Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Maks

Radio Brežice Eu

PLAMEN NA LESU – Ko otroške roke ustvarjajo spomine in skrbijo za okolje

V Komunali Brežice smo v sodelovanju z osnovnimi šolami pripravili srčno in okolju prijazno akcijo »Plamen na lesu«.

Učenci bodo poslikali lesene ploščice, ki bodo simbolična alternativa nagrobnim svečam. S projektom želimo zmanjšati količino odpadnih sveč in pokazati, da lahko spomin na naše najdražje ohranjamo tudi drugače.

Vse obiskovalce pokopališča Brežice vabimo, da nas v petek, 30., in soboto, 31. oktobra, med 10.00 in 14.00 obiščete na naši stojnici.

Tam si boste lahko brezplačno izbrali svoj »Plamen na lesu« in ga v spomin na svoje najdražje položili na grob.

Ker pravi spomini ne ugasnejo.

vir: Komunala Brežice

Radio Brežice Eu

Mednarodni Unesco tabor v Pišecah: Prijateljstvo ne pozna meja

Na OŠ Maks Pleteršnik Pišece je radijsko življenje v polnem teku. Mladi novinarki Ina Bizjan in Izabela Štrucl Ogorevc sta v radijski oddaji “Odgovori na mestu” na Radiu Brežice Eu predstavili utrip pestrega mednarodnega dogajanja, saj šola te dni gosti tradicionalni 27. mednarodni Unesco tabor pod navdihujočim sloganom “Premikamo svoje sanje”.

Pestro dogajanje in mednarodne vezi

Na štiridnevnem taboru sodelujejo prijatelji iz Hrvaške in Srbije – natančneje iz Buj, Tenje, Kragujevca in Pančeva –, pridružili pa so se jim tudi učenci iz preostalih šol slovenskega Unescovega središča.

Učenci in gostje imajo zelo bogat in raznolik program:

  • Ustvarjalne in kulinarične delavnice: Pripravljali so jedi od slanih do sladkih, pekli sladice brez peke, izdelovali zeliščne namaze, pekli kruh ter spoznavali drevesa in sajenje.
  • Povezovanje z domačini: Sodelovali so z lovci in članicami turističnega društva, ki so jim omogočili peko kruha pod vaškim kozolcem, nekateri krajani pa so jih prijazno povabili tudi na svoj dom.
  • Mednarodna kulinarična tržnica: Gostje so prinesli dobrote iz svojih krajev ter ustvarili pravo mednarodno kulinarično doživetje. Posadili so tudi drevo sanj v sodelovanju z Badminton klubom Pišece ter podjetjem HES d.o.o.

Pogovor z gostjama: Vtisi iz Pančeva in Buj

V oddaji sta svoje vtise delili tudi gostujoči učenki:

  • Elena Flora iz Pančeva (OŠ Jovan Jovanović Zmaj) je povedala, da so ji v Pišecah najbolj všeč prijazni ljudje, njihovo toplo vedenje ter čudovita narava.
  • Larissa iz Buj (OŠ Mate Balote Buje) je izpostavila izjemno prijateljski odnos vseh domačinov, kljub temu da prihajajo iz drugega okolja, ter odlično hrano in lepo pokrajino.

Vzgojna in povezovalna vloga tabora

Koordinatorica projektnega tedna, učiteljica Tanja Culetto, je poudarila, da je takšen mednarodni tabor za njihovo šolo velik organizacijski zalogaj, a hkrati vir izjemnega veselja. Ključ do uspeha je tesno sodelovanje vseh zaposlenih, učencev, staršev in širše lokalne skupnosti. Gostujoči učitelji bivajo v Vili Silva Maria, v neposredni bližini šole, poleg delavnic pa se bodo gostje odpravili še na ekskurzijo v Idrijo ter na ogled okoliških znamenitosti.

Brez kategorije

Več operacij, krajše čakalne dobe in večja varnost: SB Ptuj odpira nove operacijske dvorane

Ta članek smo poobjavili iz RSS vira Ministrstva za zdravje.

Slovesnosti so se udeležili predstavniki zdravstvenih ustanov, lokalnih skupnosti, državnih institucij in Evropske komisije. Zbrane so nagovorili Simon Novak, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje (MZ), Ivan Meglič, državni sekretar na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj (MLSKRR), prim. doc. dr. Teodor Pevec, strokovni direktor SB Ptuj, ter Andreas von Busch, vodja enote za Bolgarijo, Madžarsko in Slovenijo na Generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno in mestno politiko.

Državni sekretar Simon Novak je v uvodnem nagovoru poudaril pomen vlaganj v zdravstveno infrastrukturo za razvoj kakovostnega in dostopnega javnega zdravstva: »Takšne investicije krepijo temelje sodobnega zdravstvenega sistema. Omogočajo uvajanje sodobnih medicinskih pristopov, povečujejo zmogljivosti zdravstvene oskrbe ter utrjujejo vlogo regionalnih bolnišnic kot ključnega stebra javnega zdravstva.« Dodal je še, da se resnični pomen vsake naložbe pokaže v življenjih ljudi, ki jim je namenjena, ter v boljši oskrbi in novih možnostih zdravljenja, ki jih omogoča.

Prav k temu prispeva tudi nova pridobitev v SB Ptuj, ki pomembno izboljšuje pogoje za izvajanje kirurške dejavnosti in predstavlja eno ključnih razvojnih naložb bolnišnice v zadnjih letih. Operacijski blok s skupno površino 908 kvadratnih metrov vključuje štiri operacijske dvorane, zasnovane po najvišjih strokovnih standardih. Ločene poti bolnikov, osebja in materiala prispevajo k večji varnosti ter učinkovitejšemu delu zdravstvenih timov.

Centralna sterilizacija je umeščena v klet novega objekta in je z urgentnim centrom ter operacijskim blokom povezana prek ločenih dvigal za sterilni in nečisti material. Takšna ureditev zagotavlja ustrezno ločevanje čistih in nečistih transportnih poti ter dodatno krepi varnost zdravstvene obravnave.

Pomen nove pridobitve za bolnišnico in paciente je izpostavil tudi strokovni direktor SB Ptuj, prim. doc. dr. Teodor Pevec: »Nove operacijske dvorane omogočajo večje število izvedenih operacij, krajše čakalne dobe, večjo varnost pri delu za bolnike in zaposlene ter dodatne možnosti strokovnega razvoja zaposlenih, kar spodbuja nadaljnji napredek stroke.«

Pomemben dejavnik pri uresničitvi investicije predstavljajo evropska kohezijska sredstva, ki pomembno prispevajo k posodobitvi zdravstvene infrastrukture po Sloveniji. Njihov pomen je poudaril državni sekretar Ivan Meglič: »Evropska sredstva imajo največjo vrednost takrat, ko se njihovi učinki odražajo v boljših možnostih za ljudi, večji varnosti in višji kakovosti življenja. Današnja pridobitev v ptujski bolnišnici predstavlja pomemben korak k sodobnejši zdravstveni obravnavi ter boljši dostopnosti zdravstvenih storitev za prebivalce Spodnjega Podravja in širše regije.«

Projekt vodi Urad Republike Slovenije za investicije v zdravstvu v sodelovanju s SB Ptuj. Skupna vrednost investicije znaša slabih 15,5 milijona evrov. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je zagotovljenih dobrih 13 milijonov evrov, Republika Slovenija pa prispeva skoraj 2,5 milijona evrov.

Celoten projekt izgradnje centralnega operacijskega bloka in enote za intenzivno terapijo poteka v dveh podfazah. Z današnjim odprtjem je uspešno zaključena prva podfaza, ki je obsegala izgradnjo operacijskega bloka in ureditev prostorov centralne sterilizacije. V nadaljevanju bo sledila rekonstrukcija prvega nadstropja obstoječega kirurškega trakta za potrebe Oddelka za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečin.

Po zaključku celotne investicije marca 2027 bo SB Ptuj pridobila tudi prenovljeno enoto intenzivne terapije. Skupaj bodo nove zmogljivosti oblikovale sodobno, funkcionalno in medsebojno povezano okolje za izvajanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev ter še dodatno prispevale k izboljševanju kakovosti, varnosti in dostopnosti zdravstvene oskrbe za prebivalce Ptuja, Podravja in širše regije.

Prispevki

Pod Vodovodnim stolpom spet dišalo po županovem golažu

Ta prispevek je bil prvotno objavljena na kapele.si.


Delimo prispevek iz Posavskega Obzornika:
https://www.posavskiobzornik.si/panorama/pod-vodovodnim-stolpom-spet-disalo-po-zupanovem-golazu-111196

Druga oktobrska sobota je zadnja leta v Brežicah že tradicionalno namenjena tekmovanju v kuhanju županovega golaža in predstavitvi turističnih društev iz občine, kar po navadi podkrepijo še z glasbeno-plesnim programom. Tudi letos ni bilo nič drugače, kljub deževnemu vremenu se je na zaprtem delu Bizeljske ceste, pod Vodovodnim stolpom, zbralo lepo število občank in občanov.

Že peto tovrstno kulinarično druženje je tudi letos povezalo deset ekip, ki so se pomerile v pripravi najboljšega županovega golaža, hkrati pa na svojih stojnicah predstavile svoje delovanje, domače dobrote in značilnosti krajev, iz katerih prihajajo. V kuhanju najboljšega golaža so se pomerila naslednja turistična društva: Globoko, Sromlje, Pišece, Dobova, Artiče, Krška vas, Kapele, Bizeljsko, Velike Malence in Fakulteta za turizem Brežice. Svojo stojnico je imela tudi Ribiška družina Brežice, ki pa ni kuhala golaža, ampak ribji brodet. Občinska turistična zveza Brežice pa je za obiskovalce pripravila fotorazstavo in nagradno igro.

Tradicija županovega golaža sega v leto 2012, ko so se župani iz sosednjih posavskih in hrvaških občin ter župani iz pobratenega mesta Dobřany na 2. Podjetniško-kmetijskem sejmu (POK) prijateljsko pomerili v kuhanju golaža.

Naziv najboljšega golaža je letos osvojilo TD Kapele, ki je s svojo pripravo najbolj prepričalo ocenjevalce v sestavi Roman Baškovč, Jože Prah in Rudi Kos. Priznanje za najlepše okrašeno stojnico pa je prejelo TD Pišece, ki je navdušilo s svojo domiselno predstavitvijo na temo »Od žita do pogače« in koruzne princese.
 
Obiskovalci so lahko šli tudi na voden ogled Vodovodnega stolpa, pod vznožjem katerega se je vse dogajalo, na delavnici v povezavi z gostujočo razstavo »Zgodbe o umetnosti tal. Živi ekosistemi za skupno prihodnost« pa so sodelujoči spoznavali, kdo vse potrebuje tla za življenje ter kako so tla povezana z vodo, rastlinami, živalmi in človekom, za kar so poskrbeli zaposleni iz Posavskega muzeja Brežice. Del dogajanja je bila prvič razstava starodobnih vozil, za katero je poskrbelo pred kratkim ustanovljeno Društvo starodobnih vozil in tehnike Bresce, ki ga vodi Robert Volčanšek. Svoj dan odprtih vrat so imeli člani Radiokluba Elektron Brežice. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše obiskovalce, ki so se razveselili poslikave obraza. Pri t. i. Kosah je bilo na ogled tudi gasilsko vozilo PGD Brežice in predstavitev uporabe defibrilatorja CZ Občine Brežice.
 
Za glasbeno in plesno popestritev dogajanja, ki ga je povezovala Jasmina Spahalić, so poskrbeli Gasilski pihalni orkester Loče, Pihalni orkester Kapele, Plesno društvo Imani (mladinska para Zoja Bogovič in Nika Kežman ter Alina Starčević in Klara Slovenc, Julija Pavlič in Larisa Putrih Šetinc ter mladinska tekmovalna formacija Fresca) in Plesni klub Lukec (hip hop skupine Mars Colony, Xplosion ter Madness), ki so s svojimi nastopi dodatno obogatili dogodek in prispevali k prijetnemu vzdušju.


Množico obiskovalcev je nagovoril župan Ivan Molan in izpostavil pomembno vlogo turističnih društev v občini ter izrazil veselje, da sodelujeta tudi Fakulteta za turizem in Ribiška družina Brežice, ki sta prav tako pomemben člen na področju turizma. »V letošnjem letu se ob dejstvu, da je ob občinskem prazniku čez cel oktober kar približno 110 prireditev, kaže velika pripadnost ter da imamo v občini izjemno aktivno in bogato društveno delovanje,« je še dejal.
 
Dogodek, za katerega so moči združili Občina Brežice, PMB, OTZ Brežice, PGD Brežice in CZ Občine Brežice, je bil predvsem priložnost za prijetno druženje, povezovanje turističnih društev ter predstavitev bogate turistične in kulinarične ponudbe brežiške občine.
 
R. R.

Radio Brežice Eu

Hidroelektrarne na Spodnji Savi:  V Posavju povezujejo sonce in  vodo

Brežice, 20. oktober 2026 – V družbi HESS (Hidroelektrarne na Spodnji Savi) so danes ob HE Brežice slovesno odprli sončni elektrarni FEBR-D1 in FEBR-D2. S to naložbo v HESS nadaljujejo razvoj enega najzanimivejših primerov povezovanja obnovljivih virov energije v Sloveniji. Novi elektrarni nadgrajujeta zgodbo, ki se je na tem prostoru začela pred tremi leti, s postavitvijo prve velike sončne elektrarne ob HE Brežice. Z investicijo družba potrjuje, da lahko sonce in voda skupaj ustvarjata zanesljivejšo, bolj prilagodljivo in domačo proizvodnjo električne energije. 

Območje Spodnje Save se zadnja leta vse bolj uveljavlja kot prostor energetskih rešitev prihodnosti. Gradnja hidroelektrarn, sončnih elektrarn in spremljajoče infrastrukture so projekti širše razvojne zgodbe, ki združuje proizvodnjo električne energije, skrb za okolje, za urejanje prostora in za razvoj lokalnih skupnosti. Fotonapetostne elektrarne ob HE Brežice so poseben primer tovrstnega pristopa. Dopolnjujejo proizvodnjo iz vode in skupaj tvorijo hibridni energetski sistem, ki bolje uporablja naravne danosti prostora.

Direktor družbe HESS Boštjan Pišotek je ob odprtju poudaril:

»Novi sončni elektrarni nista le energetski objekt. Predstavljata nadaljevanje poti, po kateri v Posavju že vrsto let povezujemo različne obnovljive vire energije. Sonce in voda se tukaj ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. Prav v takšnem povezovanju vidimo enega bistvenih odgovorov na izzive energetske prihodnosti.«

Generalni direktor družbe GEN energija Andrej Vizjak je izpostavil pomen domačih virov:

»Slovenija bo svojo energetsko varnost lahko gradila le na premišljenem razvoju domačih nizkoogljičnih virov energije. Projekti, kakršna sta FEBR-D1 in FEBR-D2, dokazujejo, da znamo tudi v domačem prostoru uspešno uresničevati razvojne cilje energetskega prehoda.«

Poslovni direktor HSE Uroš Podobnik je poudaril pomen povezovanja tehnologij:

»Energetski sistem prihodnosti ne bo temeljil na enem samem viru energije, temveč na njihovem sodelovanju. Prav zato so projekti, ki združujejo sončno in vodno energijo, pomemben korak k večji stabilnosti in odpornosti slovenskega elektroenergetskega sistema.«

Župan Občine Brežice Ivan Molan je izpostavil pomen projektov za lokalno okolje:

»V Posavju že vrsto let dokazujemo, da je mogoče razvoj energetike povezovati z razvojem občin, izboljšanjem infrastrukture in kakovostjo življenja ljudi. Novi sončni elektrarni predstavljata še en pomemben mejnik na tej poti.«

Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj je poudarila pomen odgovornega načrtovanja energetskega prehoda:

»Prehod v nizkoogljično družbo zahteva nove energetske projekte in večjo rabo obnovljivih virov energije. Ob tem pa ni pomembno le, koliko energije proizvedemo, temveč tudi, na kakšen način jo umeščamo v prostor in kakšne učinke imajo projekti na ljudi, naravo ter lokalne skupnosti. Prav zato morajo biti energetske rešitve načrtovane premišljeno, ob upoštevanju okoljskih, prostorskih in družbenih vidikov. Le tako bomo lahko cilje energetske neodvisnosti in podnebne odpornosti uresničevali na način, ki bo sprejemljiv in koristen za celotno družbo.«

Današnji zagon dveh novih sončnih elektrarn predstavlja nadaljevanje investicijskega energetskega razvoja spodnjesavskega prostora. V HESS ob tem izpostavljajo tesno povezanost z zaključkom verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Posebno mesto pri tem ima že leta načrtovani projekt HE Mokrice. Ta  predstavlja zadnji člen verige in pomemben večnamenski infrastrukturni projekt za regijo. HE Mokrice bi poleg proizvodnje obnovljive električne energije za več kot 30.000 gospodinjstev prispevala tudi k poplavni varnosti, urejanju vodnega režima ter nadaljnjemu razvoju prostora ob spodnji Savi. V družbi HESS zato ostajajo zavezani prizadevanjem, da bi projekt v prihodnjih letih lahko stopil v fazo izvedbe. 

Z današnjim odprtjem sončnih elektrarn FEBR-D1 in FEBR-D2 Posavje utrjuje vlogo slovenskega energetskega središča. Na razmeroma majhnem prostoru se srečujejo vodna, sončna in jedrska energija – trije stebri nizkoogljične proizvodnje električne energije. »Prav zato je spodnja Sava prostor, kjer energetski prehod ni več vizija prihodnosti, temveč resničnost, ki jo živimo že danes. Sonce jepred tremi leti ob HE Brežice začelo svojo pot, ki  jo danes nadgrajuje z novima elektrarnama. Skupaj z vodo pišemo tako novo poglavje energetske zgodbe spodnje Save. Ob hidroenergii in pomembni vlogi jedrske energije gradimo tudi novo zgodbo sonca. Ta se nadaljuje z nadaljnjim razvojem energetskega prostora Posavja, z ambicijo, da spodnja Sava ostane območje, kjer nastajajo rešitve za energetsko prihodnost Slovenije,« še izpostavljajo v HESS.

Vir: HESS

Brez kategorije

Ministrstvo za zdravje zagotovilo sredstva za 80 štipendij za študijsko leto 2026/2027

Ta članek smo poobjavili iz RSS vira Ministrstva za zdravje.

V okviru Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije je bil 14. oktobra 2026 objavljen razpis za štipendije na področju zdravstva za šolsko oziroma študijsko leto 2026/2027. Namenjen je spodbujanju mladih za izobraževanje za zdravstvene poklice, za katere je pomembno zagotavljati ustrezne kadrovske zmogljivosti v javni zdravstveni mreži.

Radio Brežice Eu

Nova cesta Krško–Brežice pod vprašajem: Bodo bagri uničili več kot 50 hektarjev domače hrane?

Načrtovana državna cesta med Krškim in Brežicami dviguje vse več prahu. Predlagana trasa bi namreč “odnesla” kar 52 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, prizadela 41 kmetij ter presekala sodobne rastlinjake in sadovnjake. Kmetje in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarjajo: obstajajo boljše rešitve, ki ne uničujejo naše samooskrbe.

Gradnja prometnic je ključna za gospodarski razvoj in boljšo povezavo industrijskih con, vendar kmetje iz Krškega in Brežic opozarjajo, da je trenutni predlog ceste uničujoč za lokalno pridelavo hrane. Trasa namreč ne jemlje le zemljišč, ampak večje, sklenjene parcele seka na pol ter uničuje drago infrastrukturo, kot so namakalni sistemi, rastlinjaki in mreže proti toči.

“Leta truda lahko izpuhtijo čez noč.”

Lokalni kmetje, ki od tega območja živijo, so zgroženi. Jernej Vokalič, ki vodi govedorejsko in konjerejsko kmetijo, poudarja, da bi mu nova cesta presekala tri večje parcele:

»S tem bi izgubili ključen manipulacijski prostor. Zaradi degradacije območja med samo gradnjo pa bi lahko ostali še brez dodatnih obdelovalnih površin.«

Podobno opozarja Jure Bostele, ki se ukvarja z intenzivnim sadjarstvom in zelenjadarstvom ter je leta vlagal v postavitev rastlinjakov in namakalnih sistemov za pridelavo jagod in zelenjave:

»Leta in leta smo se borili, da smo pridobili površine, jih povezali v celoto ter postavili rastlinjake. Predlagana trasa pa bi vsa ta zemljišča presekala in razpolovila, kar bi za našo kmetijo pomenilo zelo velik udarec.«

KGZS poziva k spremembi trase: Rešitve obstajajo!

Na Ministrstvo za naravne vire in prostor so že romale uradne pripombe. Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek ter predsednik brežiške območne enote Matej Renko izpostavljata, da so ravninska kmetijska zemljišča v Posavju neprecenljiva in jih ni mogoče preprosto nadomestiti drugje. Gre za vprašanje obstoja številnih družinskih kmetij in slovenske prehranske varnosti.

Bistveno pri tem pa je, da kmetje ne nasprotujeju cestni povezavi, temveč pozivajo k uporabi razumnejših alternativ:

 Podpirajo predlog krajanov Pesja, ki predvideva potek ceste dlje od vasi in po bolj degradiranih zemljiščih.

 Predlagajo preusmeritev trase na manj kakovostna kmetijska zemljišča.

Z manjšimi prilagoditvami bi tako lahko uskladili infrastrukturni razvoj in obvarovali domače pridelovalce hrane. Pristojna ministrstva so zdaj na potezi, da prisluhnejo terenu in poiščejo kompromis, ki ne bo zaprl vrat lokalnim kmetijam.

Brez kategorije

V predoru Sten regijska vaja ob množični prometni nesreči

Ta članek smo poobjavili iz RSS vira Ministrstva za zdravje.

Vajo v predoru Sten ter na obeh portalnih območjih pred predorom Suha in Zminec je organizirala Izpostava Uprave za zaščito in reševanje Kranj v sodelovanju z Direkcijo za infrastrukturo Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, Občino Škofja Loka in Prostovoljnim gasilskim društvom Škofja Loka ter z regijskim štabom Civilne zaščite Gorenjska.

Državna sekretarka dr. Vida Čadonič Špelič je po regijski vaji iskreno čestitala vsem sodelujočim in poudarila pomen njihove izjemne usposobljenosti ter pripravljenosti za reševanje življenj. Izpostavila je, da ima Slovenija vrhunsko opremo in odlično organiziran sistem zaščite in reševanja tako na lokalni kot na državni ravni. Glavno vodilo celotnega sistema in ministrstva je delovanje v korist in za varnost ljudi.

Scenarij predvidel verižno trčenje in požar v predoru

Po scenariju vaje se je v predoru Sten v popoldanski prometni konici zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih 35 ljudi s sedmimi vozili. Voznik kombija z enajstimi potniki je zaradi slabosti zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v osebni avtomobil, sledilo je verižno trčenje več vozil. V električnem avtomobilu je zagorela baterija, požar pa se je hitro širil. Eden od voznikov je prek klicne niše obvestil Center za upravljanje in vodenje prometa, ta pa Regijski center za obveščanje Kranj (ReCO). ReCO Kranj je izvedel postopke obveščanja in aktiviranja vseh javnih reševalnih služb za zaščito, reševanje in pomoč, ki bi bile aktivirane v realnih razmerah. Reševalne enote so v nadaljevanju izvedle evakuacijo potnikov iz predora ter triažo in oskrbo.

Na vaji je sodelovalo 134 vadbencev s 37 vozili, tudi s prikolico za množične nesreče. Aktivirani so bili gasilci Gasilsko reševalne službe Kranj in petih prostovoljnih gasilskih društev, pripadniki Policije in Civilne zaščite ter gorenjske enote nujne medicinske pomoči, enota nujne medicinske pomoči UKC Ljubljana in lokalne enote prve pomoči Rdečega križa Slovenije. Na vaji so sodelovali tudi Inštitut za sodno medicino ter družbe za vzdrževanje in upravljanje predora.

Posebna pozornost je bila namenjena usklajenemu vodenju intervencije ter sodelovanju reševalnih služb, policije, upravljavca predora in drugih enot zaščite, reševanja in pomoči. Preverjali so ukrepanje upravljavca ob nesreči, zagotavljanje prevoznosti intervencijskih poti, ustreznost reševalnih tehnik in opreme ter postopke evakuacije, sprejema in zdravstvene oskrbe ponesrečencev. Med najzahtevnejšimi deli vaje so bili vodenje obsežne intervencije, pravilna izvedba tehničnega reševanja in oskrba poškodovanih oseb.

Preizkusili aplikacijo za ekipe nujne medicinske pomoči

Prvič so na vaji preizkusili tudi tako imenovano enotno aplikacijo za množične nesreče, ki jo je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost razvil konzorcij treh slovenskih podjetij. Aplikacija zdravniku pred odhodom na teren omogoča vpogled v zdravstveni karton pacienta, na terenu pa zdravnik prek mobilnega telefona vanjo vnaša podatke, ki so na razpolago za nadaljnjo bolnišnično oskrbo. Aplikacijo, ki je edinstvena v Evropi, bodo prve enote nujne medicinske pomoči začele redno uporabljati do konca letošnjega leta.

Vodja vaje in izpostave Uprave za zaščito in reševanje Kranj mag. Domen Torkar je po vaji ocenil, da je bila ta dobro pripravljena in je sodelujočim omogočila odličen poligon, na katerem so preizkusili svojo organiziranost, opremljenost in usposobljenost. Vsem službam, ki so posredovale in izkazale visoko stopnjo pripravljenosti na vaji, se je iskreno zahvalil.

Družba za avtoceste v avtocestnih predorih, daljših od 500 metrov, letno v povprečju zabeleži 43 nesreč, med katerimi letos izstopata julijski nesreči v predorih Kastelec in Pletovarje, Direkcija za infrastrukturo pa je leta 2020 zabeležila po eno nesrečo v predorih Ljubelj in Sten ter eno letos v predoru Sten. Reševanje ob nesrečah v predorih je zaradi posebnosti teh objektov kompleksno, zato obe družbi vsako leto organizirata oziroma sodelujeta na vajah, namenjenih prav predorom.
 
Posebej zahtevno reševanje v predorih je pri nesrečah, kjer se združijo požar, dim, nevarne snovi ali večje število udeležencev. Zaprt prostor omejuje dostop reševalcev in umik ljudi, dim pa se lahko hitro razširi daleč od kraja nesreče. Pri požaru je, kot opozarjajo strokovnjaki, pogosto največja nevarnost dim, ne plameni. Zato je pomembno takoj ugasniti motor, pustiti ključ v vozilu, ne obračati, slediti signalizaciji ter se po najbližji označeni poti ali prečnem rovu umakniti stran od dima. Vozilo in predmete je treba pustiti za seboj. 

Radio Brežice Eu

Glasbena šola Brežice ob 80-letnici prvič gostila skupščino Zveze slovenskih glasbenih šol

Glasbena šola Brežice je v jubilejnem šolskem letu, ko praznuje 80 let delovanja, doživela še en pomemben mejnik. 13. in 14. oktobra 2026 je prvič v svoji zgodovini gostila 48. skupščino Zveze slovenskih glasbenih šol, ki je v Brežicah združila ravnateljice in ravnatelje glasbenih šol iz vse Slovenije.

Gostiteljica srečanja, ravnateljica Anita Veršec, je udeležencem predstavila bogato zgodovino, razvoj, dosežke in vizijo Glasbene šole Brežice, ki že osem desetletij pomembno sooblikuje kulturno in glasbeno življenje v lokalnem okolju.

V svojem nagovoru je poudarila, da največje bogastvo šole predstavljajo ljudje. Predani učitelji, ki s strokovnostjo, znanjem in srčnostjo vzgajajo mlade generacije, ter učenci, ki s svojo ustvarjalnostjo, vztrajnostjo in ljubeznijo do glasbe dajejo poslanstvu šole pravi pomen. Prav njihovo skupno delo uresničuje vodilo šole »Dom glasbe in otroških sanj«.

Za glasbeni uvod v skupščino sta poskrbeli pianistki Julija Petan in Jovana Pejkanović pod mentorstvom Karoline Vegelj Stopar ter saksofonist Izak Vukič pod mentorstvom Ite Nagode. Njihovi nastopi so bili odraz kakovostnega pedagoškega dela in uspešnega glasbenega razvoja mladih.

Udeležence je pozdravil tudi župan Občine Brežice Ivan Molan, ki je izrazil podporo delovanju in razvoju glasbene šole. Občina Brežice kot ustanoviteljica pomembno prispeva k zagotavljanju kakovostnih pogojev za glasbeno izobraževanje. V jubilejnem letu šola svoje delovanje nadgrajuje z novimi prostorskimi možnostmi in uvedbo pouka orgel kot nadstandardnega programa ob podpori občine.

Pomemben del dvodnevnega srečanja je bil namenjen tudi predstavitvi kulturne dediščine, turističnih znamenitosti in gostoljubnosti občine Brežice.

V sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice so gostje spoznali bogato muzejsko dediščino in Vodovodni stolp, v veličastni Viteški dvorani pa prisluhnili koncertu učencev Glasbene šole Brežice.

Nastopili so Leonard Šebalj na klavirju pod mentorstvom Sanje Rebić Gašparlin, Tjaša Pšeničnik na tamburicah pod mentorstvom Anamarije Šimičić, ob spremljavi Špele Troha Ogorevc, Ladeja Rožman na citrah pod mentorstvom Monike Rožej ter Aleksander Borovšak na klarinetu pod mentorstvom Jožice Župan.

Mladi glasbeniki so s svojimi nastopi predstavili visoko raven glasbenega znanja in predanost svojih mentorjev ter gostom omogočili neposreden vpogled v ustvarjalno delo šole.

Sledil je obisk Bizeljskega, kjer so udeleženci spoznali značilne repnice in vinogradniško tradicijo ter obiskali klet Istenič. Večerno druženje je potekalo v Gostišču pri Kocjanu, kjer so goste z glasbenim presenečenjem navdušili Voxtroti. Med člani skupine so tudi nekdanji učenci Glasbene šole Brežice. Eden izmed njih, Rok Ferenčak, je poudaril, da so prav oni dokaz, kako pomembna in dragocena je glasbena izobrazba, pridobljena v otroštvu, saj njeni učinki posameznika spremljajo tudi v odraslem življenju. Njihov nastop je tako na najlepši način potrdil dolgoročno vrednost glasbenega izobraževanja.

Drugi dan srečanja je v Termah Čatež potekal strokovni program, v okviru katerega so udeleženci sodelovali na delavnici Marka Sterleta, prisluhnili predavanju Mihe Mazzinija o umetni inteligenci ter predstavitvi aktualnih tem s področja glasbenega šolstva, ki jo je pripravil Jože Rajk s pristojnega ministrstva.

Dvodnevno srečanje je predstavljalo pomembno priložnost za strokovno povezovanje, izmenjavo izkušenj in razpravo o prihodnjem razvoju glasbenega izobraževanja v Sloveniji.

Ravnateljica Anita Veršec je ob zaključku izrazila iskreno zahvalo vsem sodelavkam in sodelavcem, učencem in mentorjem, Občini Brežice, Posavskemu muzeju Brežice ter vsem sodelujočim partnerjem, ki so prispevali k uspešni izvedbi srečanja.

»V veliko čast nam je, da smo lahko prav ob 80-letnici naše šole gostili ravnateljice in ravnatelje glasbenih šol iz vse Slovenije. Ponosna sem na naše učitelje in učence, ki s svojim delom, znanjem in predanostjo vsak dan dokazujejo, kako pomembno je glasbeno izobraževanje. Brez njih ne bi bilo naše zgodbe in uspehov. Naše poslanstvo ni zgolj poučevanje glasbe, temveč tudi vzgoja ustvarjalnih, odgovornih, kulturno ozaveščenih in srčnih ljudi, ki bodo soustvarjali prihodnost naše družbe.«

Gostiteljstvo 48. skupščine Zveze slovenskih glasbenih šol je bilo za Glasbeno šolo Brežice pomembno priznanje in priložnost za predstavitev njenega dolgoletnega delovanja, dosežkov ter povezanosti z lokalnim okoljem.

Osemdesetletna tradicija Glasbene šole Brežice tako ostaja trden temelj njenega nadaljnjega razvoja, predvsem pa zaveza, da bo tudi prihodnjim generacijam omogočala kakovostno glasbeno izobraževanje ter prostor za razvijanje talentov in uresničevanje otroških sanj.