAS, česar po njihovih opozorilih ne gre podcenjevati.

“Stalno kopičenje PFAS-a v tleh, vodi in prehranjevalni verigi skupaj z drugimi kemičnimi snovmi predstavlja dolgoročno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Prepoved uporabe pesticidov PFAS je nujna za omejitev izpostavljenosti evropskih državljanov in zaščito njihovega zdravja, vključno z najbolj ranljivimi skupinami,” so pozvali v PAN Europe.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Greenpeace: “Zdaj ni čas, da se prepusti pritiskom, ki niso v korist zdravja ljudi”

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Foto: BoBo

Predstavnica Greenpeacea Slovenija Lena Penše je poudarila, da podpirajo prizadevanja prebivalcev srednjega Posočja za ohranitev zdravega življenjskega okolja, ki so pripeljala tudi do vložitve sprememb zakona o varstvu okolja v zakonodajni postopek.

Po njenih besedah je namreč okoljska katastrofa, ki se že desetletja dogaja v Anhovem, nedopustna. “Kar spremljamo v Anhovem, ni unikatno in takšne primere kot mednarodna organizacija opazujemo tudi onkraj slovenskih meja. Na račun kapitala in dobičkov se zdravje ljudi ter okolje in narava postavljajo na drugo mesto. Boji v obrobnih krajih, daleč od prestolnic, daleč od politikov, odločevalcem pač niso prioriteta, ker ne prinašajo dovolj političnih točk,” je poudarila.

Po njenem mnenju je nujno, da vladajoča politika s sprejetjem novele podpre dolgoletni boj s “prisluženo malo zmago”. “Preprosto nedopustno je, da se po vsej energiji, ki je bila vložena v to, po vsem, kar so prebivalci srednje Soške doline že doživeli, zamahne z roko in prepusti pritiskom, ki niso v korist zdravja ljudi in narave,” je navedla in vladajoče stranke spomnila tudi na pomembnost izpolnjevanja koalicijskih zavez in lastnih programov.

Nedopustno se ji zdi, da obstajajo različni standardi za izpuste sosežiga in sežiga. “Če je to nekaj, kar ni v interesu dobička podjetij, potem so podjetja tista, ki se morajo temu prilagoditi, ne pa ljudje, ki tam živijo. Nedopustno je, da se zakonodaja prilagaja dobičku in ekonomskim modelom podjetij, ne pa zdravemu življenjskemu okolju državljank in državljanov Slovenije,” je podčrtala.

Glede nasprotovanja nekaterih zaposlenih in Salonita Anhovo do sprememb zakonodaje je dejala, da je treba fokus razprave usmeriti v pravični prehod, v okviru katerega delavci nikoli ne smejo biti stranska škoda tega, kar se dogaja.

Ko govorimo o pravičnem prehodu, je treba govoriti tudi o tem, na kakšen način se bo v bistvu ta dolina razvijala naprej. Če se bomo na pravi način pogovarjali, bo to odgovorilo tudi na vsa vprašanja glede potencialnih nezaposlenosti in podobno,” je prepričana Penšek.

Marca tretja obravnava v DZ-ju

Novela zakona o varstvu okolja, ki so jo v zakonodajni postopek v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha s 5000 overjenimi podpisi volivcev vložili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitutu 8. marec lani septembra, je tik pred potrditvijo v DZ-ju. Poslanci so na izredni seji sredi meseca opravili drugo obravnavo predloga novele in sprejeli več dopolnil predlagateljev, tretjo obravnavo pa bodo opravili na marčni redni seji.

V SDS-u so med razpravo v parlamentu opozarjali, da bi lahko sprejetje novele ogrozilo delovna mesta v Salonitu Anhovo. Podobno so pred tem izpostavljali tudi v cementarni in v nekaterih lokalnih društvih. Pred drugo obravnavo novele zakona v DZ-ju je okoli 450 zaposlenih in somišljenikov nestrinjanje s predlaganimi spremembami izrazilo tudi na protestu v Kanalu ob Soči.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Kljub visokemu vodostaju je še vedno zaznati vonj po gnojevki v Planinski jami

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Foto: BoBo/Valter Leban

Vonj po gnojevki, ki se je pred dobrim tednom razlila na kmetiji pri Postojni, se širi po podzemnem svetu. Glavni val onesnaževanja, ki je bil v Postojnski jami v soboto, se je po besedah predsednika uprave družbe Postojnska jama Marjana Batagelja že umaknil v podzemlje.

“Parametri, ki kažejo na vsebnost kisika v vodi, so dobri in kažejo na 94-odstotno nasičenost. Ribe so ogrožene pri 80-odstotni nasičenosti s kisikom. Nekoliko drugače pa je vendarle na iztoku iz Planinske jame, kjer je vsebnost kisika res še višja, smrad pa prisoten. To pa kaže, da je pretočnost reke Pivke skozi jamski sistem vendarle počasnejša kot na površju,” je pojasnil Batagelj.

Smrad je sicer v Postojnski jami izginil v 24 urah, v Planinski jami pa je še vedno prisoten.

Dolgoročno onesnaževanje lahko slabo vpliva na človeško ribico

Batagelj medtem opozarja na morebitne dolgoročne posledice onesnaženj vodotokov v podzemnem svetu. “Jaz se ne bi tolažil s tem, da je bilo vse v redu in da ni nobenih posledic. Zavedati se moramo, da je človeška ribica dolgoživa žival in vsako minimalno onesnaženje, vse težke kovine se lahko nabirajo v njej. Če bodo ta onesnaževanja še prihajala, je to dolgoročno zanjo zelo slabo,” je opozoril.

Zaradi obilnejših padavin so bili vodotoki bolj vodnati

Obilnejše padavine so sicer prejšnji teden poskrbele, da so bili vodotoki bolj vodnati, kar je močno razredčilo gnojevko v vodi.

Direktor družbe Kovod Postojna David Penko povedal, da do onesnaženja vodnega zajetja Malni ni prišlo, saj stoji na izviru Malenščice, ki se izliva v reko Unico, in gnojevka vanjo ni pritekla. Težave pa lahko nastanejo na reki Ljubljanici, saj reka Unica, potem ko ponikne na Planinskem polju, na površje znova pride kot Ljubljanica.

Na Studencu pri Postojni je preteklo nedeljo popoldne v okolje iztekla večja količina gnojevke. Kljub takojšnjemu ukrepanju se je precejšen del prelil na nižje ležeče območje in v vodotoke. V petek zvečer je dosegla Postojnsko jamo, še nekoliko pozneje pa so gnojevko zaznali tudi v vodi na izviru reke Unice v Planini pri Rakeku.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Voda z gnojevko dosegla Postojnsko jamo, onesnaženje razredčile petkove padavine

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Foto: BoBo/Valter Leban

Črpališče Malni ni onesnaženo, stroka težav niti ne pričakuje, je pojasnil poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk. “Velja pa še vedno prepoved uživanja vode za ljudi in živali iz zasebnih vodnih vrtin in vodnjakov, ki se napajajo prek podtalnice, za vse krajevne skupnosti, ki ležijo ob nabrežju Pivke in potoka Koretan,” je poudaril.

Po Curkovih pojasnilih je sicer onesnažena voda v petek okoli 19. ure dosegla Postojnsko jamo, a so obilne padavine med 19. in 21. uro pripomogle k temu, da se je razmerje med onesnaženo in rečno vodo še bolj pomaknilo v korist rečne.


image

Sorodna novica
Gnojnica pomorila ribe v potoku Korotan. Onesnaženje se pomika proti Postojnski jami.

Po njegovih pojasnilih so meritve pokazale, da je pri izviru potoka Koretan vsebnost kisika 9,49 miligrama na liter vode, v Nanoščici 9,53 miligrama kisika na liter vode in v Pivki 9,99 miligrama. “Vsi parametri kažejo, da se kisik v vodi povečuje, kar omogoča življenje v vodnem svetu,” je dejal Curk.

Janez Mulec iz Inštituta za raziskovanje krasa v znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti je medtem meritve opravil v Planinski jami na izviru reke Unice, je dodal poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko.

Po Curkovih besedah je zaznal, da je prvi vodni val v jamskem sistemu prišel do Planinske jame, pri čemer je pri kalni vodi zaznal vonj po gnojnici. “Pomemben je podatek, da je v jamo vstopil ob 12.30 in izstopil ob 14.30, saj je lahko že čez eno uro drugače,” je še pojasnil Curk.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Predsedniški pes Commander agente ugriznil najmanj 24-krat

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Poskusili so različne ukrepe, a Commanderjevo vedenje se ni spremenilo. Foto: AP
Poskusili so različne ukrepe, a Commanderjevo vedenje se ni spremenilo. Foto: AP

Zapisi tajne službe so pokazali obseg preglavic, ki jih je v Beli hiši telesnim stražarjem ameriškega predsednika Joeja Bidna povzročil Commander, eden izmed njegovih nemških ovčarjev.

Življenje v Beli hiši mu ni dišalo. Foto: AP

Ta naj bi namreč med oktobrom 2022 in julijem 2023 tajne agente ugriznil najmanj v 24 ločenih primerih. Zaradi incidentov, ki so vključevali tudi ugrize v zapestje, komolec, pas, prsni koš, rame in stegno, naj bi tajna služba spremenila taktiko delovanja in varovanja. Agentom so svetovali, naj mu pustijo veliko prostora in da morajo biti med varovanjem Bidna in njegove družine, “ustvarjalni, da zagotovijo tudi svojo osebno varnost”.

Podobnih primerov je bilo sicer lahko še več – v dokumentih so zapisani le tisti, ki zadevajo tajno službo, ne pa tudi drugih zaposlenih, poroča BBC.

Težavo so neuspešno želeli rešiti z več ukrepi, tudi z dodatnim šolanjem in svetovanjem strokovnjakov za vedenje živali, vendar je družina jeseni obupala in ga poslala živet k sorodnikom. Kosmatinec je tako predsedniško palačo zapustil lanskega oktobra, teden dni potem, ko je eden izmed agentov zaradi hudega ugriza potreboval zdravniško pomoč.

Tudi Major se je moral izseliti

Že junija je sicer močno ugriznil njegovega sodelavca, zaradi krvi na tleh so takrat morali za 20 minut prekiniti oglede v vzhodnem krilu stavbe. Zaradi rane je dobil šive. Enaka usoda je doletela še enega agenta julija – tega je hišni ljubljenček predsedniške družine poškodoval tako hudo, da je zaradi globoke, odprte rane potreboval šest šivov, izgubil je veliko krvi.

Temu agentu so kolegi za darilo podarili “paket za nego”, v katerem so bili tudi protibolečinske tablete, mazilo z antibiotiki, solzivec, nagobčnik, za “dodatno varnost” pa tudi pasji priboljški.

Tudi Major, drugi predsedniški pes, je leta 2021 poškodoval agenta tajne službe in bil za kazen poslan v Delaware.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Ob Bukovniškem jezeru za ptice, netopirje in hrošče rezervirali 11 dreves

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »


Modra silhueta detla označuje drevesa, namenjena varstvu narave. Foto: Mojca Podletnik, KP Goričko
Modra silhueta detla označuje drevesa, namenjena varstvu narave. Foto: Mojca Podletnik, KP Goričko

Krajinski park Goričko si prizadeva, da bi bilo v državnih gozdovih na Goričkem na območju Nature 2000 več habitatnih dreves, namenjenih življenjskemu prostoru različnih vrst ptic, ki ne spletajo gnezd, ampak gnezdijo v duplih. Habitatna drevesa so namenjena tudi tistim netopirjem, ki prav tako živijo v duplih ali razpokah za drevesno skorjo, pa tudi hroščem.

Ker imajo dupla, bodo odličen dom pticam in netopirjem. Foto: Mojca Podletnik, KP Goričko

Tako so v sodelovanju z Zavodom za gozdove ob Bukovniškem jezeru zanje “rezervirali” 11 habitatnih dreves – te so označili z modro silhueto detla, ki označuje drevesa, namenjena varstvu narave, in jim tako določili usodo, da bodo ostala nedotaknjena v gozdu in prepuščena naravnemu razvoju. “Drevesa se nato podrejo sama od sebe, trenutno pa to niso suha drevesa. So rastoča in bodo nekaj časa še rasla, hkrati se pa vidi, da so že primerna – imajo dupla in bodo odličen dom pticam in netopirjem,” je za STA povedal naravovarstveni svetnik v krajinskem parku Gregor Domanjko.

Mislimo, da bi bilo lahko teh dreves v državnih gozdovih več, čeprav revirni gozdarji zgledno skrbijo za takšna in podobna drevesa,” je še dejal in dodal, da so prvo takšno akcijo v državnih gozdovih izpeljali leta 2022 v gozdu v bližini Gradu na Goričkem. Takrat so se odločili, da bodo vsako leto na manjšem območju nekega dela državnega gozda na ta način iz gospodarjenja izločili nekaj dreves.

Tudi zasebni lastniki gozdov, ki imajo gozdove znotraj Nature 2000, se lahko pridružijo podobnemu izločanju habitatnih dreves, za kar dobijo denarno nadomestilo iz gozdnega sklada. Če želijo to nadomestilo dobiti, pa se je treba obrniti na revirnega gozdarja na območni enoti Zavoda za gozdove, da se z njim sklene posebna pogodba za 20 let, v kateri ovrednotijo vrednost lesa, njegovo težo in podobno, ter se na podlagi tega določi višina nadomestila.

Pred leti so sicer na vzhodu Goričkega že izpeljali podobno akcijo, le da so takrat določili 120 habitatnih dreves, ki pa so bila namenjena le eni vrsti hrošča – škrlatnemu kukuju. “Pobudo za to akcijo pa sem dal jaz,” je poudaril Domanjko. Lastniki so po njegovih besedah podpisali pogodbo za 10 let, da bodo pustili drevesa pri miru. Ta drevesa so nato označili s podobo oranžnega hrošča, sam pa jih vsako leto pregleduje.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.