Občinsko celostno prometno strategijo (OCPS) občine Sevnica je strokovno zasnovalo in pripravilo podjetje Savaprojekt d. o. o. iz Krškega. Strategija ne služi zgolj kot podlaga za prijavo na razpise za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti, temveč ima tudi širši cilj spremembe potovalnih navad prebivalcev ter izboljšanja pogojev za hojo, kolesarjenje in javni prevoz z namenom zmanjšanja uporabe motornih vozil. Priprava strategije je potekala v skladu z metodologijo, ki jo je kot sofinancer projekta predpisalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Izvedenih je bilo več kot 70 aktivnosti in 30 dogodkov, pri čemer je bilo pripravljenih 58 gradiv, izvedeni sta bili tudi dve strokovni presoji kakovosti, ki jih je izvedel dr. Aljaž Plevnik, strokovni raziskovalni svetnik na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije. V sklopu priprave strategije so bile v Sevnici, Krmelju in Boštanju organizirane javne razprave in delavnice, občina pa je preko obrazcev zbirala pobude občanov, katerih obseg presega 21 strani in so sestavni del končnega dokumenta. Še vedno je na ogled ulična razstava pri Železniški postaji Sevnica, katere namen je osveščanje o prometni strategiji.
V okviru priprave dokumenta so bile izvedene ankete o potovalnih navadah šolarjev in zaposlenih pri petih večjih delodajalcih v občini, prav tako je bilo izvedeno štetje prometa.
Ključne ugotovitve analize stanja
Uporaba avtomobilov: Več kot 80 % vseh poti v občini Sevnica je opravljenih z osebnim avtomobilom, pri čemer povprečna zasedenost vozila znaša le 1,3 potnika. Število registriranih avtomobilov se je od leta 2017 povečalo za 10 %, kar sledi vseslovenskemu trendu.
Nizek delež hoje in kolesarjenja: Po anketah manj kot 15 % otrok prihaja v šolo peš, podatki občine pa kažejo še nižji delež. 46 % otrok v šolo pripeljejo starši, kljub temu da občina zagotavlja šolske prevoze.
Prevoz na delo: 90 % zaposlenih uporablja avtomobil za prihod na delo, javni prevoz pa le 2 % anketiranih.
Razpršena poselitev: 75 % prebivalcev živi izven občinskega središča, kar otežuje vzpostavitev učinkovitih trajnostnih prometnih rešitev.
Povečanje deleža starejših: Število prebivalcev, starejših od 65 let, se je od leta 2017 povečalo za 21 %, kar pomeni, da četrtino občanov že predstavljajo starejši prebivalci.
Povečanje delovnih migracij: Število delovnih migrantov, ki prihajajo v občino Sevnica, se je povečalo za 30 %, medtem ko je število tistih, ki iz občine odhajajo na delo drugam, naraslo le za 3 %. To kaže na pozitivne gospodarske trende, hkrati pa prinaša večje prometne izzive.
Neustrezna frekvenca javnega prevoza: Razmestitev avtobusnih postajališč je primerna, vendar analiza kaže na pomanjkljivo pogostost voženj.
Določitev vizije in ciljev
Na podlagi posodobljenih analiz je bila pregledana in nadgrajena vizija trajnostne mobilnosti v občini Sevnica. V skladu z vizijo bo občina krepila razvoj družbenega življenja in gospodarstva, zagotavljala dostopnost za vse prebivalce z minimalnimi vplivi na okolje ter zagotavljala varnost v prometu s poudarkom na trajnostnih oblikah mobilnosti. Na podlagi nacionalnih ciljev, ki jih je določilo ministrstvo, so bile oblikovane tri prednostne prioritete: 1. Večja varnost vseh udeležencev v prometu. 2. Dostopnost prometnega sistema za vse. 3. Boljša povezanost naselij s središčem občine.
Za vsako prioriteto so bile določene ciljne vrednosti in kazalniki, preko katerih bo občina spremljala izvajanje strategije in v skladu z zakonodajo letno ali bienalno poročala ministrstvu. Eden od ključnih ciljev je zmanjšanje števila prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci in kolesarji, za 20 % do leta 2031.
Akcijski načrt in ključni ukrepi
Celostna prometna strategija temelji na petih stebernih ukrepih: 1. Celostno prometno načrtovanje. 2. Hoja. 3. Kolesarjenje. 4. Javni prevoz. 5. Optimizacija motornega prometa.
Celostno prometno načrtovanje
spremljanje učinkov strategije in izvajanje ukrepov,
priprava mobilnostnih načrtov za večje zaposlovalce,
izvajanje ozaveščevalnih akcij in nagradnih programov za spodbujanje trajnostne mobilnosti,
sodelovanje v evropskih in nacionalnih projektih
Hoja in kolesarjenje
Ureditev manjkajočih površin za pešce in kolesarje,
povečanje privlačnosti in udobnosti pešpoti,
vzpostavitev infrastrukture za digitalno spodbujanje hoje in kolesarjenja,
razširitev sistema izposoje koles in postavitev dodatne podporne infrastrukture.
Javni prevoz
Povečanje frekvence avtobusnih prevozov in uskladitev voznih redov,
posodobitev in gradnja avtobusnih postajališč,
razvoj prevozov na klic,
digitalizacija storitev javnega prevoza,
spodbujanje uporabe alternativnih goriv.
Optimizacija motornega prometa
ukrepi za umirjanje in omejevanje prometa,
gradnja infrastrukture za povečanje varnosti,
upravljanje mirujočega prometa,
spodbujanje uporabe alternativnih goriv.
S celostnim pristopom, ki vključuje tako infrastrukturne kot družbene ukrepe, bo Občina Sevnica izboljšala pogoje za trajnostno mobilnost ter zagotovila boljšo prometno povezanost in varnost za vse prebivalce. Poglavitni cilj strategije je spodbujanje sprememb in postopno izboljševanje obstoječih navad predvsem takrat, ko je krajše razdalje možno opraviti peš ali s kolesom.
Občinska uprava Občine Sevnica
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Podjetju Energen, v lasti Marka Seršena, so bila s strani državnega Borzena odobrena nepovratna sredstva za soproizvodnjo električne energije in toplote iz lesne biomase v višini 11,5 milijona evrov. V luči obstoječih sorodstvenih povezav, na katere opozarja portal Preiskovalno.si se poraja vprašanje v zvezi z morebitnim obstojem konflikta interesov pri dodelitvi sredstev.
Državna sekretarka Tina Seršen, ki je na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zadolžena za področje energetike in kot taka sodeluje pri pripravljanju gradiv s tega področja, je svakinja Marka Seršena. Njegov brat in soprog državne sekretarke Andrej Seršen pa medtem kot zaposleni v Službi vlade za zakonodajo “pregleduje in potrjuje vladne predpise”.
Borzen je za omenjeni portal pojasnil, da je podjetje v lasti Marka Seršena na javnem razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev, ki je bil v Uradnem listu objavljen konec oktobra 2023, “vložilo vloge za različne projekte, ki se nanašajo na proizvodnjo električne energije in toplote iz lesne biomase”. Ob tem pa so pritrdili tudi višino dodeljenih spodbud omenjenemu podjetju.
Spletna aplikacija Erar razkriva, da je podjetje Energen od državnega Borzena v obdobju od leta 2015 do 2025 prejelo skupno 4.179.695,51 evra. Na portalu ob tem izpostavljajo, da so se podjetju prihodki pod aktualno vlado napram letom pred tem povečali za dober milijon. Precej višji pa je tudi sam čisti poslovni izid. Leta 2023 je ta znašal 904.774 evra, leta 2020 pa je znašal 129.802 evra.
Vir: Erar
Ni znano, kdo pomensko je pripravljal zakonodajo Ker so na okoljskem ministrstvu pripravili podzakonski predpis, ki za Borzen predstavlja osnovo za dodeljevanje nepovratnih sredstev, se tukaj poraja vprašanje, če je Seršenova, ki je na omenjenem ministrstvu pristojna za energetiko, sodelovala pri njegovi pripravi. Na ministrstvu pa v zvezi s pripravo Uredbe o pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov niso bili preveč zgovorni, saj so sporočili le, da so strokovni sodelavci Direktorata za energijo tisti, ki so poskrbeli za njeno pripravo. Podjetje Borzen, ki je za Preiskovalno povedalo, da je bila z okoljskim ministrstvom usklajena končna vsebina javnega poziva za dodelitev nepovratnih spodbud, prav tako ni želelo poimensko deliti, kdo vse so bili tisti, ki so pri tem sodelovali. Vztrajajo, da so zavezani varstvu osebnih podatkov.
Seršenova sicer odločno zanika, da bi kadar koli in kakor koli “vplivala na vsebino zakonodaje s ciljem omogočiti prednost nekomu zaradi osebnih poznanstev”. Nemogoče je po njenih besedah preprečiti, “da bi se na javne razpise lahko prijavila tudi podjetja ali fizične osebe, s katerimi se politični funkcionarji osebno poznajo”. Kot je pojasnila za portal, se bi ji sicer zdela takšna omejitev absurdna, ravno tako pa pravi, da je v praksi sploh ne bi bilo mogoče izvajati. Borzen je po njenih besedah tisti, ki na podlagi jasnih meril in kriterijev presoja o usodi vlog na javnih razpisih. Čeprav je znano, kakšno delo opravljata Seršenova in njen mož, pa direktor Energena vztraja: “Nobeden izmed naših družinskih članov nima visokega položaja v vladi, zato kakršna koli domneva o vplivu na razpis ni utemeljena”.
Služba vlade za zakonodajo je je v zvezi z vlogo Andreja Seršena pri dodelitvi sredstev s strani državnega Borzena pojasnila, da je slednji strokovni sodelavec Sektorja za kmetijstvo, okolje in prostor, njegovo delovno področje pa je po njihovih besedah že 15 let “povezano pretežno z zadevami, ki se nanašajo na področja prostora, graditve objektov, okolja, ravnanja z odpadki, odprave posledic naravnih nesreč”. Uslužbenci iz Sektorja za javne finance in gospodarsko ureditev pa so po njihovih besedah tisti, ki se “pretežno ukvarjajo s predpisi na področju energetike”.
Ker je trojica družinsko povezana, pri marsikomu verjetno obstajajo dvomi v to, da v zasebnem času beseda ne bi nanesla tudi na posel. Zaradi družinskih povezav in pa povezav med prejemniki subvencij in stranko SD je bil letos sicer že razveljavljen eden od razpisov, konkretneje razpis agencije Spirit.
Foto: STA
Družinske povezave ne burijo prvič Zanimivo pa je, da se družina Seršen pod drobnogledom javnosti ne pojavlja prvič. Spomnimo, na primer afere o balkonskih sončnih elektrarnah, ko so se pojavili pomisleki o morebitni regulativni prilagoditvi zakonov v korist podjetja Energen. Seršenova je namreč na ministrstvu za infrastrukturo “sodelovala pri pripravi zakonodaje, ki omogoča postavitev balkonskih solarnih panelov”. Ker pa je tedaj prišlo do spremembe tehničnih pogojev, ki so šli na roko Energena, marsikoga ne čudi, da ta sedaj uživa monopol. Kakor koli, Seršenova je tedaj zavrnila vse očitke, ravno tako pa tudi njen svak. Kot je vztrajal, je šlo zgolj za naključje, da je žena njegovega brata pisala ravno ta pravilnik. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa v omenjeni zadevi sicer ni ugotovila kakšnih nepravilnosti.
Tudi sami smo z novinarskimi vprašanji soočili vse vpletene. Ko bomo prejeli odgovore, jih objavimo naknadno.
A. H.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Voda iz vrtin je pogosto glavni vir lokalne oskrbe s pitno vodo (na fotografiji vodohran Prilipe; foto: Komunala Brežice).
Vsako leto marec posvetimo razmisleku o vodi, na tokratnih straneh Posavskega vodnega kroga pa gremo v globino, preko spoznavanja vodnih vrtin. Kljub izzivom imajo ravno te vrtine namreč nepogrešljivo vlogo pri zanesljivi oskrbi z vodo, pitno vodo in razvoju zelo različnih gospodarskih panog v Posavju.
Vodne vrtine so človeško narejene vrtine, s katerimi dostopamo do podtalnice oz. podzemne vode. Predstavljajo ključne objekte pri upravljanju vodnih virov – iz njih se črpa pitna voda za gospodinjstva, namakalna voda za kmetijstvo, tehnološka voda za industrijo in termalna voda za potrebe turizma. V Posavju je kar 89 % prebivalcev priključenih na javni vodovod, ki večinoma črpa podtalnico prav iz vodnih vrtin. Prednost lastnih vrtin je lahko v tem, da zagotavljajo lasten, lokalni vir vode in zmanjšujejo odvisnost od javnih sistemov, njihove slabosti pa so visoki stroški vrtanja in vzdrževanja ter skrb za kakovost vode (podzemna voda je lahko izpostavljena onesnaženju, zato so potrebni redni testi). V nadaljevanju ponujamo pregled vodnih virov po posameznih posavskih občinah.
Krško in Kostanjevica na Krki
Vodovodni sistem v občini Krško, ki ga upravlja Kostak d.d., temelji na več primarnih virih, med katerimi so ključne vodne vrtine in zajetja, ki zagotavljajo oskrbo z vodo za mesto Krško in okoliška naselja. Glavna vira sta vrtina Brege in sklop vrtin Rore. V preteklosti je bil pomemben tudi vodni vir Drnovo, vendar je bil okoli leta 2011 zaradi onesnaženja z ostanki fitofarmacevtskih sredstev zaprt.
Poleg osrednjega sistema v Krškem deluje več manjših lokalnih vodovodov, ki se zanašajo na lastne vodne vire. Na območju Dolenje vasi je glavni vir kraški izvir Črna mlaka, od koder se voda zajema in distribuira v vodohran Črna mlaka. Naselji Senovo in Brestanica se oskrbujeta iz kombinacije kraškega zajetja in vrtine. Izvir Dobrova, ki leži na območju nekdanjega rudnika rjavega premoga na Senovem, zahteva mehansko filtracijo, koagulacijo in UV-dezinfekcijo, preden voda vstopi v vodovodni sistem. Poleg tega se uporablja vrtina Rudnik Senovo, ki črpa vodo iz poplavljenih rudniških rovov, pri čemer voda pred distribucijo prehaja skozi filtracijo in kloriranje.
Naselja pod Bohorjem, kot je Koprivnica, se oskrbujejo iz kraškega zajetja Toplica, kjer voda izvira iz apnenčastih plasti in se pred uporabo dezinficira v vodohranu Prevole. Manjše vasi, kot je Veliki Kamen, uporabljajo dva manjša izvira, Slivje in en neimenovani izvir, pri čemer se voda zbira v vodohranu Veliki Kamen in se pred distribucijo klorira. Na območju Rake obstaja več ločenih vodovodnih sistemov – naselje Raka samo se oskrbuje iz vrtine Lašče, medtem ko se sosednje Ardro pri Raki napaja iz zajetja Zabukovšek. Veliki Trn, ki leži nad Brestanico, črpa vodo iz vrtine Arto, Podbočje ob Krki pa iz vrtine Dol. Ti manjši sistemi služijo oskrbi nekaj deset do nekaj sto prebivalcev, voda pa se shranjuje v vodohranih s klorovimi dozatorji, ki zagotavljajo varnost oskrbe.
V občini Kostanjevica na Krki, ki jo prav tako oskrbuje Kostak Krško, sta glavna vodna vira zajetje Jama in vrtine v Orehovcu. Poleg tega sta bili na Orehovem polju izvrtani vrtini Orehovec 1 in 2, vendar v letu 2023 iz njiju ni bilo potrebe črpati vode. Orehovški vrtini tako trenutno služita kot rezervni vir, ki bi ga lahko aktivirali v primeru zmanjšanja izdatnosti zajetja Jama. V primerih suše ali motenj pri zajetju Jama je možna prevezava na vodovodno omrežje Krško, in sicer prek povezave iz smeri Podbočja, kar povečuje zanesljivost oskrbe.
Na krškem območju je glavni izziv kakovosti podtalnice intenzivno kmetijstvo na Krškem polju. Zaprtje vrtine Drnovo pred skoraj desetletjem je posledica presežnih pesticidov, kar ostaja opomin za nujnost vodovarstvenih ukrepov. Kostak vodo iz vrtin Brege in Rore preventivno klorira, kar zagotavlja mikrobiološko varnost. V Krškem in Kostanjevici upravlja vodovode podjetje Kostak d.d. Krško. Večje industrije, kot sta Nuklearna elektrarna Krško (NEK) in Termoelektrarna Brestanica (TEB), imajo svoje sisteme za tehnološko vodo, vendar za interne vode in pitno vodo zaposlenih uporabljajo tudi javni vodovod.
V Posavju je kar 89 % prebivalcev priključenih na javni vodovod, ki večinoma črpa podtalnico prav iz vodnih vrtin.
Brežice
Občina Brežice upravlja več večjih črpališč podzemne vode, glavni vodni viri za brežiški javni vodovod so vrtine na območjih Glogov Brod, Brezina, Prilipe, Mokrice, Močnik (Sromlje) in Pišece. Na črpališču Glogov Brod sta dve vrtini (VT-1 in VT-2) z globino okoli 200 m, katerih skupna izdatnost dosega do ~130 l/s. Vodnjak (zajetje) Brezina (oznaka CI-1/83) je plitvejši (15 m) in daje do 18 l/s, to je sicer rezervno črpališče. Na območju Prilip delujeta vrtini PR-2/89 in PR-3/92 (globine 120 m in 92,7 m) z izdatnostjo 20 l/s in 15 l/s. Črpališče Mokrice ima vrtini MO-1/88 in MO-2/88 (126 m in 123 m globine) z izdatnostjo ~4 in 15 l/s – gre za manjši vir, ki pa pokriva tamkajšnje potrebe. Vrtina Močnik (oznaka PE-1/90 na Sromljah) je globoka 200 m in ima skromnejši pretok okoli 3,3 l/s, medtem ko vrtina Pišece (PIŠ-1/94, globine 100 m) zagotavlja do 20 l/s vode. Poleg teh vrtin občina koristi tudi nekaj manjših kraških izvirov: npr. zajetje Stankovo (vir za naselja Mrzlavski Gaj–Vitovec–Stankovo), izvir Lešje v Križah ter izvir Duplo na Bizeljskem. Ti manjši viri služijo posameznim zaselkom (pišeški hribi, Bizeljsko) ali so v rezervi. V letu 2021 je Komunala Brežice poročala o skupno sedmih aktivnih vrtinah in petih zajetjih v svojem sistemu.
Voda iz brežiških vrtin je kakovostna, praviloma ustreza zahtevam brez kompleksnejše obdelave. Na črpališčih Glogov Brod in Brezina denimo voda ni klorirana, saj sta vodonosnika zaščitena in imata stabilno kakovost. Kemična sestava kaže zmerno trdoto, skupna trdota vode je okoli 10–11 °dH pri Glogovem Brodu in Brezini (srednje trda voda). Voda iz globljih prodnatih vodonosnikov ob Savi je dokaj mehka v primerjavi z izviri na apnenčastih območjih občine. Mikrobiološka kakovost se zagotavlja z rednim nadzorom; glavne vrtine so večinoma mikrobiološko varne (globoka podtalnica), pri manjših izvirih pa se izvajata dezinfekcija z natrijevim hipokloritom ali kloriranje po potrebi. Med morebitnimi težavami v preteklosti so bile povišane koncentracije železa in mangana v nekaterih vrtinah, ki pa se jih obvladuje z zračenjem in izločanjem usedlin, ter občasne motnosti ob deževjih pri plitvih izvirih. Brežiška občina ima s kombinacijo globokih vrtin in kraških izvirov na voljo količinsko obilne vode dobre kakovosti, izziv pa je predvsem trdota vode ter varovanje vodnih virov pred onesnaženjem z nitrati in pesticidi v kmetijskih območjih. Oskrbo v občini zagotavlja Komunala Brežice d.o.o., ki upravlja vodohrane in črpališča ter skrbi za vodovodno omrežje.
Sevnica
Občina Sevnica ima razgibano vodovodno omrežje z več ločenimi sistemi zaradi hribovitega terena in razpršenih naselij. Glavni vodovod Sevnica–Boštanj črpa vodo iz kombinacije vrtin in zajetij ob Savi. Osrednji viri so Stillesovo črpališče z vrtinami v bližini tovarne Stilles v Boštanju: tam se nahajata vrtini Stilles-1 in Stilles-2, poleg njiju pa sistem javnega vodovoda Sevnica zajema še kraška zajetja Dolna, Orehovec in Podskalica. Vrtini Stilles-1 in 2 sta bili izvrtani v 80. letih prejšnjega stoletja (globini cca 30 m) in imata zadostno kapaciteto, da pokrijeta potrebe mesta Sevnica in Boštanja. V letih 2015 so sistem nadgradili z dodatnim virom Podskalica – to je zajetje pod skalovjem pri Boštanju, ki služi kot gravitacijski rezervni vir pitne vode. Poleg osrednjega sistema upravlja Komunala Sevnica še več manjših javnih vodovodov, prilagojenih krajevnim potrebam: Krmelj ima dve vrtini (oznaki KRM-1/98 in KRM-2), izvrtani konec 90. let, ki črpata vodo iz lokalnega vodonosnika. Blanca in okoliške vasi dobivajo vodo iz vrtine Blanca (BPV-1/98), ki je globoka približno 100 metrov. Od 2015 je Blanca delno povezana tudi na vodni vir Podskalica, kar izboljšuje zanesljivost. Vrtina Blanca ima izdatnost nekaj l/s (dovolj za 1100 prebivalcev oskrbe) in stalno dezinfekcijo na črpališču. Sistem Nova Gora–Tržišče črpa iz dveh vrtin: TV-1/96 in NG-2/2000, ki napajata visokoležeča naselja (Telče, Tržišče, Malkovec). Vodovod Primož v okolici Studenca in Šentjanža ima dve aktivni vrtini: P-1 (Primož) in VI-2/05 (Studenec), vodovodni sistem Loka–Račica pa zajema kraški izvir Žirovnica v Lokah in izvir Račica. Ta dva izvira zadoščata za nekaj manjših vasi pod vrhom Lisce (skupaj nekaj sto prebivalcev). Ne nazadnje je del Posavja tudi skrajni sever občine Sevnica okoli kraja Radež, kjer se nahaja vodni vir Zavrate – ta pokriva nekaj samotnih kmetij, v prihodnosti pa se načrtuje njegova povezava na bližnji vodovodni sistem. K seznamu vodnih virov naj dodamo še vodnjak Inplet VR-1 in vrtino Dolnje Brezovo DB-2 (trenutno še ni v uporabi). Skoraj vsaka vas v sevniški občini je torej opremljena z vsaj eno vrtino ali zajetjem; skupaj Komunala Sevnica upravlja 23 javnih vodovodov.
Glavni sevniški vodni viri ob Savi (vrtine Stilles) dajejo vodo dobre kakovosti, a zaradi plitve lege zahtevajo stalen nadzor in so opremljeni z avtomatskimi klorinatorji. Od leta 2022 so tudi na zajetju Dolna in v vodohranu Pokojnik vgradili merilce klora, ki sproti uravnavajo doziranje. S tem zagotavljajo, da je vsa načrpana voda razkužena, preden pride do uporabnikov. Kemično je sevniška voda večinoma srednje trda (10–16 °dH na osrednjem delu, do 20 °dH ponekod). Voda iz zajetja Podskalica v Sevnici, na primer, ima okrog 15,4 °dH, medtem ko vrtina Radovan dosega 20,6 °dH, kar se uvršča med trde vode. Takšna trdota ni nenavadna, saj mnogi viri ležijo v apnenčasti podlagi hribovja nad Sevnico. Za uporabnike to pomeni nekaj večjo porabo pralnih sredstev in možnost nalaganja vodnega kamna, vendar je voda zdravstveno ustrezna. Celovito je kakovost pitne vode v občini Sevnica ocenjena kot dobra – redno se odvzemajo vzorci po HACCP načrtu in spremljajo parametri, od mikrobiologije do osnovnih kemijskih kazalcev, pri čemer odstopanja hitro odkrijejo in sanirajo.
Razvejanost sevniških sistemov terja dobro organizacijo, zato Komunala Sevnica zagotavlja dežurne službe in vzdrževalce za oddaljene sisteme. Voda iz glavnega črpališča Stilles se preko prečrpališča dviga v vodohran na Bohorju, od koder se gravitacijsko napaja mesto Sevnica. Manjši sistemi (Loka, Primož itd.) so zaradi oddaljenosti večinoma samostojni, vendar občina načrtno gradi medsebojne povezave tam, kjer razdalje niso prevelike, da bi lahko ob izpadu enega vira začasno preklopili na sosednjega. Vse kaže, da gre razvoj v smer medsebojnega povezovanja manjših vodovodov v večje sisteme povsod, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, kar bo dolgoročno zmanjšalo število posameznih vrtin in poenostavilo upravljanje.
Radeče
V občini Radeče najdemo nekaj samostojnih manjših vodovodov, s katerimi upravlja Javno podjetje Komunala Radeče d.o.o. Glavni vodovodni sistem Radeče oskrbuje mesto Radeče in okoliške kraje (Vrhovo, Hotemež, Prapretno itd., skupno okoli 1.924 prebivalcev). Vodo dobiva iz dveh virov: globoke vrtine Jagnjenica in kraškega zajetja Samčeva reber. Vrtina Jagnjenica je izvrtana v dolini Sopote in črpa podzemno vodo, medtem ko zajetje Samčeva reber prestreza kraški izvir iz pobočja nad Jagnjenico. Obe vodi se združita v sistemu in sta pod stalnim avtomatskim kloriranjem. Drugi sistem je vodovod Njivice, ki oskrbuje naselja Stari Dvor, Njivice in Žebnik; njegov vir je zajetje Močila–Stari dvor. Vodovodna sistema Brunk in Svibno sta manjša in nimata svojih vrtin.
Kakovost pitne vode v radeških sistemih je v celoti nadzorovana in večinoma ustreza standardom. Voda iz vrtine Jagnjenica, ki je podtalnica, ima praviloma nizke vsebnosti organskih snovi ter bakterij, medtem ko je izvir Samčeva reber bolj podvržen vplivom površja (kmetije na planoti). Zato je v združeni vodi občasno zaznati kakšno koliformno bakterijo ali višjo motnost, vendar kloriranje to sproti sanira. Kemično je voda v Radečah blizu kraških značilnosti – trdota je srednja, specifičnih težav s pesticidi ali nitrati ne omenjajo; tudi kmetijstvo v teh krajih ni intenzivno. Skrb posvečajo predvsem mikrobiologiji – manjši izviri v hribih (Ivje, Bele vode) so odprti za vdor površinskih vod ob nevihtah, zato jih močneje klorirajo (sistem Brunk celo 21-krat letno vzorčijo, kar kaže, da gre za nekoliko občutljivejši vir).
Bistrica ob Sotli
Občina Bistrica ob Sotli je majhna in gričevnata; ima lasten vodovod, ki se zdaj povezuje z brežiškim sistemom Bizeljsko z uporabo samo ob zelo kritično nizkem vodostaju lastnih virov. Upravljanje izvaja podjetje OKP Rogaška Slatina. Vodovod Bistrica ob Sotli je doslej zajemal vodo iz več manjših kraških izvirov v pogorju nad dolino Sotle in reke Bistrice. Glavni viri so bili drenažni zajem Zagaj, Močle, zajetje Javorje in zajetje Čehovec. Kakovost vode je bila zagotovljena s kloriranjem preko kapalnega klorinatorja v vodohranu Čehovec. Pomemben razvoj za Bistrico ob Sotli predstavlja projekt hidravličnih izboljšav, v sklopu katerega so leta 2021 začeli graditi povezavo na sosednji vodovod Bizeljsko (občina Brežice) in zaključili v lanskem letu. Tako Bistrica ob Sotli lahko dobiva kakovostno vodo tudi iz brežiškega črpališča ter je s tem razbremenila lokalne izvire Zagaj, Močle, Javorje in Čehovec. Za prebivalce Bistrice to pomeni bolj zanesljivo oskrbo, posebej v sušnih obdobjih, ko so domači izviri občasno presihali. Obenem pa bo mogoče stara zajetja bolje zaščititi ali zapreti, če bodo nepotrebna, s čimer se prepreči tveganje onesnaženja.
Vgradnja črpalke moči 83 kW na vodni vrtini Glogov Brod v letu 2017 (foto: Komunala Brežice)
Lokalnih vrtin je vse manj
Mnogo vodnih vrtin v Posavju je prenehalo obratovati, razlogi za opuščanje pa so različni in odvisni od vrste vrtine. Kot so nam pojasnili na Geološkem zavodu Slovenije (GeoZS), je večina vrtin opuščena, ker bodisi niso dovolj izdatne bodisi voda ni primerne kakovosti, se do njih ne da speljati cevovoda, se poškodujejo, se jih na terenu ne najde več itd. Kot dodajajo, so nekatere opazovalne vrtine namenjene začasnemu opazovanju in se po prenehani rabi opustijo, nekatere opazovalne mreže vrtin pa so trajnejše. V Posavju so take mreže postavljene vzdolž reke Save za spremljanje vpliva hidroelektrarn (Savske elektrarne, Infra, HESS), stanje podzemne vode se spremlja tudi na opazovalni mreži NEK. Gostota opazovalnih objektov, predvsem na prodnih vodonosnikih, je tu kar velika. Kot še navajajo na GeoZS, so bile opazovalne vrtine izdelane za spremljanje gladine ali kakovosti vode ob različnih posegih v prostor, bodisi pred in med bodisi po gradnji, in so zato v uporabi le nekaj časa, potem pa se nanje pogosto »pozabi«. Tudi vrtine se starajo, rjavijo, se poškodujejo pri raznih opravilih in se opustijo. Vendar jih je treba opustiti varno (zacementirati), ob tem pa se seveda lahko zgradi nadomestne vrtine.
V preteklosti so bile poleg črpališč za vodo izvrtane številne raziskovalne vrtine (za iskanje mineralnih ali termalnih virov) in opazovalne vrtine (za spremljanje podtalnice). Danes je velika večina teh vrtin zapuščenih. Po evidencah je bilo v Posavju registriranih 52 hidrogeoloških opazovalnih vrtin, aktivni sta le še dve; prav tako je bilo opuščenih vseh 12 vrtin, ki so jih nekoč izvrtali za raziskave mineralnih in geotermalnih surovin. Večina nekdanjih raziskovalnih vrtin je zaprta (zasipana) ali pa so njihovi ostanki zavarovani. Manjše lokalne vrtine zamenjujejo večji, centralni viri. Ko so določena naselja dobila povezavo na regionalni vodovod, lokalne vrtine niso bile več potrebne in so jih zato opustili.
V preteklosti so bile poleg črpališč za vodo izvrtane številne raziskovalne vrtine (za iskanje mineralnih ali termalnih virov) in opazovalne vrtine (za spremljanje podtalnice). Danes je velika večina teh vrtin zapuščenih.
Drug pogost razlog je onesnaženje vode: če analiza pokaže stalno prisotnost nevarnih snovi, se vrtino zapre. Izstopajoč primer je že omenjena vrtina Drnovo pri Krškem, ki je zaradi pesticidov nedelujoča že več kot desetletje. Tudi nekatere manjše vrtine na kmetijskih območjih so z leti doživele presežke nitratov, kar je vodilo do njihove opustitve ali potrebe po mešanju vode z boljšimi viri.
Izčrpanje vodonosnika oziroma upad izdatnosti je tretji vzrok – včasih vrtina po nekaj desetletjih začne dajati premalo vode ali voda upade v sušnih obdobjih. Lastniki ali upravljavci se nato raje odločijo za priklop na drug vodovod kot za poglabljanje vrtine. Opustitvi lahko botrujejo tudi tehnične okvare, kot je npr. vdor peska, korozija … Če ocena pokaže, da obnova ni ekonomsko smiselna, se vodnjak zapusti. Prav tako so bile številne stare opazovalne vrtine, izvrtane med gradnjo hidroelektrarn na Savi in NEK, po končanih projektih zasute ali odrezane do nivoja tal. Posavje centralizira oskrbo na glavne vire, kot so Brege, vrtine v Brežicah in Sevnici, medtem ko se posamične manjše vrtine opuščajo zaradi ekonomike in varnosti oskrbe. Kadar pa pride do opustitve, se vedno išče nadomestni vir, največkrat povezava na sosednji vodovod.
Vrste vodnih vrtin v Posavju
V regiji najdemo več vrst vrtin, ki se razlikujejo po namenu in značilnostih:
Hidrogeološki vodnjaki (črpališča podzemne vode) – to so vrtine, namenjene črpanju pitne ali tehnološke vode. Iz njih se voda neposredno črpa za porabo (prebivalstvo, kmetijstvo, industrija).
Hidrogeološke opazovalne vrtine (monitoring) – to so vrtine, ki niso namenjene črpanju, temveč merjenju stanja podzemne vode. Preko njih strokovnjaki spremljajo gladino (nivo) podtalnice, temperaturo in kakovost vode. V Posavju je bilo v preteklosti veliko opazovalnih vrtin, zlasti med gradnjo hidroelektrarn in drugimi večjimi posegi v prostor.
Raziskovalne vrtine za mineralne in druge surovine – z njimi strokovnjaki iščejo mineralne vode, rudnine, ogljikovodike ali geološke podatke (t. i. geogenetske surovine). Takšne vrtine so običajno globoke in drage, izvrtane v okviru rudarskih ali geoloških raziskav. V Posavju so na primer vrtali v iskanju termo-mineralne vode in drugih virov, vendar nobena od teh vrtin ni prerasla v pridobivalni objekt. Po zaključku raziskav so vrtine zaprli oziroma opustili – skupaj je znanih vsaj 12 takih opuščenih raziskovalnih vrtin.
Geotermalne vrtine in termalne vode – o njih bomo več napisali prihodnjič. Tema vodnih vrtin je namreč kompleksna, zato bomo nadaljevali v naslednji številki časopisa in v drugem delu prispevka pregledali razvojne možnosti in morebitne nove projekte na področju vodnih vrtin, na pobudo in vprašanja bralcev pa tudi predstavili postopek pridobitve dovoljenja za izvrtanje vodne vrtine.
Hana Zupanc, Staša Gunčar Žnidaršič
Prispevek je objavljen na tematskih straneh Posavski vodni krog v Posavskem obzorniku, ki je izšel 20. marca 2025.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
V soboto, 22. marca 2025, bo RK Misteral Krško odigral ključno tekmo v boju za obstanek v NLB ligi! V prvem krogu jih čaka obračun proti RK SVIŠ Cugelj Okna Ivančna Gorica v dvorani OŠ Stična ob 19. uri.
Vsaka točka je ključna, zato ekipa poziva vse navijače, naj pridejo in jih glasno podprejo! Trener in igralci so pripravljeni dati vse od sebe, da ohranijo prvoligaški status.
Vir: RK Misteral Krško
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Objavljeno: Sobota, 22.03.2025 Rubrika: Ne spreglejteSporočilo
Hidroelektrarna na spodnji Savi (HE Brežice) – vir čiste energije, stabilnih vodnih tokov in trajnostnega razvoja
Voda je od nekdaj gonilo razvoja Posavja, saj predstavlja ključni vir za življenje, kmetijstvo, industrijo, turizem in proizvodnjo električne energije. Njeno odgovorno upravljanje zahteva skrbnost in dolgoročno načrtovanje, da bi ohranili njen trajnostni potencial.
Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo 22. marca, nas opominja na dragocenost tega naravnega vira. Poleg oskrbe gospodinjstev in kmetijskih površin ima voda pomembno vlogo tudi pri proizvodnji čiste energije. Električna energija je temelj sodobne družbe, predpogoj za gospodarski razvoj, tehnološki napredek in višjo kakovost življenja. Hidroelektrarne na spodnji Savi ne prispevajo le k energetski samooskrbi, temveč tudi k uravnavanju vodnih tokov, zmanjševanju poplavne ogroženosti in blaženju posledic suš. S tem ne ščitijo zgolj infrastrukture in kmetijskih površin, ampak tudi pripomorejo k stabilnosti naravnih ekosistemov ter ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Močvirska sklednica, naša edina avtohtona sladkovodna želva, v nadomestnih vodnih habitatih najde varno zatočišče in pogoje za življenjski prostor.
Vodni krog in vloga hidroelektrarn
Vodni krog je naravni proces, v katerem voda neprestano kroži med ozračjem, površjem in podzemnimi vodami. Hidroelektrarne se vanj vključujejo na način, ki omogoča učinkovito rabo vodnega potenciala. S tem ne le proizvajajo električno energijo, temveč tudi uravnavajo vodne tokove in pripomorejo k blaženju učinkov podnebnih sprememb. Zadrževanje vode v pretočnih akumulacijah omogoča nadzorovane pretoke, ki zmanjšujejo nevarnost poplav, hkrati pa ublažijo posledice suš. S tem se ohranja stabilnost vodnih tokov in zagotavlja ugodnejše razmere za naravne ekosisteme, ki so sicer vse bolj izpostavljeni ekstremnim vremenskim pojavom. Ohranjanje ustrezne vodne bilance pozitivno vpliva na življenje v reki in ob njej, saj zmanjšuje stresne vplive na rastlinske in živalske vrste ter prispeva k dolgoročni vzdržnosti naravnega okolja.
Bela čaplja – elegantna prebivalka rečnih obrežij, ki v obnovljenih habitatih hidroelektrarn najde ugodne pogoje za življenje in prehranjevanje
Večnamenskost hidroelektrarn
V Posavju, kjer hidroelektrarne na spodnji Savi predstavljajo pomemben energetski in okoljski projekt, se zavedamo njihove večnamenskosti. Poleg proizvodnje električne energije, ki je nepogrešljiva za sodobno življenje, hidroelektrarne prispevajo k stabilnosti rečnega ekosistema, omogočajo razvoj namakanja v kmetijstvu ter ustvarjajo pogoje za rekreacijo in turizem.
Zgrajena infrastruktura vključuje nadomestne habitate in prehode za vodne organizme, ki omogočajo migracijo ribjih vrst ter prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Posebna skrb je namenjena tudi vzpostavitvi plitvin, mrtvic in drugih nadomestnih vodnih habitatov, ki so ključni za različne vodne in obvodne vrste. Med njimi so ptice, žabe, kačji pastirji, močvirske sklednice, bobri in vidre, ki v teh habitatih najdejo ustrezne pogoje za življenje.
Pretočne akumulacije HE nudijo življenjski prostor številnim vodnim pticam, med njimi tudi labodom.
Celovit pristop k upravljanju z vodami
Sodobno upravljanje hidroelektrarn zahteva nenehno spremljanje vodostajev, pripravljenost na ekstremne vremenske pojave in prilagajanje delovanja objektov okoljskim zahtevam. Hidroelektrarne na spodnji Savi so primer dobre prakse, kjer se energetski razvoj prepleta z odgovornim upravljanjem vodnih virov. Tako se zagotavlja dolgoročna varnost, trajnostni razvoj in prilagajanje podnebnim spremembam.
Svetovni dan voda je priložnost, ki ozavešča o pomenu odgovornega ravnanje z vodo – ne le v vsakdanjem življenju, temveč tudi pri snovanju in upravljanju infrastrukturnih projektov. Hidroelektrarne so dokaz, da lahko naravne vire uporabljamo na način, ki zagotavlja energetsko neodvisnost, hkrati pa varuje okolje in izboljšuje kakovost življenja skupnosti.
Vir: HESS
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Znane so prve podrobnosti preiskave februarske letalske nesreče v Torontu v Kanadi, ko je potniško letalo po pristanku zagorelo in se obrnilo na streho. Po pravem čudežu je preživelo vseh 80 potnikov in članov posadke. Medtem ko glavni vzrok nesreče še vedno ni znan, poročilo razkriva podrobnosti zadnjih nekaj sekund preden je letalo z 250 kilometri na uro udarilo ob tla. Če je evakuacija potnikov potekala brez večjih težav, pa so imeli več problemov v pilotski kabini, kjer so se zataknila vrata.
Nesreča se je zgodila 17. februarja, ko je letalo družbe Delta Airlines iz ameriškega Minneapolisa letelo v Toronto. Letalo s 76 potniki in štirimi člani posadke je ob pristanku drselo po pristajalni stezi, zagorelo, se prevrnilo in obstalo obrnjeno na streho brez krila. Potniki so po nesreči pripovedovali, da je bil pristanek silovit, zaslišali so glasen pok, ki je spominjal na trk kovine in betona.
Nesreča ameriškega potniškega letala v Torontu FOTO: AP
icon-expand
Kanadski odbor za varnost prometa je dober mesec po nesreči izdal prvo poročilo, medtem ko preiskava nesreče še vedno poteka. Kaj so ugotovili doslej?
Tik pred pristankom je bila hitrost letala 250 kilometrov na uro in zgolj 2,6 sekunde preden se je letalo udarilo ob pristajalno stezo, se je oglasil sistem, ki opozarja na bližino tal. Sistem se sicer sproži, če se letalo spušča z visoko hitrostjo.
Ko se je letalo dotaknilo tal, se je del podvozja zlomilo, drug del pa se je zložil. Nato se je odtrgalo levo krilo, začelo je iztekati gorivo, zato je zagorelo. Pri potniških letalih so namreč rezervoarji za gorivo nameščeni v krilih letala.
Letalo brez enega krila ni bilo več stabilno, zato se je prevrnilo na glavo, ob tem se je odtrgal tudi velik del repa.
icon-expand
FOTO: AP
icon-expand
FOTO: AP
icon-expand
FOTO: AP
icon-expand
FOTO: AP
icon-expand
FOTO: AP
icon-expand
FOTO: AP
Nesreča potniškega letala ob pristanku v Torontu
icon-picture-layer-2
1/ 6
Potniki in posadka so se evakuirali sami, ko se je letalo ustavilo. Nekaj potnikov se je sicer poškodovalo, ko so odpenjali varnostne pasove in padli na glavo, saj so v letalu obstali pripeti na sedežih obrnjeni z glavo navzdol.
Več težav pri evakuaciji so imeli v pilotski kabini, saj so se vrata zataknila. Pilota sta se rešila skozi zasilno loputo na stropu kabine, ki pa sta jo zapustila šele, ko so bili evakuirani vsi potniki, še piše v poročilu, ki ga povzemajo pri AP in NBC.
Preiskovalci medtem še ugotavljajo, zakaj je po evakuaciji na levem delu letala odjeknila eksplozija.
Prve ugotovitve sicer ne kažejo, da je imelo letalo težave s samimi sistemi za nadzor letenja. V nadaljevanju se bodo osredotočili predvsem na preiskavo kovinske strukture odtrganega krila in tehniko pristajanja. Pod drobnogled bodo vzeli tudi usposabljanje pilotov in postopek evakuacije.
Letalska družba se je komentarjev o prvih izsledkih preiskave vzdržala. Povedali so le, da bodo še naprej sodelovali s kanadskimi preiskovalci. Družba se bo sicer morala zagovarjati tudi na sodišču, saj sta bili v ZDA vloženi že dve tožbi, eno od odvetniških pisarn v Kanadi pa je najelo več potnikov.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Dne 21.03.2025 ob 15.34 uri so bili gasilci PGE Krško preko ReCO Brežice obveščeni o prometni nesreči v bližini bencinske črpalke v naselju Velika vas, MO Krško. Ob prispetju na kraj dogodka so ugotovili, da gre za nalet dveh osebnih vozil. Opravili so proti požarno ter proti naletno zavarovanje dogodka ter nevtralizirali razlite motorne tekočine. Na kraju so bili tudi policisti in reševalci NMP Krško, ki so oskrbeli poškodovani osebi.
Vir: PGE Krško
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Ta stran uporablja piškotke. Če jih ne dovolite, stran morda ne bo delovala pravilno. Ali jih želite omogočiti? Radio.Brezice.Eu uporablja piškotke, s katerimi omogočamo kvalitetno uporabniško izkušnjo in pravilno delovanje vseh funkcij spletne strani. Za nadaljevanje uporabe naše strani se morate strinjati s piškotki. Piškotke uporabljamo za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in funkcionalnosti spletne strani.
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med brskanjem po spletnem mestu. Od teh se piškotki, ki so kategorizirani kot potrebni, shranijo v vaš brskalnik, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcij spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno mesto. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Imate tudi možnost, da zavrnete te piškotke. Toda zavrnitev nekaterih od teh piškotkov lahko vpliva na vašo izkušnjo brskanja.
Piškotki, ki jih uporabljamo za izboljšanje uspešnosti delovanja spletne strani, ki uporabnikom omogoča hitrejše delovanje strani in boljšo uporabniško izkušnjo.
Analitični piškotki so uporabljeni za ugotavljanje kako uporabniki uporabljajo spletno stran, število obiskovalcev in podobno.
Piškotek
Trajanje
Opis
__gads
1 year 24 days
The __gads cookie, set by Google, is stored under DoubleClick domain and tracks the number of times users see an advert, measures the success of the campaign and calculates its revenue. This cookie can only be read from the domain they are set on and will not track any data while browsing through other sites.
_ga
2 years
The _ga cookie, installed by Google Analytics, calculates visitor, session and campaign data and also keeps track of site usage for the site's analytics report. The cookie stores information anonymously and assigns a randomly generated number to recognize unique visitors.
_ga_4SPM0Y9K5G
2 years
This cookie is installed by Google Analytics.
_gat_gtag_UA_240773228_1
1 minute
Set by Google to distinguish users.
_gid
1 day
Installed by Google Analytics, _gid cookie stores information on how visitors use a website, while also creating an analytics report of the website's performance. Some of the data that are collected include the number of visitors, their source, and the pages they visit anonymously.
CONSENT
2 years
YouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
UID
2 years
Scorecard Research sets this cookie for browser behaviour research.
Oglaševalski piškotki služijo uporabnikom za prikaz relevantnih oglasov.
Piškotek
Trajanje
Opis
mc
1 year 1 month
Quantserve sets the mc cookie to anonymously track user behaviour on the website.
NID
6 months
NID cookie, set by Google, is used for advertising purposes; to limit the number of times the user sees an ad, to mute unwanted ads, and to measure the effectiveness of ads.
test_cookie
15 minutes
The test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
A cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSC
session
YSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devices
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-id
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextId
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requests
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
![[Video – Odmev tedna] Dr. Sebastjan Jeretič: »To je vlada laži«](https://radio.brezice.eu/wp-content/uploads/2025/03/hqdefault-62.jpg)
