Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Svet EU-ja in Evropski parlament sta se začasno dogovorila o ambicioznejših sektorskih ciljih glede obnovljivih virov energije v prometu, industriji, stavbah ter na področju daljinskega ogrevanja in hlajenja. Namen teh podciljev je pospešiti vključevanje obnovljivih virov v panoge, kjer ta proces teče počasneje, so sporočili iz Bruslja. Začasni politični dogovor bosta morala zdaj Svet EU-ja (države članice) in Evropski parlament potrditi še uradno.

Na področju prometa lahko skladno z začasnim sporazumom članice sicer izbirajo med zavezujočim ciljem 14,5-odstotnega zmanjšanja toplogrednih plinov v prometu do leta 2030 ali pa zavezujočim ciljem vsaj 29-odstotnega deleža obnovljivih virov v končni porabi energije v prometu do leta 2030.

Sorodna novica
V Sloveniji lani še vedno prenizek delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov

Začasni sporazum določa tudi zavezujoč kombinirani podcilj 5,5-odstotne rabe naprednih biogoriv in obnovljivih goriv nebiološkega izvora v deležu obnovljive energije v prometnem sektorju. Znotraj tega cilja obstaja minimalna zahteva po enoodstotnem deležu obnovljivih goriv nebiološkega izvora v deležu obnovljivih virov energije, dobavljenih prometnemu sektorju.

Glede industrije začasni dogovor predvideva, da bo ta letno dvignila rabo obnovljivih virov energije za 1,6 odstotka. Pogajalci so se strinjali, da bi moralo do leta 2030 42 odstotkov vodika, ki se uporablja v industriji, izvirati iz obnovljivih goriv nebiološkega izvora, do leta 2035 pa naj bi se ta delež povečal na 60 odstotkov.

Začasni sporazum krepi tudi trajnostna merila za uporabo biomase za energijo in vključuje ukrepe za pospešitev postopkov pridobivanja dovoljenj za projekte obnovljivih virov energije. Pospešitev projektov je pomembna tudi v luči evropskega načrta za neodvisnost od ruskih fosilnih goriv.

Slovenija sicer lani že drugič zaporedoma ni dosegla zadanega cilja – 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Na javni razpis za sanacijo odlagališča pri Celju so prispele tri ponudbe. Podjetje Riko se je prijavilo s ponudbo za skoraj 6,7 milijona evrov, kranjsko podjetje Garnol za 5,3 milijona evrov, brežiško podjetje Hortikultura pa za 6,4 milijona evrov.

Po pojasnilih ministrstva za okolje, podnebje in energijo je bila dopustna le ponudba podjetja Riko, ki je bila tudi izbrana na razpisu. To pomeni, da je prispela pravočasno, pri njej ne obstajajo razlogi za izključitev, izpolnjuje pogoje za sodelovanje, ustreza navedenim potrebam in zahtevam naročnika, obenem pa ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, ni ocenjena za neobičajno nizko ceno in ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Pri preostalih dveh ponudbah, ki sta prispeli na javni razpis, so bile ugotovljene pomanjkljivosti. Neizbrana ponudnika imata zdaj možnost, da v osmih delovnih dneh od prejema odločitve vložita zahtevek za revizijo. V tem primeru morata državi plačati takso 25.000 evrov. Odpiranje ponudb je sicer potekalo 1. marca, v nadaljevanju postopka pa so vsa tri podjetja pozvali k dopolnitvi vlog.

Sanacija mora biti izvedena v 16 mesecih po podpisu pogodbe

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so konec februarja napovedali, da bodo, če bodo na javnem naročilu dobili ustrezne ponudbe in da na odločitev o izboru izvajalca ne bo uveden revizijski postopek, takoj po izboru z izvajalcem podpisali tudi pogodbo. Sanacijska dela morajo biti izvedena v 16 mesecih od podpisa pogodbe.

Gradbeno dovoljenje so pridobili v začetku lanskega junija, pravnomočno je postalo avgusta. Finančna sredstva za izvedbo projekta pa so zagotovili z lanskim rebalansom proračuna.

Zaradi nezakonitih odpadkov Evropska komisija letos vložila novo tožbo

Ker Slovenija ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov v Bukovžlaku, se je Evropska komisija sredi februarja odločila za novo tožbo na Sodišču EU-ja.

Območje po presoji Bruslja namreč skoraj osem let po izrečeni sodbi ostaja neskladno s predpisi EU-ja, sanacija pa se še ni začela. Komisija zato od Slovenije pričakuje, da sprejme vse potrebne ukrepe za zaprtje in sanacijo odlagališča na vzhodnem delu Celja. Neurejeno območje trenutno namreč predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi.

Sloveniji v primeru nadaljnjega neukrepanja grozi finančna kazen za celotno obdobje od sodbe sodišča iz leta 2015 do izpolnitve zahtev evropske zakonodaje.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Indija je septembra lani iz Namibije uvozila osem odraslih gepardov in jih naselila v naravnem parku Kuno v zvezni državi Madhja Pradeš. Februarja so v park naselili še 12 gepardov iz Južne Afrike, navaja CNN.

Namibijskima gepardoma Siyayi in Freddieju so se nedavno skotili prvi štirje mladiči. Novica je še toliko pomembnejša, saj je pred nekaj dnevi zaradi bolezni ledvic poginila ena izmed namibijskih gepardk Sasha.

Gre za prvi naraščaj gepardov v državi po izumrtju vrste pred približno 70 leti, ko so britanski kolonializatorji izsekali velike površine indijskih gozdov in s tem uničili habitat velikih mačk, poleg tega pa so geparde pogosto tudi lovili.

Indijska vlada si prizadeva v prihodnjih petih letih populacijo gepardov povečati na 50. Tudi zato so vladni uradniki z navdušenjem pozdravili prihod prvih mladičev.

Indijski premier Narendra Modi je skotitev četverice opisal kot “čudovito novico“, okoljski minister Bhupender Jadav pa ga je označil za “pomemben dogodek v naši zgodovini ohranjanja divjih živali“.

Svetovni sklad za naravo (WWF) navaja, da gepardi v naravi živijo predvsem na jugu in vzhodu Afrike, v Namibiji, Bocvani, Keniji in Tanzaniji.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.