Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

26.7.2024 | 08:20

V občini poteka izdelava občinske celostne prometne strategije (OCPS), ki jo sofinancirata Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Evropski kohezijski sklad. Dokument izdeluje podjetje Acer iz Novega mesta s podizvajalcem Razvojnim centrom Novo mesto. Gre za strateški dokument za celostno načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih, ki spodbujajo trajnostno mobilnost, in cilja na spremembo potovalnih navad tako, da bomo več hodili, kolesarili, se vozili z javnim prevozom in bolj varčno uporabljali lastna vozila.

V prvem delu izdelave OCPS je bila za občino oblikovana vizija prihodnjega prometnega razvoja. »Občina Črnomelj bo vzpostavila učinkovit in varen prometni sistem, ki bo zagotavljal dostopnost do osnovnih storitev za vse prebivalce. S povečanim informiranjem o trajnostnih načinih potovanja bomo spodbujali spremembo potovalnih navad, izboljšali kakovost bivanja in zmanjšali vpliv prometa na okolje. Skupaj bomo dosegli ‘Črnomelj v gibanju – zdravo in varno’. Vizija je rezultat sodelovanja različnih deležnikov – občinske uprave, delovne skupine in širše javnosti, ki je podala komentarje in predloge sprememb. Poleg vizije so bili oblikovani strateški cilji nove OCPS. Poleg sedmih obveznih državnih ciljev, ki jih mora zajemati vsaka občinska celostna prometna strategija, sta bila za občino Črnomelj oblikovana še dva dodatna cilja, ki pozornost namenjata spreminjanju miselnosti o potovalnih navadah ter izboljšanju informacij in promociji različnih načinov potovanja (javni potniški promet, sopotništvo, …).

Vabimo vas, da izpolnite anketo o prometu in potovalnih navadah, dosegljivo na spletnem naslovu: https://forms.office.com/e/TMibNxsPvj . Z izpolnitvijo ankete lahko sodelujete v nagradnem žrebu za praktično nagrado. Namen ankete je dobiti čim bolj podroben vpogled v stanje o mobilnosti v občini Črnomelj. Prav tako vas vabimo na potujočo javno razstavo o pripravi OCPS, ki bo konec avgusta in v septembru 2024 na voljo za ogled v Knjižnici Črnomelj, v Zdravstvenem domu ter na Občini Črnomelj.

Za izdelavo kakovostnega dokumenta je ključno sodelovanje javnosti, zato vas vljudno vabimo k udeležbi na prihajajočih delavnicah in javnih razpravah, na katerih boste lahko podali svoje predloge o prihodnjih trajnostnih prometnih ureditvah v občini Črnomelj. Vabila na dogodke bodo objavljena na spletni strani občine, skupaj z ostalimi informacijami glede priprave OCPS.

Občina Črnomelj

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

25.7.2024 | 08:20

V maju in juniju so v sklopu priprave nove občinske celostne prometne strategije (OCPS) občine Sevnica potekale številne aktivnosti, v sklopu katerih je bila opredeljena osvežena vizija in določeni cilji razvoja prometa v sevniški občini.

Izvedene so bile tri ankete, in sicer za splošno javnost, za osnovnošolske otroke in za zaposlene v večjih podjetjih v občini. Vse tri ankete so merile potovalne navade občank in občanov. V poletnih mesecih potekajo analize rezultatov, ki bodo nato uporabljeni pri opredelitvi ukrepov nove OCPS.

V sklopu srečanja razširjene delovne skupine za pripravo OCPS, ki se je srečala 12. junija v konferenčni dvorani Komunale Sevnica, so bili opredeljeni cilji razvoja prometa, udeleženci pa so oblikovali tudi novo vizijo. V razširjeni delovni skupini so sodelovali različni deležniki in strokovna javnost, poleg sodelavcev občinske uprave tudi člani in članice občinskega sveta, predsedniki in predsednice svetov krajevnih skupnosti, predstavniki javnih zavodov in podjetij ter predstavniki zasebnih organizacij.

Vizija Občine Sevnica za celostno upravljanje prometa

“Sevnica krepi razvoj družbenega življenja in gospodarstva, zagotavlja dostopnost vsakomur in s čim manjšimi vplivi na okolje nudi varnost vsem udeležencem v prometu, s poudarkom na trajnostnih oblikah mobilnosti.”

Cilji Občine Sevnica za usmerjanje razvoja prometa

Novo opredeljena vizija je bila skupaj z novo oblikovanimi cilji javnosti predstavljena na treh javnih posvetih, ki so 17., 18., in 20. junija potekali v Sevnici, v Boštanju in v Krmelju. Na javnih posvetih so občani in občanke podali tudi svoje predloge in pobude za spremembe in izboljšave prometnih ureditev v občini.

Pobude in predloge lahko zainteresirana javnost še do 1. avgusta 2024 sporoči tudi prek spletnega obrazca, ki je objavljen na občinski spletni strani.

V Sevnici pri novi avtobusni postaji pa je postavljena ulična razstava z namenom ozaveščanja o novi viziji in ciljih razvoja prometa v občini Sevnica.

Občina Sevnica

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

24.7.2024 | 14:40

Krajani Lastovč v Bršljinu opozarjajo na povečan promet po cesti od odprtja Štukljeve brvi – Veliko je pešcev, najbolj moteči pa so mopedisti – Ti so večkrat prehitri, vozijo pa tudi čez brv – Zakaj ni oznak, da je cesta tudi za pešce?

Po odprtju Štukljeve brvi čez reko Krko se je za krajane Lastovč marsikaj spremenilo. Občinska cesta, ki sicer vodi samo do Grobelj, je precej bolj obljudena kot nekoč. Predvsem so tu sprehajalci, ki ob koncih tedna, še posebno ob lepem vremenu, skoraj preplavijo cesto, precej je tudi kolesarjev, najbolj moteči pa so mopedisti, ki vozijo čez omenjeno brv, čeprav ne bi smeli, in si tako skrajšajo pot z enega konca mesta na drugega.

Na ozki cesti v Lastovčah je po odprtju Štukljeve brvi veliko sprehajalcev, pa tudi kolesarjev in mopedistov.

»Precej motorjev je brez dušilcev, tako da kar poka po ušesih, ko se vozijo mimo. Pa tudi hitri so, vozijo se precej prek dovoljene hitrosti, ki je omejena na 30 km/h. Število sprehajalcev, ki naredijo krog od brvi na Loki čez Portoval in nato čez Štukljevo brv in po Župančičevem sprehajališču nazaj do Loke, se v teh pomladnih mesecih samo še povečuje,« oriše situacijo eden izmed vaščanov in doda, da glede na močno obljudeno cesto samo čakajo, da se bo zgodil kak neljubi dogodek, saj na precej ozki cesti, na kateri je skoraj nemogoče, da bi se srečala dva avtomobila, ni nikjer označeno, da je ta tudi za pešce, zarisana je le kolesarska pot na obeh straneh. »Večkrat je že prišlo tudi do hudih besed med kolesarji in pešci,« prida.

Predsednica Krajevne skupnosti Bršljin Mira Kump pove, da so se o omenjeni problematiki že večkrat pogovarjali tudi na svetu krajevne skupnosti. Obvestili so policijo in tudi novomeško občino, a se situacija še ni nič izboljšala. Oznak, da gre tudi za pešpot, še vedno ni; želeli bi si tudi, da bi policija ali mestni redarji predvsem ob jutranjih in popoldanskih urah, ko je največ motornega prometa, večkrat prišla tja, pa tudi, da bi se postavil merilec hitrosti.

KAJ PRAVITA POLICIJA IN OBČINA?

Na Policijski upravi Novo mesto potrdijo, da so policisti novomeške policijske postaje seznanjeni s povečanim prometom in problematiko hitrosti na omenjenem odseku ter kršitvami, povezanimi z vožnjo mopedistov prek Štukljeve brvi. Policisti so že večkrat izvajali nadzor prometa na tem območju, vendar med kontrolo kršitev niso ugotovili, so pa v bližini Štukljeve brvi kontrolirali voznike mopedov in jih opozorili na morebitne kršitve glede uporaba površin za mopediste, pojasni Alenka Drenik Rangus, predstavnica za odnose z javnostmi na PU Novo mesto, in doda, da bodo tudi v prihodnje policisti z različnimi oblikami dela še naprej izvajali kontrolo prometa in meritve hitrosti.

Obrnili smo se tudi na Mestno občino Novo mesto, na kateri glede manjkajoče označbe, da je cesta namenjena tudi pešcem, razložijo, da omenjeni odsek predstavlja del kategorizirane občinske ceste Povhova ulica–Lastovče–Groblje, na njem pa je najvišja dovoljena hitrost omejena na 30 km/h. »Talna označba sharrow – souporaba voznega pasu – se navadno uporablja v naseljih, v katerih ni prostora za kolesarske steze, in to na odsekih, na katerih so prometne obremenitve motornih vozil majhne, pešci pa ne glede na ureditev smejo hoditi po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze, skladno s pravili cestnega prometa,« pojasnijo. Na območju brvi sta označena začetek in konec površine za promet pešcev in kolesarjev, manjka sicer prometni znak za omejitev hitrosti gibanja, ki so ga ukradli, in bo nadomeščen v okviru izvajanja rednega vzdrževanja, dodajo. »Na območju brvi se nadzor občinskega redarstva sicer izvaja, bomo pa nadzor dodatno še okrepili,« še napovedujejo na občini.

Članek je bil objavljen v junijski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Žnidaršič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

24.7.2024 | 14:40

Krajani Lastovč v Bršljinu opozarjajo na povečan promet po cesti od odprtja Štukljeve brvi – Veliko je pešcev, najbolj moteči pa so mopedisti – Ti so večkrat prehitri, vozijo pa tudi čez brv – Zakaj ni oznak, da je cesta tudi za pešce?

Po odprtju Štukljeve brvi čez reko Krko se je za krajane Lastovč marsikaj spremenilo. Občinska cesta, ki sicer vodi samo do Grobelj, je precej bolj obljudena kot nekoč. Predvsem so tu sprehajalci, ki ob koncih tedna, še posebno ob lepem vremenu, skoraj preplavijo cesto, precej je tudi kolesarjev, najbolj moteči pa so mopedisti, ki vozijo čez omenjeno brv, čeprav ne bi smeli, in si tako skrajšajo pot z enega konca mesta na drugega.

Na ozki cesti v Lastovčah je po odprtju Štukljeve brvi veliko sprehajalcev, pa tudi kolesarjev in mopedistov.

»Precej motorjev je brez dušilcev, tako da kar poka po ušesih, ko se vozijo mimo. Pa tudi hitri so, vozijo se precej prek dovoljene hitrosti, ki je omejena na 30 km/h. Število sprehajalcev, ki naredijo krog od brvi na Loki čez Portoval in nato čez Štukljevo brv in po Župančičevem sprehajališču nazaj do Loke, se v teh pomladnih mesecih samo še povečuje,« oriše situacijo eden izmed vaščanov in doda, da glede na močno obljudeno cesto samo čakajo, da se bo zgodil kak neljubi dogodek, saj na precej ozki cesti, na kateri je skoraj nemogoče, da bi se srečala dva avtomobila, ni nikjer označeno, da je ta tudi za pešce, zarisana je le kolesarska pot na obeh straneh. »Večkrat je že prišlo tudi do hudih besed med kolesarji in pešci,« prida.

Predsednica Krajevne skupnosti Bršljin Mira Kump pove, da so se o omenjeni problematiki že večkrat pogovarjali tudi na svetu krajevne skupnosti. Obvestili so policijo in tudi novomeško občino, a se situacija še ni nič izboljšala. Oznak, da gre tudi za pešpot, še vedno ni; želeli bi si tudi, da bi policija ali mestni redarji predvsem ob jutranjih in popoldanskih urah, ko je največ motornega prometa, večkrat prišla tja, pa tudi, da bi se postavil merilec hitrosti.

KAJ PRAVITA POLICIJA IN OBČINA?

Na Policijski upravi Novo mesto potrdijo, da so policisti novomeške policijske postaje seznanjeni s povečanim prometom in problematiko hitrosti na omenjenem odseku ter kršitvami, povezanimi z vožnjo mopedistov prek Štukljeve brvi. Policisti so že večkrat izvajali nadzor prometa na tem območju, vendar med kontrolo kršitev niso ugotovili, so pa v bližini Štukljeve brvi kontrolirali voznike mopedov in jih opozorili na morebitne kršitve glede uporaba površin za mopediste, pojasni Alenka Drenik Rangus, predstavnica za odnose z javnostmi na PU Novo mesto, in doda, da bodo tudi v prihodnje policisti z različnimi oblikami dela še naprej izvajali kontrolo prometa in meritve hitrosti.

Obrnili smo se tudi na Mestno občino Novo mesto, na kateri glede manjkajoče označbe, da je cesta namenjena tudi pešcem, razložijo, da omenjeni odsek predstavlja del kategorizirane občinske ceste Povhova ulica–Lastovče–Groblje, na njem pa je najvišja dovoljena hitrost omejena na 30 km/h. »Talna označba sharrow – souporaba voznega pasu – se navadno uporablja v naseljih, v katerih ni prostora za kolesarske steze, in to na odsekih, na katerih so prometne obremenitve motornih vozil majhne, pešci pa ne glede na ureditev smejo hoditi po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze, skladno s pravili cestnega prometa,« pojasnijo. Na območju brvi sta označena začetek in konec površine za promet pešcev in kolesarjev, manjka sicer prometni znak za omejitev hitrosti gibanja, ki so ga ukradli, in bo nadomeščen v okviru izvajanja rednega vzdrževanja, dodajo. »Na območju brvi se nadzor občinskega redarstva sicer izvaja, bomo pa nadzor dodatno še okrepili,« še napovedujejo na občini.

Članek je bil objavljen v junijski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Žnidaršič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

24.7.2024 | 12:00

Ni vsaka vas Slovenska vas. Čast, da se pišejo z veliko začetnico, pripada le štirim vasem v Sloveniji. Tokrat smo se že na 9. srečanju Slovenskih vasi zbrali v občini Šentrupert, in sicer iz občin Šentrupert, Brežice in Kočevje. Vaščanov iz Slovenske vasi v občini Pivka tudi tokrat ni bilo.

V šentrupertski Slovenski vasi smo se vaščani na družabnih vaških srečanjih začeli družiti že leta 2009. Leta 2011, na 3. vaškem srečanju, smo predstavili tudi knjigo o zgodovini naše precej mlade vasi, stare približno 200 let, pod naslovom Slovenska vas skozi čas, katere vsebino so skozi svoje spomine prispevali tudi številni zdajšnji in nekdanji vaščani naše vasi. Ime Slovenska vas je sicer dobila šele po drugi svetovni vojni, pred tem pa se je imenovala Nemška vas.

Že leta 2012 pa je prišla pobuda Toneta Fabjana iz kočevske Slovenske vasi za skupna srečanja vseh štirih Slovenskih vasi v Sloveniji. Tako je bilo že naslednje leto, 2013, v kočevski Slovenski vasi organizirano prvo srečanje. Nato so si vsako leto sledila še v šentrupertski in brežiški občini. Leta 2017 pa smo srečanja razširili prek meja, in sicer na Madžarsko v njihovo »Slovensko ves«, ki se nahaja v Slovenskem Porabju. V letih od 2020 do 2022 zaradi koronavirusa srečanj ni bilo.

V soboto, 18. maja, je ponovno potekalo srečanje v naši šentrupertski občini. Pripravili smo ga v zidanici gostilne Jaklič v Kovačevem hribu na Homu. Zbrane smo pozdravili predstavniki posameznih vasi: iz brežiške podžupan občine Brežice Bogdan Palovšnik, iz kočevske njihov novi predstavnik Bojan Perkovič, iz šentrupertske Alojz Gregorčič ter pobudnik, »oče«, skupnih srečanj Slovenskih vasi Tone Fabjan in župan Šentruperta Tomaž Ramovš. Govorniki so se v svojih govorih dotaknili aktualnih področij v svojih vaseh oziroma občinah. Skupna misel pa sta nam bili želja in potreba po še več podobnih srečanjih ljudi vseh generacij, kakršno je bilo tudi tole naše druženje. Izrazili smo željo, da se dobimo na naslednjem, jubilejnem 10. srečanju, predvidoma v brežiški Slovenski vasi.

Srečanje je potekalo v prijetnem in živahnem vzdušju, končali pa smo ga v Nebesih, na najvišjem hribu nad Šentrupertom, ki nam je nudil čudovit razgled na celotno šentrupertsko dolino in še veliko dlje.

Članek je bil objavljen v majski tiskani številki Dolenjskega lista

Alojz Gregorčič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

24.7.2024 | 10:00

V občini poteka izdelava občinske celostne prometne strategije (OCPS), ki jo sofinancirata Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Evropski kohezijski sklad. Dokument izdeluje podjetje Acer iz Novega mesta s podizvajalcem Razvojnim centrom Novo mesto. Gre za strateški dokument za celostno načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih, ki spodbujajo trajnostno mobilnost in cilja na spremembo potovalnih navad tako, da bomo več hodili, kolesarili, se vozili z javnim prevozom in bolj varčno uporabljali lastna vozila.

V prvem delu izdelave OCPS je bila za občino oblikovana vizija prihodnjega prometnega razvoja ”Občina Metlika je privlačna, zelena in povezana skupnost. S celostnim pristopom zagotavlja varen in dostopen prometni sistem, dosegljivost osnovnih storitev in kolesarsko povezanost s sosednjimi občinami.« Vizija je rezultat sodelovanja različnih deležnikov – občinske uprave, delovne skupine in širše javnosti, ki je podala komentarje in predloge sprememb. Poleg vizije so bili oblikovani strateški cilji nove OCPS. Poleg 7 obveznih državnih ciljev, ki jih mora zajemati vsaka občinska celostna prometna strategija, sta bila za občino Metliko oblikovana še dva dodatna cilja, ki pozornost namenjata prilagojeni infrastrukturi za urbano načrtovanje po meri ljudi in izboljšanju medobčinske povezanosti.

Vabimo vas, da izpolnite anketo o prometu in potovalnih navadah, dosegljivo tu. Z izpolnitvijo ankete lahko sodelujete v nagradnem žrebu za praktično nagrado. Namen ankete je, da dobimo čim bolj podroben vpogled v stanje o mobilnosti v občini Metlika. Prav tako vas vabimo na javno razstavo o pripravi OCPS, ki bo na voljo za ogled v Kulturnem domu Metlika konec avgusta.

Za izdelavo kakovostnega dokumenta je ključno sodelovanje javnosti, zato vas vljudno vabimo k udeležbi na prihajajočih delavnicah in javnih razpravah, na katerih boste lahko podali svoje predloge o prihodnjih trajnostnih prometnih ureditvah v občini Metlika. Vabila na dogodke bodo objavljena na spletni strani občine, skupaj z ostalimi informacijami glede priprave OCPS.

Občina Metlika

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

23.7.2024 | 09:40

V občini Trebnje poteka izdelava občinske celostne prometne strategije (OCPS), ki jo sofinancirata Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Evropski kohezijski sklad. Dokument izdeluje podjetje Acer iz Novega mesta s podizvajalcem Razvojnim centrom Novo mesto. Gre za strateški dokument za celostno načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih, ki spodbujajo trajnostno mobilnost in cilja na spremembo potovalnih navad tako, da bomo več hodili, kolesarili, se vozili z javnim prevozom in bolj varčno uporabljali lastna vozila.

V prvem delu izdelave OCPS je bila za občino oblikovana vizija prihodnjega prometnega razvoja: ”Občina Trebnje s  premišljenim načrtovanjem in spodbujanjem zdravega življenjskega sloga stremi k izboljšanju kakovosti življenja vseh občanov. Z urejeno infrastrukturo za pešce in kolesarje ter primernim javnim prevozom zagotavlja varne, hitre in dostopne poti vsem udeležencem v prometu. Z učinkovitim upravljanjem tovornega in potniškega prometa izboljšuje lokalno in regionalno gospodarstvo.«

Vizija je rezultat sodelovanja različnih deležnikov – občinske uprave, delovne skupine in širše javnosti, ki je podala komentarje in predloge sprememb. Poleg vizije so bili oblikovani strateški cilji nove OCPS. Poleg 7 obveznih državnih ciljev, ki jih mora zajemati vsaka občinska celostna prometna strategija, so bili za občino Trebnje oblikovani še štirje dodatni cilji, ki pozornost namenjajo izboljšanju celostnega razvoja občine, upravljanju mirujočega prometa, izboljšanju regijskih prometnih povezav in boljšem ozaveščanju o cestno prometnih predpisih.

Vabimo vas, da izpolnite anketo o prometu in potovalnih navadah, dosegljivo na spletnem naslovu: https://forms.office.com/e/eVaumTeV30. Z izpolnitvijo ankete lahko sodelujete v nagradnem žrebu za praktično nagrado. Namen ankete je, da dobimo čim bolj podroben vpogled v stanje o mobilnosti v občini Trebnje. Prav tako vas vabimo na javno razstavo o pripravi OCPS, ki bo konec avgusta na voljo za ogled v Knjižnici Pavla Golie Trebnje.

Za izdelavo kakovostnega dokumenta je ključno sodelovanje javnosti, zato vas vljudno vabimo k udeležbi na prihajajočih delavnicah in javnih razpravah, na katerih boste lahko podali svoje predloge o prihodnjih trajnostnih prometnih ureditvah v občini Trebnje. Vabila na dogodke bodo objavljena na spletni strani občine, skupaj z ostalimi informacijami glede priprave OCPS.

Občina Trebnje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

22.7.2024 | 09:50

Mateja Sušin Brence: Manjka odnos do prostora – Blagovnica Brežice je že pred 45 leti imela park – Tadeja in Grega Bizjak: Nove trgovine, ki naj bi bile v načrtovanem trgovskem središču, naj umestijo v zapuščene obstoječe objekte in tako pomagajo oživiti mesto – Študentske sobe

Brežice so v zadnjem času kar živahno gradbišče. Poleg gradnje dveh stanovanjskih blokov, ki sta pri koncu, načrtujejo novo sosesko na prostoru nekdanje Tovarne pohištva Brežice, novogradnje so že zasedle prostor ob Cesti svobode, na drugi strani ceste je za začetek gradnje zrelo načrtovano novo trgovsko središče. Mesto dobiva dodatni urbani pečat, ki pa bi ga temu prostoru nekateri pritisnili drugače.

Mateja Sušin Brence (Foto: M. L.)

Kot ugotavlja arhitektka Mateja Sušin Brence iz podjetja M Mundus, marsikatera mesta pri uporabi svojega prostora obidejo preverjene izkušnje iz preteklosti. »Kot opažamo s kolegi arhitekti, občine kot pripravljavci prostorskih aktov in tudi javnost kot uporabnik prostora, gre pri umeščanju trgovskih središč danes samo za težnjo maksimalne pozidave in asfaltiranih površin z velikim pomanjkanjem odnosa do prostora. Za primerjavo poglejmo Blagovnico Brežice, ki je odprla vrata pred slabimi 45 leti. Takrat so tam načrtovali park, zasaditev dreves na parkiriščih, vhodne ploščadi, na katerih so se odvijali razni dogodki. Bila je hkrati tudi mesto druženja, družbeno vozlišče. Toliko let nazaj smo znali bolje kot zdaj. Pozabili smo na to, kar smo že znali in kar smo vedeli, da je dobro, kar smo imeli radi,« pravi.

Zeleni pas

Brežicam je v zadnjem času očitno ušla iz rok priložnost za ponovitev prostorskega modela Blagovnice. Najnovejša pozidava ob Cesti svobode, kjer je v enem delu servisni center, preostalo pa je zasebni investitor predvidel za trgovine, je za zdaj brez opazne ozelenitve prostora. Priložnosti in nuji, da prostor na široko zadiha s parkovnimi pljuči, pa se očitno niso izognili pri snovanju trgovskega središča, ki nastaja v bližini prej omenjenega trgovskega središča in na drugi strani Ceste svobode. »Pri umeščanju novega trgovskega centra, ki prihaja v Brežice, smo v nasprotju z drugimi, zgrajenimi v zadnjih letih, načrtovali ureditve na način, da poleg svoje osnovne funkcije tvorijo kakovostnejši obulični prostor, zelene površine (drevored, parkovne ureditve, zelene bariere in druge zasaditve), in vanj umestili večnamensko ploščad, namenjeno druženju in prehajanju javnega prostora k trgovskem območju,« pravi Mateja Sušin.

Kot primer odgovorno in z občutkom urejenega mestnega prostora v Brežicah omenja tudi Bizeljsko cesto. Ta je široka in nudi dovolj prostora za vse uporabnike prometa, na njej so parkirišča, ob njej je zeleni pas z drevesi, ki »odmika« to cesto od sosednjih površin, na katerih so stanovanjski bloki s parkirišči. Za razliko od te, stare mestne ulice je novejša Cesta svobode, ki naj bi bila nova trgovsko-poslovna os in deloma mestna ulica novega središča Brežic, le cesta in z enostransko skupno površino za pešce in kolesarje, vzdolž ceste ni dreves, razen nekaj tistih na začetku v parku pri že omenjeni Blagovnici. »Toda brežiški OPN predvideva cestni profil z vmesnim obojestranskim zelenim pasom z drevoredom. Škoda, da ni bilo za vzpostavitev tega dovolj ozaveščenosti do prostora in energije,« pravi Sušinova.

Izkoristiti prazne stavbe

Ob nastajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta za trgovski center, ki ga bodo zgradili ob Cesti svobode, v bližini omenjenega že zgrajenega, sta se s predlogi o urejanju mesta vključila med drugimi Tadeja Šepec Bizjak in Grega Bizjak iz Arhitekturnega biroja NAINO. Z nameravano gradnjo se namreč ne strinjata. Kot sta povedala, so že na delavnicah o prostorskih vizijah mesta Brežice prebivalci jasno povedali, da želijo več zelenih površin, zazelenitev obstoječih mestnih delov in ne novih nakupovalnih centrov, še zlasti ne, če bi zaradi njih mesto izgubilo še dodatne zelene površine.

Kot opozarjata, in sta tudi zapisala v pripombe k OPPN, je v Brežicah precej zapuščenih objektov, ki kličejo po prenovah in posledično k revitalizaciji mesta. Zato občini predlagata, da nove trgovine, ki naj bi bile v omenjenem načrtovanem trgovskem centru, raje umestijo v zapuščene obstoječe objekte in tako pomagajo oživiti mesto. »Ob tem ne mislimo samo na Blagovnico, kamor bi se tretjina tega programa lahko preselila veliko prej in za manj denarja. Drugi programi trgovin bi se lahko na primer selili v prazne hiše središča mesta (mogoče po modelu soinvestitorstva ali javno-zasebnega partnerstva). Središče bi spet zaživelo in hiše ne bi propadale,« pravi Grega.

V mestu bi lahko, kot poudarjata Tadeja in Grega Bizjak, vsaka prazna hiša dobila nov program. Npr. Spar bi lahko Cesti prvih borcev ponudil manjkajočo špecerijsko prodajalno, Müller lahko tudi dobi svojo prazno hišo itn. Več kot dobrodošel bi bil kakšen bistro za hitre malice ali kosila, ki bi lahko, tako kot nekatere trgovine, zasedel pritlične ulične prostore. V nadstropjih, kolikor jih je na voljo, pa bi lahko uredili neprofitna stanovanja ali študentske sobe, ko že imamo fakulteto. Tako bi brežiško mestno središče zaživelo popolnoma drugače, poudarjata Tadeja in Grega Bizjak.

Park do stadiona

Nujno bi po njunem mnenju morali ščititi zeleni mestni rob. Stari mestni park postaja premajhen za vse, kar prihaja, in bo slej kot prej potreben pomladitve. V Brežice prihaja približno 1.000 novih prebivalcev, saj gradijo dve večji stanovanjski soseski. Zato bi bilo namesto omenjenega predvidenega trgovskega centra bolj smiselno ustvariti nov park, ki bi bil povezan s stadionom pri Strokovnem izobraževalnem centru ter bi nudil prostor rekreativcem in sprehajalcem. »Pomembno bi bilo, da bi bil zasajena z večjimi drevesi, saj so ‘rekreativne’ poti ob jezeru hidroelektrarne, ki, verjamemo, še niso dokončane, sredi dneva neuporabne zaradi premočnega sonca,« pravi Tadeja Šepec Bizjak.

Z ozelenitvijo bi, kot je prepričan Bizjak, lahko nekoliko popravili obstoječo ureditev Ceste svobode, do katere je kritična tudi Mateja Sušin Brence. »Parkovna ureditev ob Cesti svobode bi zmanjšala delni negativni vpliv že zgrajene trgovske stavbe trgovine Eurospin, ki predstavlja očitno napako v prostoru,« pravi Grega Bizjak.

Članek je bil objavljen v majski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

21.7.2024 | 09:00

Podjetje Tri Sense d.o.o. bo v letu 2024 v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav d.d., opremilo dve slovenski občini z inteligentnim sistemom za povečanje prometne varnosti. V maju 2024 se je na razpis za pridobitev omenjenega sistema prijavila tudi Občina Kočevje in bila izbrana. Omenjeni sistem bo postavljen ob Tomšičevi cesti v Kočevju oziroma ob glavni cesti, kjer poteka glavnina prometa iz smeri Ljubljane in Novega mesta skozi Kočevje in naprej v smeri Hrvaške. Gre za prometno obremenjeno lokacijo, kjer so tudi prehodi za pešce in kolesarje ter križišče z Roško cesto, zaradi česar je potreba po povečanju prometne varnosti na tem delu še toliko večja.

Namen sistema je opozarjanje voznikov na prekratko varnostno razdaljo, saj je ravno prekratka varnostna razdalja pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč v Sloveniji. Sistem bo v realnem času vsakega voznika posebej opozoril na prekratko varnostno razdaljo, poleg tega pa sistem informativno beleži hitrosti voznikov, pridobiva informacije o številu vozil in tipu (klasifikaciji) vozila.

Občina Kočevje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

16.7.2024 | 11:00

Tako kot Evropa praznuje 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, tudi Stanislav – Stane Preskar iz Globokega (pri Brežicah) s posebnimi občutki gleda na ta dan leta 1945, ko se je v Evropi uradno končala druga svetovna vojna. Z zavestjo o pomenu te zgodovinske mednarodne zmage je od leta 2009 do letos vodil brežiško združenje za vrednote NOB, uživajoč priznanje članov in tudi drugih. Vodenje združenja je pred kratkim predal novemu predsedniku Tadeju Škofu. »Iskreno verjamem v vrednote narodnoosvobodilnega boja, kajti tovarištvo, domoljubje, sočutje do soborca, ljubezen do domovine, svojega naroda, svojega jezika so gotovo brezčasne. Kdor koli trdi drugače, ali laže ali ničesar ne ve,« pravi Preskar, ki so se mu na nedavni spominski slovesnosti v Sromljah zahvalili za predano delo v tej organizaciji in sodelovanje s krajem.

Rodil se je očetu Stanislavu, rudarju, in materi Ljudmili, rudniški uslužbenki, 2. maja (blizu omenjenemu pomembnemu evropskemu dnevu) 1957; od majhnega je odraščal v duhu omenjenih vrednot. »Očetovo družino so Nemci izselili v Nemčijo. Očetov brat je bil partizan. Materina družina je sodelovala s partizani od vsega začetka; mama je bila kurirka Kozjanskega odreda,« se spominja družinske zgodovine, ki je neločljivo evropska zgodovina z že omenjenim 9. majem 1945.

Po miličniški kadetski šoli v Tacnu, v kateri je bil eden najboljših učencev, in prvi zaposlitvi na Postaji milice v Krškem je ob delu še diplomiral na ljubljanski Višji šoli za notranje zadeve. Od vodje varnostnega okoliša v prvi zaposlitvi je hitro napredoval do pomočnika komandirja Postaje milice Brežice in potem inšpektorja za posebne naloge na Upravi za notranje zadeve Krško leta 1986, ob rednem delu pa je bil že od leta 1982 poveljnik Posebne enote milice pri UNZ Krško. Posebna enota je imela posebne naloge tudi v povezavi s pričakovano vojno v Sloveniji. Ena izmed teh nalog je bila akcija Sever. »Takrat sem bil inšpektor v inšpektoratu milice UNZ Krško, z menoj sta bila Miha Molan kot načelnik in Dušan Ficko kot kolega inšpektor. Za nas je bil to izziv, pred kakršnim se pred tem nismo srečali še nikoli. Morali smo prek noči ‘izumiti’ postopke proti morebitnim demonstrantom in napadalcem. Pripravljali smo blokado, a so miting tik pred zdajci odpovedali,« se spominja Preskar, ki je potem do upokojitve leta 2006 delal na policiji v Krškem in je član Policijskega veteranskega društva Sever Posavje in policijskega Kluba Maksa Perca.

Je mojster borilnih veščin in je šestnajst let vodil Društvo borilnih veščin katana Globoko, ki je izšlo iz sekcije Športnega društva Policist Krško. S Katano so dosegli najvišje naslove tudi na mednarodnih tekmah. »Katana je naredila zgodbo o uspehu. Manjka nam samo zlata medalja na svetovnih igrah,« pravi Preskar, ki je kot mednarodni sodnik z licenco A sodil med drugim na nekaterih svetovnih tekmovanjih na Japonskem, Kitajskem in v Nemčiji. Bil je med drugim član predsedstva Ju-jitsu zveze Slovenije in njen podpredsednik, direktor slovenske reprezentance in član skupščine Olimpijskega komiteja – Zveze športnih zvez Slovenije. Katano so ustanovili Stane Preskar, Jože Ferenčak in Damir Urek; prva dva sta še vedno dejavna trenerja v Katani.

Med »mirnodobnim« delom posebej izstopa njegovo predsednikovanje Lokalnemu partnerstvu Brežice, se pravi posebnemu civilnodružbenemu delovnemu telesu, ustanovljenemu v okviru iskanja kraja odlagališča nizko- in srednjeradiokativnih odpadkov. »V njem smo se trudili oceniti, ali je moGOČE v tem okolju narediti varno odlagališče. Pogrešam to, da država ni ohranila Lokalnega partnerstva. Prebivalci imajo pravico do soodločanja in civilnega nadzora nad kakovostjo varnostnih ukrepov,« pravi. Po ukinitvi nekako nadaljuje idejo Lokalnega partnerstva Društvo Vrbinar, v katerem je bil Preskar član nadzornega odbora. V različno javno dogajanje je sicer vpet med drugim tudi kot nekdanji podpredsednik Sveta Krajevne skupnosti Globoko v dveh mandatih in kot prostovoljec v regijskem štabu Civilne zaščite, kamor so ga razporedili še v času aktivne službe v policiji, nato pa so ga kar »posvojili«. Bil je pobudnik ustanovitve več športnih društev, je član Kinološke zveze Slovenije in član Lovske družine Pišece, čeprav kot lovec že dvajset let ni ustrelil ničesar, s tem da je ves ta čas skrbno polnil, in to počne še zmeraj, ‘svoje’ solnice v gozdu.

Prejel je številna priznanja ne več področjih, med njimi medaljo dela (to še v času Jugoslavije), zlati znak zasluge za varnost, srebrni znak osamosvojitve in zlato plaketo ZZB za vrednote NOB.

Z ženo Stanko imata hčerki Vanjo in Vito in tako so v družini tudi trije vnuki. »Hvaležen sem družini, predvsem ženi. Ničesar od tega, kar je bilo v moji karieri, ne bi dosegel, če ne bi bilo podpore, strpnosti in razumevanja žene in vse družine, ki je bila velikokrat zaradi moje poklicne odsotnosti, posebno pred osamosvojitveno vojno, sama,« pravi Stane Preskar.

Članek je bil objavljen v majski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.