Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano in vedno nasmejana in dobre volje, je bila jutranja gostja Martine Švab in Gašperja Riflja na Aktual TV. Vesela, ker je prišla v studio z dobro energijo, ki premaga vsako slabo vreme in vsak virus.
Foto: Luka Švigelj
Vsako jutro, ko vstane, je povedala, je vesela in hvaležna, da je zdrava, da vidi, da hodi …
Martina in Gašper sta jo spraševala, kako se izogniti in upirati virusom, ki nam grozijo na vsakem koraku. Marija je povedala, da virusi iščejo neodporne ljudi, ljudi z oslabelim imunskim sistemom, in se naselijo vanje. Zato moramo paziti, da imamo učinkovit imunski sistem. Ta se odraža, če imamo močne lase, nohte, bistre oči, dober vid, čisto kožo, neobložen jezik … to so ogledala zdravja, trdi Marija, zunanji pokazatelji, če nam kakšna snov v telesu manjka.
Marija v tem času priporoča hrano, ki so jo uživali že naši predniki: jajčni šodo, kislo repo, zelje, domače maslo, med. Zelo dobri sta tudi kokošja in goveja juha z veliko zelenjave. Kokošja juha je dobra tudi pri težavah z dihali, goveja pa pomaga pri težavah v črevesju. O jajčnem šodoju se je vnela razprava, če je primeren tudi za otroke, saj naj bi vanj kanili tudi kakšno kapljico vina, a je Marija salomonsko razsodila, da ga lahko osladkamo in oplemenitimo tudi samo z medom, pa ne bo za otroke prav nobene škode.
Narava nam v vsakem času ponuja tisto, kar potrebujemo, je prepričana Marija, zato uživajmo hrano, ki nam je na voljo pozimi, zelje, repo, kolerabo, da očistimo telo. Spomladi pa bo na voljo očiščevalni regrat. K zdravju pa pripomoreta tudi smeh in dobra volja, je svetovala vedno nasmejana Marija v jutranji oddaji na Aktual TV.
A. S.
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano in vedno nasmejana in dobre volje, je bila jutranja gostja Martine Švab in Gašperja Riflja na Aktual TV. Vesela, ker je prišla v studio z dobro energijo, ki premaga vsako slabo vreme in vsak virus.
Foto: Luka Švigelj
Vsako jutro, ko vstane, je povedala, je vesela in hvaležna, da je zdrava, da vidi, da hodi …
Martina in Gašper sta jo spraševala, kako se izogniti in upirati virusom, ki nam grozijo na vsakem koraku. Marija je povedala, da virusi iščejo neodporne ljudi, ljudi z oslabelim imunskim sistemom, in se naselijo vanje. Zato moramo paziti, da imamo učinkovit imunski sistem. Ta se odraža, če imamo močne lase, nohte, bistre oči, dober vid, čisto kožo, neobložen jezik … to so ogledala zdravja, trdi Marija, zunanji pokazatelji, če nam kakšna snov v telesu manjka.
Marija v tem času priporoča hrano, ki so jo uživali že naši predniki: jajčni šodo, kislo repo, zelje, domače maslo, med. Zelo dobri sta tudi kokošja in goveja juha z veliko zelenjave. Kokošja juha je dobra tudi pri težavah z dihali, goveja pa pomaga pri težavah v črevesju. O jajčnem šodoju se je vnela razprava, če je primeren tudi za otroke, saj naj bi vanj kanili tudi kakšno kapljico vina, a je Marija salomonsko razsodila, da ga lahko osladkamo in oplemenitimo tudi samo z medom, pa ne bo za otroke prav nobene škode.
Narava nam v vsakem času ponuja tisto, kar potrebujemo, je prepričana Marija, zato uživajmo hrano, ki nam je na voljo pozimi, zelje, repo, kolerabo, da očistimo telo. Spomladi pa bo na voljo očiščevalni regrat. K zdravju pa pripomoreta tudi smeh in dobra volja, je svetovala vedno nasmejana Marija v jutranji oddaji na Aktual TV.
A. S.
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano in vedno nasmejana in dobre volje, je bila jutranja gostja Martine Švab in Gašperja Riflja na Aktual TV. Vesela, ker je prišla v studio z dobro energijo, ki premaga vsako slabo vreme in vsak virus.
Foto: Luka Švigelj
Vsako jutro, ko vstane, je povedala, je vesela in hvaležna, da je zdrava, da vidi, da hodi …
Martina in Gašper sta jo spraševala, kako se izogniti in upirati virusom, ki nam grozijo na vsakem koraku. Marija je povedala, da virusi iščejo neodporne ljudi, ljudi z oslabelim imunskim sistemom, in se naselijo vanje. Zato moramo paziti, da imamo učinkovit imunski sistem. Ta se odraža, če imamo močne lase, nohte, bistre oči, dober vid, čisto kožo, neobložen jezik … to so ogledala zdravja, trdi Marija, zunanji pokazatelji, če nam kakšna snov v telesu manjka.
Marija v tem času priporoča hrano, ki so jo uživali že naši predniki: jajčni šodo, kislo repo, zelje, domače maslo, med. Zelo dobri sta tudi kokošja in goveja juha z veliko zelenjave. Kokošja juha je dobra tudi pri težavah z dihali, goveja pa pomaga pri težavah v črevesju. O jajčnem šodoju se je vnela razprava, če je primeren tudi za otroke, saj naj bi vanj kanili tudi kakšno kapljico vina, a je Marija salomonsko razsodila, da ga lahko osladkamo in oplemenitimo tudi samo z medom, pa ne bo za otroke prav nobene škode.
Narava nam v vsakem času ponuja tisto, kar potrebujemo, je prepričana Marija, zato uživajmo hrano, ki nam je na voljo pozimi, zelje, repo, kolerabo, da očistimo telo. Spomladi pa bo na voljo očiščevalni regrat. K zdravju pa pripomoreta tudi smeh in dobra volja, je svetovala vedno nasmejana Marija v jutranji oddaji na Aktual TV.
A. S.
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Priznanje GZDBK za vzoren primer ravnanja s človeškimi viri za leto 2023 podjetju TEM Čatež, ki je lani praznovalo 50 let – Močno vpeti v lokalno okolje – V zadnjih petih letih povečali število zaposlenih za 19 odstotkov – Medgeneracijsko sodelovanje, medsebojno zaupanje, spoštovanje in poštenost
Priznanje za vzoren primer ravnanja s človeškimi viri je predstavnikom podjetja TEM Čatež (z leve) Vincencu Vovku, Andreju Železniku, Tatjani Bregar in Danilu Fištru (desno) izročil mag. Marko Gorjup, predsednik GZDBK. (Foto: M. Ž.)
TEM Čatež je vodilni slovenski proizvajalec stikal in vtičnic lastne blagovne znamke. Je prejemnik več certifikatov s področja upravljanja sistema kakovosti, ravnanja z okoljem in drugih, med drugim je dobil nagrado za zlato inovacijo leta 2012 in bil finalist izbora tovarna leta 2022. Lani je Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) družbi podelila priznanje ob 50-letnici delovanja, pred kratkim na Otočcu pa še priznanje za vzoren primer ravnanja s človeškimi viri za leto 2023.
V desetih letih podjetje beleži nenehno rast prodaje, pri čemer več kot 60 odst. prodaje ustvari na tujih trgih. Rasti sledijo tudi na področju zaposlovanja, saj so v zadnjih petih letih povečali število zaposlenih za 19 odst., konec lanskega leta jih je bilo 169, zdaj pa že 175. Večina jih prihaja iz Čateža in bližnje okolice, z iskanjem kadra pa po besedah Tatjane Bregar, vodje kadrovskega področja, ki je s podjetjem povezana že 35 let, nimajo večjih težav. V zadnjih letih poleg delavcev v proizvodnji zaposlujejo več strokovnega kadra, predvsem inženirje strojništva in elektrotehnike, saj nenehno razvijajo nove proizvode in vlagajo v avtomatizacijo in sodobno tehnološko opremo. Pri razvoju novih izdelkov sodelujejo tudi z zunanjimi strokovnjaki in organizacijami.
Pri delu jih, je poudarila, vodijo vrednote, kot so odprtost, učinkovitost, zavzetost, ustvarjalnost, medsebojno zaupanje, spoštovanje in poštenost med zaposlenimi na vseh ravneh in do njihovih dobaviteljev in kupcev. »Upati se oglasiti, biti slišan, sprejeti kritiko, sprejeti dober predlog, ga ovrednotiti, nagraditi, vse to je ključno za ustvarjanje spodbudnega delovnega okolja,« je v pogovoru na 17. dnevu ravnanja s človeškimi viri na Otočcu poudarila Bregar.
VZORNIK IN ASI
V podjetju TEM Čatež, ki ga od prezgodnje in nenadne smrti dolgoletnega direktorja Andreja Bajuka vodi Dejan Bjelobaba, se zavedajo pomena celovitega razvoja zaposlenih. Za mladi vodstveni kader in tiste, ki so potencialni nosilci prihodnjih vodstvenih vlog, so vzpostavili akademijo Vzornik. Andrej Železnik, vodja informatike, pove, da je sestavljena medoddelčno, iz vseh oddelkov so bili izbrani tisti, ki so izstopali po svojem znanju in sposobnostih. Akademija jim omogoča usposabljanje, dvig osebnih kompetenc in vključevanje v procese odločanja. Posebno pozornost pa namenjajo tudi starejšim zaposlenim. V projektu Asi so oblikovali vrsto aktivnosti, ki vključujejo promocijo zdravja in varnosti na delovnem mestu, ergonomijo, prilagoditev delovnih razmer, fleksibilnost delovnega časa in spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja. Tako s formalnim ali neformalnim mentorstvom poskrbijo tudi za prenos znanja in izkušenj na mlajše generacije ter seveda na drugi strani za prenos novih znanj na starejše.
Podjetje je močno vpeto v lokalno okolje že od ustanovitve – z zaposlovanjem okoliških prebivalcev in s podporo številnim krajevnim projektom in društvom v domači trebanjski in bližnjih občinah –, s čimer prispeva h gospodarskemu in družbenemu razvoju okolja. »Pri nas lahko dijaki in študentje opravljajo obvezno prakso, omogočamo tudi počitniško delo, letos poleti smo jih denimo sprejeli več kot 50, podeljujemo kadrovske štipendije, izvajamo vajeništva,« pravi Tatjana Bregar. V podjetju imajo tudi športno društvo, ki skrbi za dejavno preživljanje prostega časa in omogoča ugodno letovanje zaposlenim. Med drugim enkrat na leto organizirajo športni dan za zaposlene, obeležijo dan žena, prvi maj, konec leta. »Podjetje oblikujemo ljudje, večina nas živi v bližini in zato za nas ni le delovno mesto, temveč naše okolje,« je še dodala.
Članek je bil objavljen v novembrski tiskani številki Dolenjskega lista
M. Žnidaršič
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Maja Trupi iz Sevnice in Marja Mavsar iz Krškega sta za praznike darovali 30 paketkov Porodnišnici Brežice. V paketke sta dali afirmacijske kartice za dojenje in kvačkane kapice za dojenčke. Paketke pa je prevzela Andreja Žertuš, glavna vodja ginekološko – porodniškega oddelka Porodnišnice Brežice.
M. T.
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Na tradicionalni prireditvi, ko je Argeta predstavila nove okuse svojih prestižnih mesnih namazov Argeta Exclusive – tokrat je bilo to v vinski kleti Posavskega muzeja Brežice –, je bil tudi chef Oštarije Debeluh Jure Tomić. Pridružil se je namreč vrhunski kulinarični družini, ki oblikuje te posebne Argetine okuse in v kateri je zdaj 12 izjemnih regionalnih kulinaričnih chefov. Med njimi so tudi: Luka Košir, Gregor in David Vračko, Nina Čarman, Igor Jagodic in Filip Matjaž. V sodelovanju z Argeto je tudi Tomič ustvaril nov okus tega priljubljenega namaza. Gre za pašteto z okusom teletine, obogateno s črno trobento in cvetom koromača. Jure sicer pravi, da je najpomembnejša sestavina kulinarike gostoljubnost, zato pri Debeluhu pogosto lahko srečamo prepoznavne obraze. »Včasih se zgodi, da več časa preživim s svojimi gosti za mizo kot pa v kuhinji,« pravi smeje ta kulinarični mojster. Prav zato je Argeta v sodelovanju s Tomićem pripravila virtualni tečaj gostoljubnosti in ga obogatila z zanimivim priročnikom. Druženje je glasbeno obogatil Petar Grašo, ki je tudi sam velik ljubitelj Tomićeve kuhinje in pogost gost pri brežiškem Debeluhu. Na fotografiji je ob Tomiću (levo) in Grašu (desno) tudi direktorica raziskav in razvoja v strateškoposlovni enoti delikatesnih namazov v Atlantic Drogi Kolinski.
Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista
Renata Mikec
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Vsako jutro malce čez šesto uro Kristina Hrastar s težkim srcem zbudi šestletnega sina Martina in ga še vsega zaspanega po zajtrku odpelje z avtom iz Novega mesta v več kot 50 kilometrov oddaljeno Osnovno šolo Globoko v brežiški občini. Tam obiskuje 1. razred inkluzivnega oddelka, program enakovrednega izobrazbenega standarda redne osnovne šole, a prilagojenega tudi otrokom z avtističnimi motnjami. Mali Martin je namreč otrok s posebnimi potrebami, avtizem so mu odkrili pri treh letih in pol.
Kje bližje, na Dolenjskem, v Beli krajini ali na kočevskem koncu, take možnosti žal ni, čeprav je otrok z avtizmom veliko. Martinovi starši so se tako odločili za dobro otroka, čeprav gre za nemalo odrekanja, truda, napora in ne nazadnje tudi stroškov.
Letošnji prvošolci inkluzivnega oddelka OŠ Globoko Benjamin, David in Martin z učiteljicama (Foto: L. M.)
Kristina Hrastar (Foto: L. M.)
Zdenka Bregar Umek in Adrijana Sambolič (Foto: L. M.)
David je bil ravno pred tablo in se je navduševal nad našim fotoaparatom. Morda bo pa fotograf! (Foto: L. M.)
David se uči pisati številko 3. (Foto: L. M.)
»Res je naporno, za nas in za Martina, ki ima poleg mnogih težav tudi motnje spanja. Zvečer težko zaspi, potem pa ga zjutraj, ko bi najbolj spal, budimo in je čez dan zelo utrujen. Ne vem, kako bo to vplivalo nanj. A v OŠ Globoko se dobro počuti in vem, da je tam v pravih rokah, da zanj skrbijo strokovnjaki. Če bi hodil v redno šolo, bi me skrbelo še mnogo bolj,« pripoveduje mamica Kristina Hrastar, ki v nasprotju z mnogimi starši, ki imajo otroka z avtistično motnjo, o vsem tem odkrito in tudi javno govori, saj želi, da se na tem področju kaj premakne na boljše.
PRED DILEMO
»Po diagnozi, ki je za starše zagotovo šok, ostaneš pravzaprav sam, negotov in nebogljen, spekter avtističnih motenj je namreč zelo različen. Do ustrezne pomoči je težko priti, saj je v razvojnih ambulantah malo zdravnikov, vse dodatne terapije, ki bi otroku pomagale, so samoplačniške in drage, oddaljene, skratka težko je,« pove.
Njihova družina Filip-Hrastar se je v dobrobit Martina po diagnozi celo preselila iz Katarja nazaj v Slovenijo, saj sta z možem prepričana, da domače okolje, slovenski jezikovni prostor in njihova širša družina dobro vplivajo na sina. Mamica, sicer zdravnica radiologinja, je službo za zdaj opustila in se je povsem posvetila skrbi za sina avtista.
Po vrtcu v Novem mestu, kjer je imel Martin zadnji dve leti spremljevalko, je bila družina pred dilemo, kam ga vpisati v osnovno šolo. V redni šoli, kjer je v razredu po 25 otrok ali več, bi zagotovo imel veliko težav, saj je najšibkejši na socialnem področju. Druženje je zanj težava, ne prenaša hrupa.
PREMALO POZNANI
»Spremljevalko bi imel ali ne, skoraj zagotovo pa ne bi bila specializirana za motnje z avtizmom. Druga možnost, OŠ Dragotina Ketteja v Novem mestu s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom, ni enakovredna redni osnovni šoli in Martin bi imel slabše možnosti za naprej. Razredi so tam res manjši, a mešani, otroci imajo različne diagnoze. Šolanje na domu kot tretja možnost pa bi zahtevalo, da poučujem sama ali da plačujemo dodatno strokovno pomoč, skratka nobena možnost ni najboljša,« pripoveduje Kristina, ki je čisto po naključju izvedela za inkluzivni oddelek OŠ Globoko.
»Po obisku ob dnevu odprtih vrat smo se odločili – vztrajali bomo vsaj eno šolsko leto, potem pa bomo videli, kako in kaj,« pove Kristina, ki veliko časa zdaj preživi za volanom. Po dvakrat na dan v Globoko in nazaj. Nedavno je prejela odločbo Mestne občine Novo mesto, da ji bodo povrnili stroške prevoza, česar je vesela. »Žal samo za dve vožnji. A do konca pouka ga tam ne morem čakati, predolgo je,« pove in doda, da ji ni razumljivo, da nobena od novomeških osnovnih šol ni izkazala zanimanja za tak inkluzivni oddelek, pa potrebe nedvomno so. Večina staršev avtistov te možnosti niti ne pozna.
V GLOBOKEM DOJEMLJIVI
Da bodo morali kaj več narediti za prepoznavnost, meni tudi ravnateljica OŠ Globoko Zdenka Bregar Umek. Ponosna je, da je njihova šola leta 2020 imela posluh in se je odzvala povabilu šolskega ministrstva ter Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana za odprtje prve dislocirane enote zavoda, kjer v inkluzivnem oddelku omogočajo šolanje otrok z avtističnimi motnjami z enakovrednim izobrazbenim standardom, v domačem okolju, z možnostjo vključevanja v redne oddelke osnovne šole, in sicer od 1. do 3. razreda.
Potem je mogoče vključevanje v redno osnovno šolo, če otrok učno ni uspešen, pa ga usmerijo v programe z nižjim izobrazbenim standardom. Šolanje lahko nadaljuje tudi v omenjenem ljubljanskem zavodu.
»V OŠ Globoko smo bili dojemljivi za potrebe otrok z avtizmom, saj smo jih že prej srečevali, res pa je tudi, da je prednost naše šole, da je majhna – trenutno jo obiskuje 125 učencev – in ima oddelke z manj kot 20 otroki, tudi le po 12. Tako ponuja možnost inkluzije in vzporednih dejavnosti, kar večje šole težje storijo,« pove ravnateljica.
PODPORA POMEMBNA
Šola je morala za inkluzivni oddelek zagotoviti prostor, za strokovni kader pa je poskrbel zavod. K sreči je vse šlo dobro in v Globokem delujejo polno zaposlene socialna pedagoginja, učiteljica razrednega pouka ter učiteljica slovenščine in geografije s specialnimi pedagoškimi znanji, delno pa tudi svetovalna delavka in učiteljica angleščine.
Prednosti inkluzivnega oddelka je veliko, pove svetovalna delavka Adrijana Sambolič: v razredu je do pet otrok in dve učiteljici, zmanjšane so senzorične obremenitve, tu so razni specializirani pripomočki, didaktično gradivo in oprema. Pri nakupu teh je pomagal Rotary klub Čatež, veseli so tudi močne podpore Občine Brežice.
»Bistvo inkluzivnega oddelka sta dva dodatna predmeta socialnih in komunikacijskih veščin, integracija in inkluzija. Učence z avtizmom vključujemo v redne oddelke šole, z drugimi se družijo pri pouku športne vzgoje in na dnevih dejavnosti oz. najprej na področjih, na katerih so ‘močni’. Kasneje še drugod, pri tem smo prilagodljivi,« pripoveduje Sambolič in doda, da so izkušnje dobre.
STROKOVNOST, SRČNOST
Ob našem obisku so se vsi trije prvošolci – Martin prihaja iz Novega mesta, David in Benjamin pa sta iz Posavja – ukvarjali s številko 3. Uporabljali so različne pripomočke, sicer pa njihove učiteljice Mateja Mežič, Mojca Cerjak Ivanšek in Tjaša Šribar pravijo, kako neprecenljiva je bližina narave, gozda, kamor pogosto odidejo na svež zrak, rekreacijo ali umiritev.
Vse učiteljice se trudijo po najboljših močeh in skupaj s starši teh otrok se veselijo vsakega, še tako majhnega napredka. Treba je biti potrpežljiv. »Vsa pohvala za pogum, obsežno dodatno izobraževanje, primeren strokovni pristop in tudi srčnost. Ni vsak za takšno delo,« jih pohvali ravnateljica in pove, da so se za inkluzivni oddelek zanimali tudi starši avtistov iz trebanjskega in sevniškega konca, a poleg potrjene diagnoze v smeri motenj avtističnega spektra in odločbe Zavoda za šolstvo za vključitev v prilagojeni program je velika težava predvsem prevoz oz. prevelika oddaljenost.
NUJNO ŠIRJENJE
Zato tudi sama srčno upa, da se v državi zganejo in kak inkluzivni oddelek uredijo še kje drugje na dolenjskem koncu. »Že tako mnogi starši težko sprejmejo diagnozo, se osamijo, zaprejo vase, strah jih je in sram ter ne iščejo pomoči. Pa ta obstaja,« poudari Zdenka Bregar Umek.
Natalija Vovk Ornik, vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami v Zavodu za šolstvo, upa, da država takšne dislocirane enote Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana čim prej razširi znotraj rednih osnovnih šol po vsej Sloveniji, tudi na dolenjskem koncu. »Vsaj vsaka regija bi jo morala imeti. Če bi katera novomeška šola ponudila prostor, učilnico ali dve, bi se skupaj s šolskim ministrstvom potrudili, da bi tam gostoval tak oddelek zavoda. Le kader s specialnimi pedagoškimi znanji z različnih področij bi bilo treba zagotoviti,« pravi.
KAJ PA NOVO MESTO?
Mestna občina Novo mesto staršem, ki otroke vozijo na izobraževanje v kateri drug zavod, ker se zaradi svoje drugačnosti ne morejo vključevati v javni ali organizirani prevoz, povrne potne stroške, stroške izvajanja programa pa krije država.
Morda pa jih Martinov primer spodbudi k razmišljanju, da bi v kateri osnovni šoli spodbudili specializiran inkluzivni oddelek za avtiste. Bilo bi več kot dobrodošlo. Prav v vseh osnovnih šolah v občini, razen v OŠ Drska, imajo otroke z avtističnimi motnjami, ki so z odločbo usmerjeni v običajne osnovne šole. Skupaj jih je 19 in so različnih starosti. Samo Martina starši vozijo v OŠ Globoko.
»Dejstvo je, da je otrok z avtističnimi motnjami vse več, v rednih osnovnih šolah imajo težave oni in tudi drugi učenci in učitelji. V Ljubljani je še nekaj možnosti, čeprav razni zavodi pokajo po šivih, a nedvomno so otroci z dolenjskega in belokranjskega konca prikrajšani. Zato močno podpiramo več inkluzivnih oddelkov,« pove Natalija Vovk Ornik iz Zavoda za šolstvo.
Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista
Lidija Markelj
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Vsako jutro malce čez šesto uro Kristina Hrastar s težkim srcem zbudi šestletnega sina Martina in ga še vsega zaspanega po zajtrku odpelje z avtom iz Novega mesta v več kot 50 kilometrov oddaljeno Osnovno šolo Globoko v brežiški občini. Tam obiskuje 1. razred inkluzivnega oddelka, program enakovrednega izobrazbenega standarda redne osnovne šole, a prilagojenega tudi otrokom z avtističnimi motnjami. Mali Martin je namreč otrok s posebnimi potrebami, avtizem so mu odkrili pri treh letih in pol.
Kje bližje, na Dolenjskem, v Beli krajini ali na kočevskem koncu, take možnosti žal ni, čeprav je otrok z avtizmom veliko. Martinovi starši so se tako odločili za dobro otroka, čeprav gre za nemalo odrekanja, truda, napora in ne nazadnje tudi stroškov.
Letošnji prvošolci inkluzivnega oddelka OŠ Globoko Benjamin, David in Martin z učiteljicama (Foto: L. M.)
Kristina Hrastar (Foto: L. M.)
Zdenka Bregar Umek in Adrijana Sambolič (Foto: L. M.)
David je bil ravno pred tablo in se je navduševal nad našim fotoaparatom. Morda bo pa fotograf! (Foto: L. M.)
David se uči pisati številko 3. (Foto: L. M.)
»Res je naporno, za nas in za Martina, ki ima poleg mnogih težav tudi motnje spanja. Zvečer težko zaspi, potem pa ga zjutraj, ko bi najbolj spal, budimo in je čez dan zelo utrujen. Ne vem, kako bo to vplivalo nanj. A v OŠ Globoko se dobro počuti in vem, da je tam v pravih rokah, da zanj skrbijo strokovnjaki. Če bi hodil v redno šolo, bi me skrbelo še mnogo bolj,« pripoveduje mamica Kristina Hrastar, ki v nasprotju z mnogimi starši, ki imajo otroka z avtistično motnjo, o vsem tem odkrito in tudi javno govori, saj želi, da se na tem področju kaj premakne na boljše.
PRED DILEMO
»Po diagnozi, ki je za starše zagotovo šok, ostaneš pravzaprav sam, negotov in nebogljen, spekter avtističnih motenj je namreč zelo različen. Do ustrezne pomoči je težko priti, saj je v razvojnih ambulantah malo zdravnikov, vse dodatne terapije, ki bi otroku pomagale, so samoplačniške in drage, oddaljene, skratka težko je,« pove.
Njihova družina Filip-Hrastar se je v dobrobit Martina po diagnozi celo preselila iz Katarja nazaj v Slovenijo, saj sta z možem prepričana, da domače okolje, slovenski jezikovni prostor in njihova širša družina dobro vplivajo na sina. Mamica, sicer zdravnica radiologinja, je službo za zdaj opustila in se je povsem posvetila skrbi za sina avtista.
Po vrtcu v Novem mestu, kjer je imel Martin zadnji dve leti spremljevalko, je bila družina pred dilemo, kam ga vpisati v osnovno šolo. V redni šoli, kjer je v razredu po 25 otrok ali več, bi zagotovo imel veliko težav, saj je najšibkejši na socialnem področju. Druženje je zanj težava, ne prenaša hrupa.
PREMALO POZNANI
»Spremljevalko bi imel ali ne, skoraj zagotovo pa ne bi bila specializirana za motnje z avtizmom. Druga možnost, OŠ Dragotina Ketteja v Novem mestu s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom, ni enakovredna redni osnovni šoli in Martin bi imel slabše možnosti za naprej. Razredi so tam res manjši, a mešani, otroci imajo različne diagnoze. Šolanje na domu kot tretja možnost pa bi zahtevalo, da poučujem sama ali da plačujemo dodatno strokovno pomoč, skratka nobena možnost ni najboljša,« pripoveduje Kristina, ki je čisto po naključju izvedela za inkluzivni oddelek OŠ Globoko.
»Po obisku ob dnevu odprtih vrat smo se odločili – vztrajali bomo vsaj eno šolsko leto, potem pa bomo videli, kako in kaj,« pove Kristina, ki veliko časa zdaj preživi za volanom. Po dvakrat na dan v Globoko in nazaj. Nedavno je prejela odločbo Mestne občine Novo mesto, da ji bodo povrnili stroške prevoza, česar je vesela. »Žal samo za dve vožnji. A do konca pouka ga tam ne morem čakati, predolgo je,« pove in doda, da ji ni razumljivo, da nobena od novomeških osnovnih šol ni izkazala zanimanja za tak inkluzivni oddelek, pa potrebe nedvomno so. Večina staršev avtistov te možnosti niti ne pozna.
V GLOBOKEM DOJEMLJIVI
Da bodo morali kaj več narediti za prepoznavnost, meni tudi ravnateljica OŠ Globoko Zdenka Bregar Umek. Ponosna je, da je njihova šola leta 2020 imela posluh in se je odzvala povabilu šolskega ministrstva ter Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana za odprtje prve dislocirane enote zavoda, kjer v inkluzivnem oddelku omogočajo šolanje otrok z avtističnimi motnjami z enakovrednim izobrazbenim standardom, v domačem okolju, z možnostjo vključevanja v redne oddelke osnovne šole, in sicer od 1. do 3. razreda.
Potem je mogoče vključevanje v redno osnovno šolo, če otrok učno ni uspešen, pa ga usmerijo v programe z nižjim izobrazbenim standardom. Šolanje lahko nadaljuje tudi v omenjenem ljubljanskem zavodu.
»V OŠ Globoko smo bili dojemljivi za potrebe otrok z avtizmom, saj smo jih že prej srečevali, res pa je tudi, da je prednost naše šole, da je majhna – trenutno jo obiskuje 125 učencev – in ima oddelke z manj kot 20 otroki, tudi le po 12. Tako ponuja možnost inkluzije in vzporednih dejavnosti, kar večje šole težje storijo,« pove ravnateljica.
PODPORA POMEMBNA
Šola je morala za inkluzivni oddelek zagotoviti prostor, za strokovni kader pa je poskrbel zavod. K sreči je vse šlo dobro in v Globokem delujejo polno zaposlene socialna pedagoginja, učiteljica razrednega pouka ter učiteljica slovenščine in geografije s specialnimi pedagoškimi znanji, delno pa tudi svetovalna delavka in učiteljica angleščine.
Prednosti inkluzivnega oddelka je veliko, pove svetovalna delavka Adrijana Sambolič: v razredu je do pet otrok in dve učiteljici, zmanjšane so senzorične obremenitve, tu so razni specializirani pripomočki, didaktično gradivo in oprema. Pri nakupu teh je pomagal Rotary klub Čatež, veseli so tudi močne podpore Občine Brežice.
»Bistvo inkluzivnega oddelka sta dva dodatna predmeta socialnih in komunikacijskih veščin, integracija in inkluzija. Učence z avtizmom vključujemo v redne oddelke šole, z drugimi se družijo pri pouku športne vzgoje in na dnevih dejavnosti oz. najprej na področjih, na katerih so ‘močni’. Kasneje še drugod, pri tem smo prilagodljivi,« pripoveduje Sambolič in doda, da so izkušnje dobre.
STROKOVNOST, SRČNOST
Ob našem obisku so se vsi trije prvošolci – Martin prihaja iz Novega mesta, David in Benjamin pa sta iz Posavja – ukvarjali s številko 3. Uporabljali so različne pripomočke, sicer pa njihove učiteljice Mateja Mežič, Mojca Cerjak Ivanšek in Tjaša Šribar pravijo, kako neprecenljiva je bližina narave, gozda, kamor pogosto odidejo na svež zrak, rekreacijo ali umiritev.
Vse učiteljice se trudijo po najboljših močeh in skupaj s starši teh otrok se veselijo vsakega, še tako majhnega napredka. Treba je biti potrpežljiv. »Vsa pohvala za pogum, obsežno dodatno izobraževanje, primeren strokovni pristop in tudi srčnost. Ni vsak za takšno delo,« jih pohvali ravnateljica in pove, da so se za inkluzivni oddelek zanimali tudi starši avtistov iz trebanjskega in sevniškega konca, a poleg potrjene diagnoze v smeri motenj avtističnega spektra in odločbe Zavoda za šolstvo za vključitev v prilagojeni program je velika težava predvsem prevoz oz. prevelika oddaljenost.
NUJNO ŠIRJENJE
Zato tudi sama srčno upa, da se v državi zganejo in kak inkluzivni oddelek uredijo še kje drugje na dolenjskem koncu. »Že tako mnogi starši težko sprejmejo diagnozo, se osamijo, zaprejo vase, strah jih je in sram ter ne iščejo pomoči. Pa ta obstaja,« poudari Zdenka Bregar Umek.
Natalija Vovk Ornik, vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami v Zavodu za šolstvo, upa, da država takšne dislocirane enote Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana čim prej razširi znotraj rednih osnovnih šol po vsej Sloveniji, tudi na dolenjskem koncu. »Vsaj vsaka regija bi jo morala imeti. Če bi katera novomeška šola ponudila prostor, učilnico ali dve, bi se skupaj s šolskim ministrstvom potrudili, da bi tam gostoval tak oddelek zavoda. Le kader s specialnimi pedagoškimi znanji z različnih področij bi bilo treba zagotoviti,« pravi.
KAJ PA NOVO MESTO?
Mestna občina Novo mesto staršem, ki otroke vozijo na izobraževanje v kateri drug zavod, ker se zaradi svoje drugačnosti ne morejo vključevati v javni ali organizirani prevoz, povrne potne stroške, stroške izvajanja programa pa krije država.
Morda pa jih Martinov primer spodbudi k razmišljanju, da bi v kateri osnovni šoli spodbudili specializiran inkluzivni oddelek za avtiste. Bilo bi več kot dobrodošlo. Prav v vseh osnovnih šolah v občini, razen v OŠ Drska, imajo otroke z avtističnimi motnjami, ki so z odločbo usmerjeni v običajne osnovne šole. Skupaj jih je 19 in so različnih starosti. Samo Martina starši vozijo v OŠ Globoko.
»Dejstvo je, da je otrok z avtističnimi motnjami vse več, v rednih osnovnih šolah imajo težave oni in tudi drugi učenci in učitelji. V Ljubljani je še nekaj možnosti, čeprav razni zavodi pokajo po šivih, a nedvomno so otroci z dolenjskega in belokranjskega konca prikrajšani. Zato močno podpiramo več inkluzivnih oddelkov,« pove Natalija Vovk Ornik iz Zavoda za šolstvo.
Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista
Lidija Markelj
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Mestna promenada Brežice, priljubljena poletna prireditev, ki že tradicionalno oživlja staro mestno jedro, je tudi lani postavila nove mejnike na področju trajnostne organizacije dogodkov. Na podlagi novih kriterijev je dobila naziv Prireditev na poti zero waste z dvema zvezdicama, ki potrjuje, da smo organizatorji uspeli izpolniti stroge kriterije uporabe pralnih kozarcev, 90 % ločenega zbiranja odpadkov ter 30 % zmanjšanja količin odpadkov. Mestna promenada Brežice tako ohranja mesto najdlje trajajoče prireditve s tovrstnim nazivom v Sloveniji.
Podelitev certifikata v Ljubljani
Pridobitev naziva Zero Waste prireditev je rezultat doslednega izvajanja zelene zaveze in tesnega sodelovanja z vsemi deležniki dogodka. Na zadnji promenadi smo vsak večer tehtali odpadke, ločeno po frakcijah, da smo spremljali zastavljene cilje in identificirali možnosti za nadaljnje izboljšave v prihodnjih letih. V 10 dneh trajanja dogodka, ki ga je obiskalo rekordnih 17.000 obiskovalcev, smo zbrali 536 kg odpadkov, kar je 95,56 % ločenih odpadkov. Čeprav je bila količina zbranih odpadkov letos za 51 kg višja (bilo je tudi 6.000 obiskovalcev več), je količina odpadkov na obiskovalca padla za 28 % ( iz 44 g na 32 g), kar je odličen rezultat glede na podobne prireditve v Sloveniji.
Inovativne rešitve za zmanjševanje odpadkov
V 2024 smo organizatorji uporabili že nekatere lanske rešitve in uvedli nove inovacije, ki so pomagale zmanjšati količino odpadkov in izboljšati okoljsko ozaveščenost obiskovalcev. Ključno vlogo pri zmanjšanju plastičnih odpadkov so igrali povratni kozarci, mestni smetnjaki pa so bili začasno zatesnjeni in okrašeni z rožami, kar je obiskovalce spodbujalo k pravilnemu ločevanju. Posebni pepelniki za cigarete, oblikovani kot glasovalne škatle, so obiskovalce na igriv način usmerjali k odgovornemu odlaganju ogorkov.
Pomemben del prireditve so bili tudi prostovoljci, znani kot »zelena straža«, ki so bili prepoznavni po svojih zelenih majicah in so z nasmeškom na obrazu skrbeli za pravilno ločevanje ter zbiranje odpadkov. Na prizorišču je bil postavljen pitnik v obliki Vodovodnega stolpa. Na vseh mizah so bile oznake, ki so obiskovalce usmerjale do najbližjih ekoloških otokov, organizatorji pa smo uvedli tudi jingle – kratka glasovna sporočila, ki so na zabaven način med prireditvijo ozaveščala o zelenih vsebinah, npr. o pepelnikih, povratnih kozarcih, pitniku in o dejstvu, da gre za zeleno prireditev.
Mednarodno sodelovanje in vključevanje mladih
Lani je kot »zelena straža« sodelovalo tudi 10 mladih prostovoljcev iz Evropske solidarnostne enote iz petih držav, ki jo sofinancira Evropska unija. Njihova prisotnost je dogodku dodala mednarodno dimenzijo in izkazala pomen medkulturnega sodelovanja pri reševanju globalnih izzivov, kot je trajnost. ZPTM Brežice smo v sklopu projekta Out of the City gostili petdnevni študijski obisk za mladinske delavce iz Slovenije, Srbije, Italije in Romunije, v okviru katerega so se udeleženci z izkustvenim učenjem spoznavali dobre prakse ter se udeležili Vaških iger 2024 v Brežicah. Ogledali so si mladinske centre in nevladne mladinske organizacije, delujoče v ruralnem okolju, pri čemer so organizacije predstavile izzive ter kako te izzive naslavljajo ter rešujejo – na lokalni in nacionalni ravni.
Ozelenitev mestnega središča in podpora lokalnemu okolju
2024 je bila Mestna promenada Brežice obogatena z novimi elementi, ki so dodatno prispevali k trajnostni naravnanosti dogodka. Prizorišče je bilo ozelenjeno z grmičevjem, kar je prostor spremenilo v prijetno in okolju prijazno okolje. Oder je bil letos obrnjen tako, da so nastopajoči imeli čudovit razgled na Sveti Vid, kar je prineslo novo izkušnjo tako za izvajalce kot za obiskovalce.
Na prvem dnevu prireditve je bil poseben poudarek namenjen lokalni kulinariki, saj je bila organizirana 1. Kuhinja na ulici s ponudniki iz Kolektivne blagovne znamke Brežice Selection/Izbrano. Obiskovalci so lahko uživali v okusnih jedeh lokalnih gostincev, medtem ko so jih zabavali Nuša Derenda in Tamburaški orkester Artiče.
Zeleni napotki za obiskovalce
Organizatorji smo pripravili tudi zelene napotke za obiskovalce, s katerimi smo jih spodbujali k trajnostnemu obnašanju. Med drugim smo jih pozvali, naj na dogodek pridejo s kolesom, naj skrbno ravnajo z naravnimi viri, naj kupujejo lokalno, kar so lahko udejanjili vsak večer, saj so na stojnicah predstavljali ponudniki z lokalnimi izdelki.
Posebno pozornost smo namenili spodbujanju uporabe pitnika, kjer so obiskovalci lahko napolnili svoje stekleničke. S tem smo zmanjšali uporabo plastičnih steklenic in dodatno prispevali k zmanjšanju odpadkov.
Zaveza k trajnosti
Želimo si, da Mestna promenada Brežice ostaja zgled za organizacijo okolju prijaznih dogodkov, ki povezujejo lokalno skupnost in hkrati služijo kot navdih za širšo regijo. Z nenehnim izobraževanjem in ozaveščanjem o pravilnem ravnanju z odpadki se organizatorji trudimo spremeniti navade in povečati ekološko zavest med občani in obiskovalci.
Kljub uspehom pa se zavedamo tudi izzivov, kot je večje število obiskovalcev, zmanjšanje količine odpadkov, sodelovanje s ponudniki in ustrezna postavitev smetnjakov ob večji gneči. Že zdaj razmišljamo o novih rešitvah in spremembah za prihodnje leto, s čimer želimo še naprej izboljševati trajnostni vidik Mestne promenade Brežice in ohranjati mestomed vodilnimi trajnostnimi prireditvami v Sloveniji.
ZPTM Brežice
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Biografski roman o Elizabeti Križanić z naslovom Melodije vijolic, avtorice Ivane Vatovec, je izšel pri brežiški založbi Primus.
Avtorica in glavna junakinja romana sta ob predstavitvi v Knjižnici Brežice podpisovali knjigo. (Foto: M. L.)
Odmev Melodij vijolic: na predstavitev romana so prišli Betkini prijatelji od blizu in daleč, tudi iz Medžimurja (v ospredju). (Foto: M. L.)
Beti in Drago in pesem o medžimurskih vijolicah (Foto: M. L.)
Tako kot roman Melodije vijolic vodi bralca med preteklostjo in sedanjostjo in skozi življenje Elizabete, se je Elizabeta Križanić (desno) tudi v pogovoru z Ivano Vatovec (v sredini) in Matejo Kus v živo spominjala različnih dogodkov in dogodivščin. (Foto: M. L.)
»Elizabeta, Lizika, Liza, Elza, Eli, Elisabeth, Beti, Betka – vse to je ona, Elizabeta. Vsako ime ima svoj čas in prostor v njenem življenju, vsaka oblika imena je pisala svojo zgodbo na nekem kraju in pod vsakim imenom so zapisani drugi ljudje, ki so zaznamovali njeno pot,« je o glavni junakinji romana zapisala Ivana Vatovec in v tem znamenju je potekal tudi predstavitveni pogovorni večer, ki ga je povezovala predstavnica knjižnice Mateja Kus.
Harmonija
Nov je omenjeni roman, medtem ko sta njegova avtorica in glavna junakinja lokalno in tudi širše znani imeni. Ivana Vatovec ima za seboj že tri samostojne pesniške zbirke, Pod silo spomina, V brezvetrju časa in Brezanke. Z Rudijem Mlinarjem je soavtorica biografskih romanov Vsa njegova križpotja in V senci gore, ob tem je izdala svoje romane Iskalec žive vode, Kjer šelestijo breze, Gabriela, Odbleski Dobličice in Anine kresnice, njen naslednji roman Med jatami senc je že pri založniku. Napisala je tudi veliko besedil za narodno-zabavne ansamble in nekaj za zbore. Ivani, ki že več kot petdeset let živi v Brežicah, se pesniško in pisateljsko pero in pred tem misel znova in znova nostalgično pomudi v Beli krajini, deželi, ki je postala nepopisno njena, takoj ko se je triletna z družino tja preselila iz rojstne banatske Gudurice.
Ivana Vatovec je med drugim napisala pesem Vijolice. Beti Križanić jo je uglasbila in zdi se, da je s to melodijo nepričakovano in močno poglobila prijateljstvo z Ivano. O tem prijateljstvu govori tudi »odmev« iz Srbije. Betka je Vijolice ob neki priložnosti zapela na daljavo ob glasbeni spremljavi moža Dragutina udeležencem literarnega večera Društva Slovencev Kula Vršac v Srbiji. »Takrat smo začutili pretanjeno povezanost treh plemenitih, ustvarjalnih duš, ki so se zdaj harmonično prepletle v tej knjigi – pisateljice Ivane ter predanih glasbenikov Elizabete in njenega moža,« se v predgovoru k romanu Melodije vijolic spominja Rut Zlobec. Rut je učiteljica Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece, ki pa že več let poučuje slovenščino in organizira kulturno dogajanje v društvih Slovencev v Srbiji. »Ivanin roman nam podarja dragocen pogled v globino in veličino življenja, ki ga je oplemenitila glasba,« je med drugim zapisala Rut Zlobec.
»Takrat smo začutili pretanjeno povezanost treh plemenitih, ustvarjalnih duš.«
Elizabeta, za prijatelje Beti, Betka, kot rečeno, in njen mož Dragutin, Drago, sta priljubljena nepogrešljiva ustvarjalca dogajanja v brežiški ljubiteljski kulturi, tudi sedanji, aktualni. Glavna junakinja tokratnega romana o svojih začetkih in nadaljevanju pravi: »Dve leti sem učila na glasbeni šoli v Čakovcu. Kot mladi učiteljici mi je bila mentorica profesorica Vesna Sever, ki je nekoč učila v Brežicah. Ona je naju z Dragom pripeljala v Brežice. Na Glasbeni šoli Brežice sem učila deset let in nato še sedemindvajset let na Glasbeni šoli Krško. Osemintrideset let sem z Dragom vodila zbore KUD Brežice in štiriintrideset let igrala v Tamburaškem orkestru KUD Otona Župančiča v Artičah, kjer sem bila tudi vokalna solistka. Od marca 2019 vodim pevsko skupino Žarek v Domu upokojencev Brežice.«
»Hej, tambura«
Kot povsem uigran duet sta Beti in Drago z nastopom navdušila tudi na omenjeni predstavitvi romana Melodije vijolic, ki so se je udeležili številni obiskovalci; prišli so iz Brežic, več drugih krajev po Sloveniji in iz Medžimurja. Poslušalce sta očarala tudi s tem, ko sta, oba Medžimurca iz okolice Čakovca, v svoj tokratni repertoar uvrstila tudi eno najlepših medžimurskih pesmi o vijolicah, ki v tej melodiji simbolizirajo žensko. Nastopil je tudi Mešani pevski zbor Kulturnega društva Franca Bogoviča Dobova, s katerim se je prvič javno predstavila zborovodkinja Biljana Biba Novak. Zbor je duše udeležencev večera napolnil z legendarno melodijo Hej, tambura, v njenem besedilu in glasbi je avtor Drago Križanić prepletel neminljive nostalgične spomine, zrelo občutenje sedanjosti in komajda izraženo nelagodje pričakovanja ter pri tem tamburo, tamburico postavil za simbolično krono svojega, glasbi iskreno posvečenega življenja, kakršno je tudi življenje njegove Beti.
Zanos, ki se ga je navzela tokratna predstavitev romana Melodije vijolic, sta nekako delila z zbranimi v svojih nagovorih tudi direktorica knjižnice Tea Bemkoč in predsednik Kulturnega društva Franca Bogoviča Dobova Drago Iljaš.
Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista
M. Luzar
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Ta stran uporablja piškotke. Če jih ne dovolite, stran morda ne bo delovala pravilno. Ali jih želite omogočiti? Radio.Brezice.Eu uporablja piškotke, s katerimi omogočamo kvalitetno uporabniško izkušnjo in pravilno delovanje vseh funkcij spletne strani. Za nadaljevanje uporabe naše strani se morate strinjati s piškotki. Piškotke uporabljamo za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in funkcionalnosti spletne strani.
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med brskanjem po spletnem mestu. Od teh se piškotki, ki so kategorizirani kot potrebni, shranijo v vaš brskalnik, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcij spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno mesto. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Imate tudi možnost, da zavrnete te piškotke. Toda zavrnitev nekaterih od teh piškotkov lahko vpliva na vašo izkušnjo brskanja.
Piškotki, ki jih uporabljamo za izboljšanje uspešnosti delovanja spletne strani, ki uporabnikom omogoča hitrejše delovanje strani in boljšo uporabniško izkušnjo.
Analitični piškotki so uporabljeni za ugotavljanje kako uporabniki uporabljajo spletno stran, število obiskovalcev in podobno.
Piškotek
Trajanje
Opis
__gads
1 year 24 days
The __gads cookie, set by Google, is stored under DoubleClick domain and tracks the number of times users see an advert, measures the success of the campaign and calculates its revenue. This cookie can only be read from the domain they are set on and will not track any data while browsing through other sites.
_ga
2 years
The _ga cookie, installed by Google Analytics, calculates visitor, session and campaign data and also keeps track of site usage for the site's analytics report. The cookie stores information anonymously and assigns a randomly generated number to recognize unique visitors.
_ga_4SPM0Y9K5G
2 years
This cookie is installed by Google Analytics.
_gat_gtag_UA_240773228_1
1 minute
Set by Google to distinguish users.
_gid
1 day
Installed by Google Analytics, _gid cookie stores information on how visitors use a website, while also creating an analytics report of the website's performance. Some of the data that are collected include the number of visitors, their source, and the pages they visit anonymously.
CONSENT
2 years
YouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
UID
2 years
Scorecard Research sets this cookie for browser behaviour research.
Oglaševalski piškotki služijo uporabnikom za prikaz relevantnih oglasov.
Piškotek
Trajanje
Opis
mc
1 year 1 month
Quantserve sets the mc cookie to anonymously track user behaviour on the website.
NID
6 months
NID cookie, set by Google, is used for advertising purposes; to limit the number of times the user sees an ad, to mute unwanted ads, and to measure the effectiveness of ads.
test_cookie
15 minutes
The test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
A cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSC
session
YSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devices
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-id
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextId
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requests
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
