Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Maks

100 let Zdravstvene postaje Lukovica, ki je zaznamovala razvoj slovenskega zdravstva

Leta 1926 je bil v Lukovici zgrajen prvi zdravstveni dom na Slovenskem, ki je predstavljal pomemben korak k organiziranemu zdravstvenemu varstvu prebivalstva. Njegova vizija je presegala zgolj zdravljenje bolezni in je že takrat poudarjala pomen preventive, higiene, zdravega življenjskega okolja ter zdravstvenega ozaveščanja ljudi.

V slavnostnem nagovoru je minister za zdravje dr. Tadej Ostrc poudaril zgodovinski pomen ustanove in njeno trajno poslanstvo: »100 let je za posameznika dolgo življenjsko obdobje, za zdravstveno ustanovo pa predstavlja zgodbo številnih generacij, strokovnega razvoja, predanosti in predvsem neštetih srečanj med zdravstvenimi delavci in ljudmi, ki so potrebovali njihovo pomoč.«

Ob tem je minister izpostavil aktualna prizadevanja za večjo dostopnost zdravstvenih storitev: »Danes si prizadevamo, da bi zdravstvene storitve ljudem zagotovili čim hitreje in čim bližje njihovemu okolju. Z ukrepi za razvoj Slovenije na področju zdravstva krepimo sodelovanje med zdravstvenimi zavodi in drugimi izvajalci, ustvarjamo pogoje za učinkovitejšo uporabo strokovnega znanja ter povečujemo dostopnost zdravstvenih storitev tam, kjer jih pacienti najbolj potrebujejo.« Dodal je še, da bo »referendum za razvoj Slovenije tudi referendum za dostopno zdravstvo«.

Današnja Zdravstvena postaja Lukovica, kot del ZD Domžale, zagotavlja vrsto zdravstvenih dejavnosti, od zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov do laboratorijske, zobozdravstvene in patronažne dejavnosti. S svojim delovanjem ostaja pomemben del lokalne skupnosti ter nadaljuje tradicijo zdravstvenega varstva, ki je v Lukovici prisotna že celo stoletje.

V okviru slovesnosti je strokovni prispevek predstavila tudi dr. Zvonka Zupanič Slavec, podeljena pa je bila nagrada ZP Lukovica, ki jo je prevzela direktorica ZD Domžale mag. Renata Rajapakse.

Dogodek se je zaključil z odkritjem spominske plošče pred ZP Lukovica, ki so jo skupaj odkrili minister dr. Tadej Ostrc, županja mag. Olga Vrankar in direktorica mag. Renata Rajapakse. Zbrane so nato povabili na ogled razstave o zgodovini zdravstvenega varstva v Lukovici.

Ob jubileju je minister izrazil hvaležnost vsem generacijam zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki so soustvarjali zgodbo ustanove, ter poudaril, da 100-letnica ne predstavlja le pogleda v preteklost, temveč tudi zavezo za prihodnost. Temeljne vrednote slovenskega zdravstva, strokovnost, dostopnost, solidarnost, preventiva in spoštovanje človekovega dostojanstva, namreč ostajajo vodilo tudi za prihodnji razvoj zdravstvenega sistema.

Turistične destinacije in tveganja: na Fakulteti za turizem UM o odgovornem upravljanju in komuniciranju tveganj

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru je v začetku oktobra organizirala strokovni posvet o turističnih destinacijah in tveganjih. Namen dogodka je bil prispevati k večji ozaveščenosti turistične in širše skupnosti o potencialnih tveganjih ter še bolj o smiselnih in pričakovanih odzivih nanje.

V času hitrih sprememb ter vse večjih in vse bolj raznovrstnih tveganj se turistične destinacije soočajo s kompleksnimi vprašanji, ki zahtevajo celovit premislek in usklajeno delovanje. Da je prostora za razpravo o teh izzivih še veliko, so potrdili tudi udeleženci posveta, predstavniki destinacijskih in drugih turističnih oziroma s turizmom povezanih organizacij iz različnih delov Slovenije.

Kje se začne in konča odgovornost turistične destinacije?

Posvet je s predstavitvijo problematike odprl raziskovalec Fakultete za turizem UM Nejc Pozvek, ki je izpostavil ključna vprašanja odgovornosti destinacij pri načrtovanju, trženju in prodaji turističnih produktov v okoliščinah potencialnih tveganj.

Kaj nam zares preti in kaj gre lahko narobe? Komu in kako (če sploh) ter kdaj to povedati, sporočitiKako naj destinacije jasno in z vso pričakovano odgovornostjo pristopijo h komunikaciji tveganj, ki so jim, predvsem pa so jim lahko njihovi gostje, izpostavljeni?

Pozvek je predstavil različne vrste kriz, njihove časovne značilnosti in ustrezne odzive ter poudaril pomen odpornosti destinacij, ki presega zgolj krizno upravljanje. Posebno pozornost je namenil ranljivosti turistov, ki se lahko zaradi nepoznavanja lokalnih razmer, vremenskih značilnosti, terena ali jezika ob nepredvidenih dogodkih znajdejo v zahtevnem položaju. Zato je ključnega pomena premišljeno in dosledno komuniciranje z obiskovalci pred prihodom, med bivanjem ter ob morebitnih kriznih dogodkih in po njih.

Podnebne spremembe prinašajo nova tveganja za turizem

Dr. Maja Turnšek, izredna profesorica na Fakulteti za turizem UM in raziskovalka na področju podnebnih sprememb, je predstavila podnebna tveganja in vse pogostejše krizne dogodke, povezane s podnebnimi spremembami. Opozorila je na prihodnje podnebne scenarije in prilagoditve, ki jih bodo nove razmere zahtevale tudi od turističnega sektorja.

Predstavila je tudi rezultate dela v okviru projekta »Podlage za določanje ranljivosti in prilagajanja na podnebne spremembe v statističnih regijah«. Na primeru Posavja je prikazala ocene izpostavljenosti in ranljivosti turističnih dejavnosti glede na različne podnebne scenarije ter priporočene ukrepe za prilagajanje pričakovanim spremembam. Ob tem je poudarila, da poleg prilagajanja ne smemo zanemariti niti zmanjševanja lastnih vplivov na podnebje.

Kako komunicirati tveganja, ne da bi odvračali obiskovalce?

Mednarodni pogled na tematiko je prispeval Jon Heshka, strokovnjak za upravljanje tveganj v turizmu s kanadske univerze Thompson Rivers v Kamloopsu.

V svojem predavanju se je osredotočil na vprašanje, kako lahko turistične destinacije in ponudniki učinkovito komunicirajo tveganja, ne da bi pri tem negativno vplivali na privlačnost destinacije oziroma odločitve obiskovalcev.

Predstavil je številne primere, predvsem s področja aktivnosti na prostem, od nezgod in neustreznih odzivov turističnih ponudnikov, ki so se v nekaterih primerih končali tudi s sodnimi postopki, do primerov dobrih praks. Ti temeljijo na strokovno podprtem pristopu, poznavanju nevarnosti, ki so jim lahko izpostavljeni obiskovalci, ter odgovornem in pravočasnem komuniciranju tveganj.

Izmenjava izkušenj potrdila pomen nadaljnjega sodelovanja

Posvet se je zaključil z vodeno razpravo o izzivih slovenskih turističnih destinacij in podjetij pri upravljanju in komuniciranju tveganj. Izmenjava mnenj, izkušenj in pogledov predstavnikov turističnega sektorja je odprla številna pomembna vprašanja ter potrdila aktualnost obravnavane tematike.

Udeleženci so ob zaključku poudarili pomen nadaljnjega ozaveščanja, izmenjave znanja in sodelovanja na področju odgovornega upravljanja ter komuniciranja tveganj v turizmu.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem

Legenda se vrača: Stanislav Vrbek – Sten napoveduje obsežen dvojni album in predstavlja novo skladbo Katja!

Po večletnem ustvarjalnem premoru se na slovensko glasbeno sceno v velikem slogu vrača izkušen kitarist, avtor in glasbenik Stanislav Vrbek – Sten. Po romantični skladbi Poletje se je začelo tokrat navdušuje z novo pesmijo in videospotom z naslovom Katja, ki napoveduje resnično veličasten glasbeni projekt – obsežen dvojni album s kar 25 avtorskimi skladbami!

Voditeljica Anja Urek se je s Stenom pogovarjala v oddaji Glasbene novičke iz Slovenije in iz njega izvlekla podrobnosti iz ozadja nastajanja tega novega dvojnega albuma:

V studiu Tivoli rojena nostalgija

Pesem Katja nosi poseben pečat, saj je nastala v legendarnem studiu Tivoli. Čeprav je na trenutek objave čakala kar nekaj časa, se v njej prepletata prepoznavna melodičnost in iskrena čustva. Kot poudarja Sten, je navdih za besedila črpal iz resničnega življenja, čeprav je v skladbah vselej prisotna tudi doza premišljenosti in življenjskih preobratov.

Štiri desetletja na glasbenih odrih

Sten slovenski javnosti še zdaleč ni neznanec. V svoji bogati, več kot štiridesetletni glasbeni poti je odigral približno tri tisoč koncertov.

  • Začetki: Svojo pot je začel leta 1984 s kamniško skupino Piramida.
  • Sodelovanja: Sodeloval je s številnimi zvenečimi imeni slovenske estrade, med katerimi so Marjana Deržaj, Vili Resnik, Jani Pavec (Ritem Planet), 12. Nasprotje, Bordel, Rok’n’Band in drugi.
  • Diskografija: Leta 2014 je pri založbi Helidon izdal svoj prvi samostojni album Dober razlog.

Veličasten dvojni album na obzorju

Na prihajajočem dvojnem albumu se bo zbralo 25 skrbno izbranih skladb, ki so zorele skozi leta. Pri projektu ob Stenu sodeluje preverjena ekipa izkušenih glasbenikov:

  • Sergej Jereb (bas)
  • Maks Koren in Tomaž Ferenc (bobni)
  • Tomaž Krstić (kitara)
  • Janko Orešič (tolkala)

Glasbeniki so nov material že preverili na odrih, kjer jih je občinstvo sprejelo z odprtimi rokami, kar avtorju daje zagon za dokončanje tega ambicioznega glasbenega mozaika.

Spremljajte Stena na družbenih omrežjih:

Stanislav Vrbek - Sten

Poslušalci in poslušalke lahko pesem “Katja” poslušajo še ves teden v rubriki Hit tedna!

V Brežicah počastili dan suverenosti: spomin na leto 1991 in ljudi, ki so branili Slovenijo

V Brežicah so v četrtek, 22. oktobra 2026, s slovesnim dvigom slovenske zastave pri Obelisku zmage 1991 in osrednjo posavsko proslavo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice počastili dan suverenosti.

Letošnja slovesnost je potekala ob 35. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade s slovenskega ozemlja. Govorci so poudarili pomen osamosvojitve, vlogo Posavja v vojni za Slovenijo in odgovornost za ohranjanje zgodovinskega spomina.

Slovesen začetek pri Obelisku zmage 1991

Obeležitev dneva suverenosti se je začela pri pomniku osamosvojitveni vojni Obelisk zmage 1991 v Brežicah, kjer so slovesno dvignili slovensko zastavo. Ob slovesnem dvigu zastave je zbrane nagovoril Anton Supančič, predsednik Pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Posavje. Ob obeležitvi dneva suverenosti so se spomnili tudi Jerneja Molana, prvega padlega pripadnika Teritorialne obrambe v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, ki je 27. junija 1991 izgubil življenje v spopadu z enoto JLA v Rigoncah.

V Viteški dvorani osrednja posavska proslava

Slovesnost se je nadaljevala v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice, kjer sta osrednjo posavsko proslavo ob dnevu suverenosti pripravila Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brežice in Občina Brežice. Zbrane so nagovorili predsednik brežiškega veteranskega združenja Darko Udovič, župan Občine Brežice Ivan Molan in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič.

Govorci so izpostavili zgodovinski pomen osamosvojitvene vojne, s katero si je Slovenija izborila samostojnost, ter prispevek vseh, ki so sodelovali pri obrambi države. Posebno pozornost so namenili vlogi Posavja, kjer so leta 1991 potekali pomembni dogodki osamosvojitvene vojne.

Ladislav Lipič poudaril pomen zgodovinskega spomina

Slavnostni govornik Ladislav Lipič je poudaril, da slovenska samostojnost temelji na dolgoletnem ohranjanju narodne zavesti, slovenskega jezika in kulture ter pogumu tistih, ki so leta 1991 branili odločitev slovenskega naroda o samostojni državi.

Posebej je izpostavil pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in njegovega prenašanja na mlajše generacije. Opozoril je tudi, da se zgodovinskih dogodkov ne sme politično prisvajati ali uporabljati za poglabljanje delitev. Po njegovih besedah mora spomin na osamosvojitev ostati skupna vrednota slovenskega naroda.

V nagovoru se je zahvalil Občini Brežice, županu Ivanu Molanu in veteranskim organizacijam za prizadevanja pri ohranjanju spomenikov in spominskih obeležij. Med njimi je posebej izpostavil Obelisk zmage 1991 in pomnik na Prilipah.

Ivan Molan o pomembni vlogi Brežic in Posavja

Župan Občine Brežice Ivan Molan je poudaril, da ima dan suverenosti za Brežice in širše Posavje poseben pomen, saj je bilo območje med osamosvojitveno vojno neposredno izpostavljeno vojnim dogodkom.

Spomnil je na pomembno vlogo pripadnikov Teritorialne obrambe, policije in drugih posameznikov, ki so sodelovali pri obrambi Slovenije.

Ob tem je izpostavil tudi prizadevanja občine za ohranjanje spomina na osamosvojitveno vojno. Med pomembnejšimi ureditvami so postavitev Obeliska zmage 1991, letošnja prestavitev pomnika na Prilipah z ureditvijo spominskega parka ter ureditev okolice spomenika Jerneju Molanu v Rigoncih. Poudaril je pomen spoštovanja zgodovinskih dogodkov in ljudi, ki so s svojim delovanjem prispevali k nastanku samostojne države.

Kulturni program so sooblikovali tudi mladi

Slovesnost je spremljal kulturni program, v katerem so sodelovali Niko Ogorevc, učenci Osnovne šole Artiče in Glasbene šole Brežice ter ljudski pevci Kapelski pubje. Osrednja posavska proslava je bila del prireditev Brežiškega oktobra 2026, s katerimi v občini obeležujejo občinski praznik in pomembne dogodke lokalne skupnosti.

Dan suverenosti – 35 let od odhoda zadnjega vojaka JLA

Slovenija 25. oktobra praznuje dan suverenosti, državni praznik, s katerim se spominja odhoda zadnjih vojakov Jugoslovanske ljudske armade s slovenskega ozemlja leta 1991.

Po koncu osamosvojitvene vojne in dogovoru o umiku jugoslovanske vojske so zadnji vojaki JLA oktobra 1991 zapustili Slovenijo prek koprskega pristanišča. S tem se je zaključilo eno ključnih obdobij slovenskega osamosvajanja, Slovenija pa je tudi dejansko vzpostavila svojo suverenost. Letošnja 35. obletnica je tako tudi priložnost za spomin na pripadnike Teritorialne obrambe, policije in vse druge, ki so sodelovali pri osamosvojitvi ter obrambi države.

»Zgodovino moramo spoštovati in je ne smemo lastniniti«

Pred današnjim državnim praznikom dneva suverenosti, ko se spominjamo odhoda še zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja leta 1991, je v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice v četrtek potekala posavska proslava, ki jo tradicionalno organizira Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Brežice v sodelovanju z Občino Brežice in Posavskim muzejem Brežice.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom »Zgodovino moramo spoštovati in je ne smemo lastniniti« z dne, 2026-10-25 13:02:01, avtorja Posavski obzornik. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://www.posavskiobzornik.si/novice/zgodovino-moramo-spostovati-in-je-ne-smemo-lastniniti-111267

Naložba v zdravje ljudi: Zdravstveni dom Lendava z novimi prostori

V novih prostorih bodo delovale dejavnosti družinske medicine, ginekologije, zobozdravstva, nujne medicinske pomoči in vzgojno-zdravstvenega centra. Sodobnejši in ustreznejši prostori pomenijo boljše pogoje za obravnavo pacientov, hkrati pa zaposlenim omogočajo kakovostnejše in varnejše delovno okolje. To je pomembno tudi za ohranjanje in pridobivanje zdravstvenih strokovnjakov ter dolgoročno zagotavljanje zdravstvenih storitev na tem območju.

Z dozidavo in prenovo Zdravstvenega doma (ZD) Lendava so se izboljšali pogoji za zdravstveno oskrbo prebivalk in prebivalcev občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Turnišče, Odranci, Dobrovnik in Velika Polana.

Urad za investicije v zdravstvu je projekt sofinanciral v višini 1.103.200 evrov. Vlaganje je del prizadevanj države za krepitev javne zdravstvene mreže, še posebej primarnega zdravstvenega varstva, ki za večino ljudi predstavlja prvi stik z zdravstvenim sistemom. »Na Ministrstvu za zdravje se zavedamo, da je močno primarno zdravstvo temelj učinkovitega zdravstvenega sistema,« je ob odprtju poudaril državni sekretar Simon Novak. »Prizadevamo si, da bi zdravstvene storitve ljudem zagotovili čim hitreje in čim bližje njihovemu okolju,« je dejal ter dodal, da naložbe v zdravstveno infrastrukturo niso zgolj naložbe v stavbe in opremo, temveč predvsem v boljšo obravnavo pacientov in ustreznejše pogoje za delo zdravstvenih ekip.

Državni sekretar je nato skupaj z v. d. direktorja ZD Lendava mag. Katarino Köveš Novak in županom Lendave Janezom Magyarjem simbolno prerezal trak pred prizidkom ter si ogledal nove prostore.

Gasilska zveza Krško z več kot 900.000 evri naložb: 11 novih vozil in sodoben štabni center

Gasilska zveza Krško je v okviru meseca požarne varnosti na slovesnosti predstavila rezultate enega najintenzivnejših razvojnih obdobij v svoji zgodovini. Skupna vrednost letošnjih naložb v vozila, opremo in infrastrukturo presega 900.000 evrov.

Osrednja slovesnost na regijskem poligonu

Na Poligonu gasilcev posavske regije je v četrtek, 22. oktobra 2026, potekal Dan Gasilske zveze Krško, ki se ga je udeležilo 275 gasilk, gasilcev in povabljenih gostov. Dogodka so se udeležili minister za obrambo Republike Slovenije mag. Valentin Hajdinjak, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar, župan Mestne občine Krško Janez Kerin, poslanec Državnega zbora Janez Jože Olovec ter drugi predstavniki lokalne skupnosti in reševalnih služb. Na prireditvi je bilo razstavljenih 20 gasilskih vozil, med njimi vseh 11 letošnjih pridobitev.

Posodobitev voznega parka in več kot 800.000 evrov za opremo

Predsednik Gasilske zveze Krško Sandi Lekše je poudaril, da je bilo v zadnjih treh letih zamenjanih 18 vozil oziroma 36 odstotkov celotnega voznega parka. Samo v letu 2026 so gasilska društva in zveza pridobili 11 vozil, od tega deset novih in eno rabljeno. Skupna vrednost letošnjih naložb v gasilska vozila in opremo presega 800.000 evrov, pri čemer izstopa nakup gasilskega vozila GVC-1 za PGD Zdole v vrednosti 335.000 evrov.

Financiranje letošnjih projektov je temeljilo na povezovanju občinskih, evropskih, nacionalnih in lastnih sredstev:

Mestna občina Krško je sofinancirala pet vozil, in sicer gasilske kombije GVM-1 za PGD Brestanica, PGD Veliki Podlog, PGD Velika vas in PGD Vihre ter kombinirano gasilsko cisterno GVC-1 za PGD Zdole.

Občina Kostanjevica na Krki je sofinancirala nakup novega kombija GVM-1 za PGD Kostanjevica na Krki.

PGD Leskovec pri Krškem je novo vozilo GVM-1 pridobilo s pomočjo sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preko LAS Posavje.

Lastna sredstva so vložila PGD Veliki Kamen, PGD Raka in PGD Brege.

Gasilska zveza Krško je samostojno financirala svoje novo poveljniško vozilo PV-1 (Ford Ranger Wildtrak PHEV) v vrednosti 80.000 evrov.

Nov sodoben štabni center in odpornost v izrednih razmerah

Ena ključnih pridobitev je nov štabni center na Tovarniški ulici 19, ki ga je Mestna občina Krško odstopila v brezplačni najem. Gasilci so sami opravili gradbeno-obrtniška dela in vanj vložili več kot 100.000 evrov lastnih sredstev. Center sestavljajo trije namensko povezani prostori:

Operativno-dispečerska soba s tremi delovnimi mesti za sprejemanje klicev, komunikacijo z enotami in sledenje na terenu.

Štabna soba z videosteno iz 12 informacijskih zaslonov ter interaktivnimi tablami, ki ob večjih intervencijah služi kot poveljniško središče, v običajnih razmerah pa kot sodobna predavalnica.

Konferenčna soba za usklajevanje z vodstvom občine, videokonference in sestanke.

Posebnost centra je komunikacijska in energetska odpornost, saj vključuje satelitski internet, lasten radijski repetitor ter neodvisno napajanje za primer izpadih električne energije.

Izjave in zgodovinski mejniki

Minister Valentin Hajdinjak je izpostavil prizadevanja ministrstva za sistemske rešitve, ki bodo zmanjšale administrativna in finančna bremena društev, kot sta ureditev statusa starejših domov in oprostitev plačila komunalnega prispevka. Župan Janez Kerin je navedel, da so se proračunska sredstva občine za gasilstvo med letoma 2022 in 2026 povečala za 310 odstotkov ter letos znašajo 786.000 evrov.

Slovesnost je zaznamovala tudi prva izobesitev uradne zastave Gasilske zveze Krško v njeni 71-letni zgodovini, ki simbolizira plamen, srce ter predanost več kot 3.600 članov iz 27 prostovoljnih gasilskih društev. Dogodek so pospremili Pihalni orkester Krško in blagoslov brestaniškega župnika Tomaža Šojča, dolgoročna vizija zveze pa sega vse do leta 2040.

Slovenija podprla evropsko zavezo za preventivo in okrevanje na področju drog

Na srečanju so sodelovali ministri, visoki predstavniki držav članic Evropske unije ter predstavniki evropskih in mednarodnih institucij, pristojnih za področje drog, javnega zdravja, notranjih zadev in socialne politike.

Udeležba Slovenije predstavlja nadaljevanje politične zaveze, ki jo je država prevzela ob pristopu k Evropski koaliciji proti drogam oktobra 2025. Slovenija v okviru evropskega sodelovanja zagovarja celovit, uravnotežen in na dokazih temelječ pristop k obravnavi problematike drog, ki enakovredno vključuje preventivo, zdravljenje, zmanjševanje škode, okrevanje ter socialno reintegracijo.

Pomemben del programa srečanja je bil namenjen obisku skupnosti San Patrignano, ene največjih in mednarodno najbolj prepoznavnih skupnosti za okrevanje oseb z izkušnjo zasvojenosti. Udeleženci so imeli priložnost spoznati celostni model podpore, ki povezuje zdravljenje, izobraževanje, usposabljanje in socialno reintegracijo.

Po uvodnih nagovorih predsednika Italije Sergia Mattarelle, predsednice Sveta ministrov Italijanske republike Giorgie Meloni, Marie-Pierre Vedrenne, francoske ministrice pristojne za državljanstvo pri Ministru za notranje zadeve so bile na vrsti izjave generalnega sekretarja Sveta Evrope, evropskega komisarja za notranje zadeve ter nacionalne izjave sodelujočih držav o preprečevanju in okrevanju.

»Tako kot številne druge države se tudi Slovenija sooča z izzivi, povezanimi z uporabo drog. Naš odziv temelji na celoviti, uravnoteženi in na dokazih temelječi politiki na področju drog, ki povezuje državne institucije, strokovnjake, raziskovalce in civilno družbo. Hkrati morajo učinkovite politike na področju drog zagotavljati dostop do zdravljenja, podpore pri okrevanju in socialne reintegracije. Za izvajanje dopolnjenih in novih programov pomoči vsem, ki pomoč potrebujejo, je Ministrstvo za zdravje zagotovilo dodatna sredstva,« je v svojem govoru poudaril minister dr. Tadej Ostrc.  Dodal je še, da zavezanost Slovenije tem ciljem odraža tudi Nacionalni program na področju prepovedanih drog za obdobje 2023–2030. Med njegovimi prednostnimi nalogami so dostopne storitve zdravljenja in podpore pri okrevanju, tesnejša povezanost med programi zmanjševanja škode z nizkim pragom vstopa in specializiranimi programi ter večja socialna vključenost.  V nagovoru je slovenski minister poudaril še, da Slovenija trdno verjame, da je za spoprijemanje z izzivi, povezanimi z drogami, potrebno usklajeno mednarodno sodelovanje ter celovit, uravnotežen in na dokazih temelječ odziv. 

Ob zaključku srečanja je bila sprejeta Riminijska deklaracija, s katero sodelujoče države potrjujejo skupno zavezanost krepitvi preventivnih politik, zgodnjemu prepoznavanju tveganj, dostopnosti zdravljenja, podpori okrevanju in polni socialni reintegraciji oseb z izkušnjo zasvojenosti. Deklaracija poudarja, da je uporaba drog predvsem zdravstveno vprašanje, hkrati pa opozarja na njen vpliv na posameznika, družbo in varnost skupnosti.

Sprejeti dokument posebej izpostavlja pomen na dokazih temelječe preventive, ozaveščanja mladih o tveganjih uporabe drog, zgodnjega ukrepanja ter razvoja učinkovitih poti okrevanja. Države podpisnice se zavezujejo tudi k nadaljnjemu sodelovanju pri oblikovanju skupnih evropskih rešitev ter krepitvi mednarodnega sodelovanja na področju preprečevanja zasvojenosti in boja proti nezakoniti trgovini z drogami.

S podpisom deklaracije Slovenija ponovno potrjuje svojo zavezanost celovitemu in vključujočemu pristopu, ki vsakemu posamezniku omogoča dostop do pomoči, zdravljenja, okrevanja in ponovnega polnega vključevanja v družbo.

Pacient v središču: dostopnost, podatki in primarno zdravstvo med ključnimi prioritetami ministrstva

Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Simon Novak je na 27. jesenskem srečanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, ki je bilo namenjeno razpravi o dostopnosti zdravstvenih storitev, financiranju zdravstva, digitalizaciji, kakovosti zdravstvene obravnave ter vlogi podatkov pri upravljanju sistema, predstavil ključne usmeritve zdravstvene politike.

Pozor, vozniki! Na teh brežiških cestah se obetajo dolgotrajne popolne in delne zapore

V občini Brežice je v prihodnjih tednih in mesecih potrebno računati na precejšnje spremembe v prometnem režimu, saj je pristojna služba izdala obvestila o več novih cestnih zaparah, ki bodo vplivale na vsakodnevne poti vozišč.

Najdlje časa bo trajajoča popolna zapora veljala na odseku Kraška vas–Stankovo, kjer se dela in s tem povezana popolna zapora pričakujejo že od petka, 24. oktobra 2026, trajala pa vse do konca aprila prihodnjega leta, natančneje do 30. aprila 2027.

Kratkoročnejša, a prav tako zelo prometno obremenjena popolna zapora čaka voznike na Rimski cesti (od Mercatorja / Petrola do Dvorcev). Ta odsek bo popolnoma zaprt od 26. oktobra do 15. decembra 2026.

Poleg popolnih zapor pa bodo z začetkom novembra uvedene tudi delne zapore na delih mestnega središča in okolice. Na Černelčevi in Pleteršnikovi ulici ter na Levstikovi ulici bodo delne zapore veljale v obdobju med 1. novembrom in 15. novembrom 2026.

Voznikom svetujemo previdnost, prilagoditev hitrosti in upoštevanje začasne prometne signalizacije na terenu. Vse dodatne informacije glede samih zapor lahko zainteresirani dobijo pri odgovorni osebi Srečku Črpiču na telefonski številki 051-601-955.

Vir: VGRC

slika je simbolična :)