Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Maks

Radio Brežice Eu

Sprememba termina delne zapore ceste Cundrovec–Mali Vrh zaradi izgradnje pločnika

Občina Brežice obvešča občanke in občane o predčasnem začetku delne zapore občinske ceste na relaciji Cundrovec–Mali Vrh. Zapora se zaradi izvajanja del in izgradnje novega pločnika začne že v ponedeljek, 19. oktobra 2026.

Občina Brežice je izdala dopolnilno dovoljenje za delno zaporo občinske ceste LC 024652 Cundrovec–Mali Vrh (med stacionažo km 3.045 in km 3.425 v dolžini približno 380 metrov). Sprememba se nanaša na začetek zapore, ki bo namesto prvotno predvidenega datuma veljala od ponedeljka, 19. 10. 2026 dalje.

Prometna ureditev med potekom del

Izgradnja pločnika bo potekala v več fazah, promet pa bo ustrezno prilagojen:

  • Faza 1 in 2: Promet bo potekal izmenično enosmerno in bo urejen s prometno odvisnimi semaforji. Delna zapora velja dnevno od 00:00 do 24:00 ure, medtem ko se bodo gradbena dela izvajala med 7:00 in 17:00 uro.
  • Faza 3 in 4: Vzpostavljena bo delna zapora z enosmernim prometom (omogočen izvoz z državne ceste). Za nasprotno smer bo urejen obvoz po občinski cesti JP 526321 Dečno selo–Cundrovec samo za osebna vozila.
  • Tovorni promet: Na obvozni cesti velja prepoved za tovorna vozila, zato se tovorna vozila že v Cundrovcu preusmerijo na obvoz čez Globoko.

Dostop do objektov in obveščanje

  • Gostinski lokal: Dostop do gostinskega lokala na območju zapore bo nemoteno omogočen skozi celotno obdobje izvajanja del.
  • Dostopi do hiš: Preostali priključki na območju zapore bodo zaprti oziroma se bodo odpirali po dogovoru z vodjo gradbišča. Stanovalce se prosi, da se glede dostopov in parkiranja avtomobilov uskladijo neposredno z izvajalcem del.

Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost, previdno vožnjo in dosledno upoštevanje začasne prometne signalizacije.

Vir: VGRC.SI

Brez kategorije

Mednarodni dan bele palice: za samostojnost in kakovostno življenje oseb z izgubo vida

Ta članek smo poobjavili iz RSS vira Ministrstva za zdravje.


Izguba vida ni zgolj zdravstveni problem, temveč pomemben družbeni izziv. Vpliva na vsakodnevno življenje posameznika, njegovo mobilnost, varnost, samostojnost in socialno vključenost, posledice pa občutijo tudi njegovi bližnji. Zato je pomembno, da slepim in slabovidnim osebam poleg ustrezne zdravstvene oskrbe zagotovimo tudi podporo, ki jim omogoča čim večjo samostojnost in vključevanje v družbo.

S staranjem prebivalstva naraščajo tudi potrebe po celostni obravnavi oseb z izgubo vida. V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada v začetku leta 2026 že 22,5 odstotka prebivalcev starih 65 let ali več. Pri starejših lahko slabšanje vida poveča tveganje za padce, socialno izolacijo in odvisnost od pomoči drugih. Ohranjanje vida in zagotavljanje ustrezne podpore ob njegovi izgubi sta zato ključna dela zdravega in kakovostnega staranja.

Pomembno torej ni le preprečevanje in zdravljenje izgube vida, temveč tudi kakovost življenja po postavitvi diagnoze. Zato je poleg pravočasnega odkrivanja in zdravljenja očesnih bolezni ključnega pomena tudi zagotavljanje ustrezne rehabilitacije, pripomočkov, podpore in prilagoditev, ki ljudem z izgubo vida pomagajo ohraniti samostojnost, varnost in dostojanstvo. Za to je nujno povezovanje različnih strok – od oftalmologije in rehabilitacije do tiflopedagoške podpore, geriatrije in socialnega varstva.

Pomembno vlogo pri tem ima Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki s celostno obravnavo posameznikom pomaga ohranjati samostojnost tudi takrat, ko povrnitev vida ni več mogoča. Ob letošnjem mednarodnem dnevu bele palice sta tam potekala dan odprtih vrat in strokovno srečanje z naslovom Obvladovanje bremena izgube vida v starajoči se družbi: od soočenja z diagnozo do rehabilitacije in kakovostnega življenja. Strokovnjaki različnih področij so se posvetili vplivu izgube vida na posameznika in družbo ter pomenu pravočasnega zdravljenja, celovite rehabilitacije in ohranjanja samostojnosti.

Srečanja se je udeležil tudi minister za zdravje dr. Tadej Ostrc, ki je v nagovoru poudaril pomen celostne in medsebojno povezane obravnave oseb z izgubo vida. Ob tem je izpostavil: »Zdravstvena obravnava se ne sme končati z diagnozo ali zdravljenjem očesne bolezni. Resnično vključujoča družba ni tista, ki zgolj prepoznava ovire, temveč tista, ki jih dejavno odpravlja.« Posamezniku je zato treba zagotoviti ustrezno rehabilitacijo in podporo, ki mu omogočata čim daljšo samostojnost in kakovostno življenje.

Mednarodni dan bele palice je priložnost za razmislek o tem, kako lahko kot družba prispevamo k odpravljanju ovir, večji dostopnosti in ustvarjanju okolja, v katerem bodo slepi in slabovidni ljudje lahko živeli čim bolj samostojno, varno in kakovostno.

Radio Brežice Eu

Nova večnamenska pot med Dobovo in Rigoncami povezuje kraje in ljudi tudi čez mejo

V Rigoncah je v sredo, 14. oktobra 2026, v mesecu, ko praznuje občina svoj praznik, potekalo slavnostno odprtje nove večnamenske poti in pločnika Dobova–Rigonce. Pridobitev so skupaj s krajani, učenci OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova, predstavniki društev, izvajalcev in drugimi obiskovalci uradno predali namenu župan Občine Brežice Ivan Molan, načelnik Občine Brdovec Alen Prelec, predstavnik vasi Rigonce Branko Proselc ter mlada vaščana in učenca  Osnovne šole dr. Jožeta Toporišiča Dobova Toni Blažinč in Lovro Vučajnk.

Občina Brežice je z investicijo uspešno uresničila pobudo krajanov, ki so že pred leti opozorili na potrebo po varnejši povezavi za pešce in kolesarje. Med Dobovo in Rigoncami je bilo urejenih približno 650 metrov široke večnamenske poti, dodatnih 230 metrov kolesarskih pasov na vozišču ob urejenem pločniku ter približno 230 metrov novega pločnika v Rigoncah. Delno sta bila obnovljena vozišče in odvodnjavanje, urejena cestna razsvetljava, obnovljen del vodovoda, saniran cestni priključek v Rigonce in urejena okolica spomenika. Novo kolesarsko počivališče je opremljeno s klopmi, mizo, servisnim stojalom za kolesa, košem za smeti in informativno tablo.

Vrednost investicije znaša 616.928,90 evra z DDV. Občina Brežice je pridobila 245.670 evrov nepovratnih sredstev Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, preostanek pa zagotovila iz občinskega proračuna. Dela sta izvajala KOP Brežice d. d. s partnerjem AJK GRADNJE d. o. o., projektno dokumentacijo je pripravilo podjetje TRASA d. o. o., strokovni nadzor in skrb za varnost pa Mitja Petan iz Inštituta za ceste d. o. o. Gradnja je potekala od avgusta 2025 do septembra 2026 ob nadzoru Direkcije RS za infrastrukturo.

Kot je povedal župan Ivan Molan, je bil projekt zahteven tako zaradi usklajevanja z Direkcijo Republike Slovenije, saj pot poteka ob državni cesti, kot zaradi bližine daljnovoda. Župan se je zahvalil krajanom, ki so bili pripravljeni sodelovati in so privolili v odkupe zemljišč, potrebnih za izgradnjo večnamenske poti, kar je pomembno prispevalo k uspešni izvedbi projekta.

Nova povezava pomeni predvsem večjo prometno varnost, obenem pa je pomemben prispevek k trajnostni mobilnosti in čezmejnemu povezovanju. Kot sta v nagovoru poudarila župan Ivan Molan in načelnik Alen Prelec, bo pot še tesneje povezovala ljudi z obeh strani meje. Društva upokojencev, gasilci, lovci in družine, ki jih povezujejo sorodstvene vezi na obeh straneh meje, bodo lahko del poti opravili tudi s kolesom ter tako prispevali k aktivnemu življenjskemu slogu in trajnostni mobilnosti. 

Nova povezava med Dobovo in Rigoncami je tudi priložnost za razvoj čezmejnega kolesarskega turizma. Obiskovalci bodo lahko na kolesu še bolje spoznavali raznolikost brežiške občine, se podali skozi obmejne kraje in nadaljevali raziskovanje tudi čez mejo, v prostor, ki ga sosednje skupnosti povezujejo reka Sotla, skupna zgodovina in vsakodnevni stiki.

Program odprtja, ki ga je povezovala Anja Urek,  so obogatili učenki OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova Nika Urek in Nika Blažinč, Mažoretke Dobova, člani društva s starodobnimi kolesi Rovtarji iz Škofje Loke ter profesorica Mihaela Komočar Gorše iz Glasbene šole Brežice. Po simboličnem prerezu traku sta župan in načelnik skupaj z drugimi kolesarji po novi povezavi odkolesarila še čez mejo. 

Občina Brežice se zahvaljuje krajanom za pobudo in potrpežljivost ter vsem sodelujočim, ki so prispevali k uspešni izvedbi projekta. Posebna zahvala gre tudi vaščankam Rigonc, ki so za vse udeležence odprtja pripravile domače pecivo in tako s svojo gostoljubnostjo prispevale k prijetnemu druženju ob novi pridobitvi.  Nova pot je tako dokaz, da lahko pobude krajanov prerastejo v konkretne pridobitve, ki izboljšujejo varnost in kakovost življenja ter povezujejo kraje, ljudi in skupnosti na obeh straneh meje.

Vir: Občina Brežice

Brez kategorije

Z novim mamografom do boljšega zgodnjega odkrivanja raka dojk na Gorenjskem

Ta članek smo poobjavili iz RSS vira Ministrstva za zdravje.


Novi mamograf je nadomestil tehnološko zastarelo staro napravo in omogoča sodobno digitalno mamografijo ter digitalno tomosintezo oziroma 3D-slikanje dojk. To je belika pridobitev za Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj (BGP Kranj), ki je edini center za bolezni dojk na Gorenjskem in drugi največji izvajalec državnega presejalnega programa DORA v Sloveniji.

Državni sekretar Simon Novak je ob predstavitvi poudaril pomen vlaganj v preventivo in zgodnje odkrivanje bolezni: »Nov mamograf predstavlja pomembno naložbo v zdravje žensk, v kakovost in dostopnost zdravstvene obravnave ter v zgodnje odkrivanje raka dojk.«

Dogodek ima še poseben pomen, saj poteka v rožnatem oktobru, mednarodnem mesecu ozaveščanja o raku dojk. Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, zgodnje odkrivanje pa bistveno povečuje možnosti uspešnega zdravljenja. Pomembno vlogo pri tem ima državni presejalni program DORA, ki ga zelo uspešno izvajajo tudi v BGP Kranj, z novim mamografom pa ga bodo lahko nemoteno opravljali še naprej.

Nakup novega mamografa v vrednosti 242.193,18 evra je bil v celoti financiran iz državnega proračuna, bolnišnica pa je iz lastnih sredstev zagotovila še sredstva za pripravo investicijske dokumentacije. Investicija zagotavlja sodobnejše in zanesljivejše pogoje za izvajanje diagnostičnih in presejalnih preiskav ter prispeva k dolgoročni kakovosti zdravstvene obravnave žensk v regiji.

»Na Ministrstvu za zdravje se zavedamo, da kakovostnega zdravstvenega sistema ne gradimo le z vlaganji v zdravljenje, temveč tudi s krepitvijo preventive, zgodnjega odkrivanja bolezni in dostopnosti zdravstvenih storitev,« je poudaril državni sekretar.

Ob tem se je zahvalil zaposlenim v bolnišnici in vsem zdravstvenim ekipam, ki sodelujejo pri izvajanju programa DORA. Poudaril je, da sodobna medicinska oprema svojo pravo vrednost dobi šele v rokah strokovnih in predanih zdravstvenih delavcev, ki s svojim znanjem in delom vsakodnevno prispevajo k zdravju in kakovosti življenja žensk.

Brez kategorije

Novi mentorski program za lažji začetek poklicne poti medicinskih sester

Ta članek smo poobjavili iz RSS vira Ministrstva za zdravje.


Novi mentorski program (WHO/Europe – predstavitev mentorskega programa 17. septembra 2026 (v angleščini) je nastal v okviru evropskega projekta Nursing Action (v angleščini), ki ga financira Evropska unija (EU), izvaja pa Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo (WHO/Europe) v sodelovanju z dvajsetimi državami članicami EU, med njimi tudi Slovenijo.

Projekt Nursing Action je usmerjen v reševanje ključnih kadrovskih izzivov v zdravstveni negi. Njegovi cilji so povečati privlačnost poklica, izboljšati delovne pogoje, preprečevati izgorelost ter prispevati k dolgoročnemu ohranjanju zaposlenih v zdravstveni negi. Posebno pozornost namenja razvoju ukrepov, ki temeljijo na dokazih, krepitvi mentorstva, strokovnemu razvoju in izmenjavi dobrih praks.

Aktivno sodelovanje Slovenije

Slovenija je aktivno sodelovala pri oblikovanju in pilotnem preizkušanju novega mentorskega programa. Slovenski strokovnjaki so s svojimi izkušnjami in povratnimi informacijami prispevali k razvoju vsebin, zato je program posebej primeren za uporabo v slovenskem zdravstvenem okolju.

V pilotnem preizkušanju je sodelovalo 153 mentorjev in medicinskih sester na začetku poklicne poti iz devetih držav. Njihove izkušnje so prispevale k oblikovanju praktično uporabnih gradiv, ki upoštevajo vsakodnevne izzive mentorstva v zdravstvenih zavodih.

Celovita podpora

Posebnost novega programa je, da vključuje dve vzporedni in medsebojno povezani izobraževanji – eno za mentorje in drugo za medicinske sestre na začetku poklicne poti. Vsako izobraževanje obsega šest vsebinskih modulov, ki vključujejo strokovne in praktične vodnike, kratke izobraževalne videoposnetke, refleksivne vaje ter druga orodja za kakovostno izvajanje mentorstva.

Program temelji na štirih ključnih stebrih: strokovni podpori, razvoju kompetenc, psihološki varnosti in lažjem vključevanju novih zaposlenih v delovno okolje. Medicinskim sestram na začetku poklicne poti pomaga razvijati strokovne kompetence, klinično presojo, samozavest in samostojnost pri delu. Mentorjem pa ponuja usmeritve za ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja, podajanje konstruktivnih povratnih informacij ter podporo pri postopnem prevzemanju poklicne odgovornosti.

Poseben poudarek je namenjen psihološki varnosti, odprti komunikaciji in vzpostavljanju zaupanja med mentorjem in mentorirancem. Kakovostno mentorstvo tako ne prispeva le k lažjemu prehodu v samostojno delo, temveč tudi k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, njihovemu dobremu počutju in dolgoročnemu ohranjanju kadrov v zdravstveni negi.

Izkušnje slovenskih medicinskih sester

WHO/Europe je v posebnem prispevku predstavil tudi izkušnje slovenskih medicinskih sester Melise Veberič in Nataše Kreft iz Murske Sobote, ki sta sodelovali pri pilotnem preizkušanju programa.

Melisa Veberič je kot medicinska sestra na začetku poklicne poti poudarila pomen podpore izkušenega mentorja pri soočanju z novimi kliničnimi situacijami, sprejemanju odločitev in razvijanju samozavesti. Njena mentorica Nataša Kreft, ki ima več kot 20 let izkušenj v zdravstveni negi, pa je izpostavila pomen spodbudnega učnega okolja, v katerem lahko novi zaposleni brez strahu postavljajo vprašanja, izražajo pomisleke in se učijo iz izkušenj.

Njuni izkušnji potrjujeta, da je kakovostno mentorstvo obojestranski proces, ki spodbuja strokovno in osebno rast tako mentorirancev kot mentorjev.

Več o njunih izkušnjah je na voljo v prispevku WHO/Europe (v angleščini).

Mentorska gradiva bodo na voljo tudi v slovenskem jeziku

Mentorski komplet in izobraževalna gradiva (v angleščini) bodo prevedena v slovenski jezik in objavljena na spletni strani Ministrstva za zdravje, v okviru Sektorja za kadre v zdravstvu. S tem bodo strokovna gradiva, praktični vodniki in izobraževalni videoposnetki dostopni zdravstvenim zavodom, mentorjem in medicinskim sestram na začetku poklicne poti po vsej Sloveniji.

Gradiva bodo lahko pomembna podpora zdravstvenim zavodom pri sistematičnem uvajanju novih zaposlenih, razvoju mentorskih kompetenc in oblikovanju spodbudnega delovnega okolja.

Krepitev mentorstva kot ena od strateških usmeritev Slovenije

Razvoj kakovostnega mentorstva je skladen z usmeritvami Strategija za upravljanje in razvoj zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev 2026–2036 (pdf, 2,1 MB), ki med pomembnimi ukrepi posebej izpostavlja krepitev mentorstva ter ustrezno uvajanje zdravstvenih delavcev ob prvi zaposlitvi oziroma prehodu na novo delovno področje.

Strategija predvideva tudi redna usposabljanja mentorjev in pripravo jasnih usmeritev za izvajanje mentorstva v zdravstvenih zavodih. Novi program WHO/Europe lahko s svojimi vsebinami in praktičnimi orodji pomembno prispeva k uresničevanju teh ciljev.

Sodelovanje Slovenije pri razvoju programa in njegova nadaljnja uporaba v slovenskem zdravstvenem prostoru predstavljata pomemben korak h krepitvi strokovne podpore zaposlenim, izboljšanju delovnih pogojev in dolgoročnemu zagotavljanju stabilnega kadra v zdravstveni negi.

Prispevki

Zgodbe iz Kapel: ko dediščina oživi skozi pesem, pripoved in domače okuse

Ta prispevek je bil prvotno objavljena na kapele.si.

V nedeljo, 4. 10. 2026, je v Gasilskem domu Kapele potekala etnološka prireditev Zgodbe iz Kapel, izvedena v okviru projekta Doživi Kapele. Dogodek je združil kulturno dediščino, gledališko pripoved, ljudsko pesem in lokalno kulinariko ter obiskovalcem ponudil edinstveno doživetje življenja na kapelskem podeželju nekoč in danes.

kapele-pubje-63-velik-format-6acf7318d090a.jpegPrireditev je odprl povezovalec programa Marko Blaževič, obiskovalce pa sta nagovorila tudi podžupan Občine Brežice Mihael Petančič in predstavnica LAS Posavje Nataša Kežman. Osrednji pripovedni del je oblikoval Darko Ferlan, ki je skozi pripoved, branje pisma in odrske prizore obiskovalce popeljal v čas naših prednikov. Zgodba je obudila spomine na odhod fantov od doma, vojaščino, slovo od domačih, življenje v vojski in vrnitev v domači kraj.

Pri izvedbi so sodelovali Ljudski pevci Kapelski pubje, otroci, Obsotelski dečki, Kapelske tračarice, Mihi, Klara in Ažbe ter drugi domači ustvarjalci, ki so s pesmijo, igro in pripovedjo obudili pomemben del nesnovne kulturne dediščine Kapel.

kapele-pubje-51-velik-format-6acf72dfc9dfb.jpegPomemben del dogodka je bila tudi predstavitev Kapelske klobase, novega kulinaričnega spominka, ki nastaja v okviru projekta Doživi Kapele. Kapelska klobasa predstavlja poklon lokalni kulinarični dediščini ter povezuje tradicionalna znanja, domače okuse in sodobne turistične trende. Kot eden ključnih rezultatov projekta bo prispevala k prepoznavnosti Kapel, promociji lokalnih proizvodov in razvoju trajnostne turistične ponudbe območja.

kapele-pubje-30-velik-format-6acf72da9458e.jpegPosebej ganljiv trenutek je sledil ob zaključku prireditve, ko so se nastopajočim pri zaključni pesmi Travniki so že zeleni pridružili tudi obiskovalci. Skupno petje je na najlepši način poudarilo sporočilo dogodka: dediščina živi skozi ljudi, njihove zgodbe, pesmi, običaje in okuse, ki jih skupaj ohranjamo in prenašamo naprej.

Zgodbe iz Kapel dokazujejo, da je dediščina največja takrat, ko jo ljudje skupaj ustvarjajo, ohranjajo in predajajo naprej. Dogodek je pomembno prispeval k povezovanju lokalne skupnosti ter krepitvi prepoznavnosti Kapel kot kraja bogate kulturne dediščine, pristnih zgodb, domačih okusov in avtentičnih doživetij.

kapele-pubje-7-velik-format-6acf72c9cc474.jpegProjekt Doživi Kapele izvajajo Krajevna skupnost Kapele, Občina Brežice, Kulturno društvo Kapele, Mesarija Krošelj in Kozjanski park, ob podpori programa LEADER/CLLD na območju LAS Posavje 2021-2027.

Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in sredstev Republike Slovenije v okviru podpore za izvajanje projektov strategij lokalnega razvoja LAS Posavje 2021-2027.

Radio Brežice Eu

Ko svet razpade, mama nosi vse: Maraaya z novo pesmijo odpirata temo, o kateri se redko govori

Duo Maraaya z novo pesmijo »Ljubim za oba« obravnava ganljivo in pogosto premolčano življenjsko izkušnjo samohranilskih mam ter ponovno dokazuje, da se ne ustrašita globokih zgodb.

V oddaji Glasbene novičke iz Slovenije se je z Marjetko Vovk iz dua Maraaya, o nastanku pesmi in videospota Ljubim za oba, pogovarjala Anja Urek. Prisluhnite pogovoru:

Duo Maraaya, ki ga sestavljata Marjetka Vovk in Raay, se v svojih pesmih že od samih začetkov loteva zgodb in tem iz resničnega življenja, za katere v priljubljeni glasbi pogosto zmanjka prostora. Tokrat svoji zbirki življenjskih izpovedi dodajata še eno, ki jo je doživela marsikatera mama, a jo v pesmih tako redko slišimo.

Pesem »Ljubim za oba« govori o trenutku, ko eden od staršev odide, mama pa ostane sama — z bolečino, odgovornostjo in otrokom, ki ne razume, zakaj se je njegov svet čez noč spremenil. To je zgodba o preizkušnji, ko se življenje obrne povsem drugače, kot si si predstavljal, in moraš sprejeti pot, ki je nisi izbral sam.

»Najbolj me je zadelo vprašanje: kaj naredi mama, ko se njen svet podre, ob njej pa stoji otrok, za katerega se svet ne sme podreti? Takrat nimaš več samo svojega srca. Imaš še njegovo. In verjetno od tod tudi naslov — v nekem trenutku preprosto ljubiš za oba,« iskreno pove Marjetka.

Čeprav sta Maraaya s uspešnicami, kot so 1000 let, Le ob tebi, Sva, Darilo in Rožce, postala zaščitni znak številnih zaljubljenih parov, skozi leta neustrašno odpirata tudi druga poglavja življenja:

  • O vrednosti družine sta spregovorila v pesmi Drevo,
  • o odraščanju in spuščanju otroka na svojo pot v Zdaj pa greš,
  • o minljivosti v pesmi Cilj,
  • o izgubi in slovesu v Bom že kako,
  • o rojstvu novega življenja v Zakladu,
  • o sprejemanju in drugačnosti v Nebesih
  • ter o nesmislu vojn v pesmi Alu alu alu.

Z novo pesmijo tako ne pripovedujeta zgodbe ene same mame. »Ljubim za oba« je globoka posvetitev vsem mamam, ki so morale takrat, ko je bilo najtežje in ko je najbolj bolelo, najti dovolj moči ter ljubezni za oba.

Prispevki

S projektom Natura Kozjansko bodo obnovili habitate in ohranili ptičje vrste na petih Natura 2000 območjih

Ta prispevek je bil prvotno objavljena na kapele.si.

Delimo novico iz Posavskega Obzornika:

https://www.posavskiobzornik.si/panorama/s-projektom-natura-kozjansko-bodo-obnovili-habitate-in-ohranili-pticje-vrste-na-petih-natura-2000-obmocjih-111137

2. oktobra so na gradu Podsreda pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili projekt Ohranjanje in obnova habitatov v Kozjanskem parku in na območju Dobrava – Jovsi z akronimom Natura Kozjansko.

Vodilni partner projekta Kozjanski park (KP) ter ostali partnerji Občina Brežice, Družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o., Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – KGZ Celje in Inštitut za vode RS bodo na petih Natura 2000 območjih (Bohor, Dobrava – Jovsi, Kozjansko, Orlica in Sotla s pritoki) izvajali ukrepe za izboljšanje stanja ohranjenosti šestih habitatov in osmih vrst. Projekt, ki poteka med 1. junijem 2025 in 31. majem 2029, je vreden približno 7,8 milijona evrov, od tega EU-financiranje znaša 6,6 milijona.

Na območju Dobrave in Jovsov bodo odkupili 66 ha zemljišč
 
Po besedah Anje Bolčina (KP) na območju Nature 2000 Dobrava – Jovsi za izboljšanje stanja ohranjenosti nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov ter ptičjih vrst kosec, kobiličar in rjavi srakoper odkupujejo 66 ha zemljišč, ki so v stanju delne ali popolne zaraščenosti ter na katerih bodo s košnjo in odstranjevanjem invazivnih tujerodnih vrst rastlin ter mulčenjem prekomerne zarasti povrnili nižinske poplavne oz. ekstenzivne travnike, ki so značilni za to območje. Na teh zemljiščih bodo v okviru ukrepov za dolgoročno ohranitev hrastovega kozlička (zavarovane vrste hrošča) ohranili posamezna drevesa hrasta doba in v izbranih mejicah zasadili še 200 sadik za dolgoročno ohranitev populacije tega hrošča. Za pomembna hrastova habitatna drevesa, ki so na zemljiščih, ki ne bodo v lasti KP, bodo z lastniki sklenili pogodbo o varstvu za ta habitatna drevesa in s tem preprečili njihov posek. Za izboljšanje stanja obrečnega vrbovja, jelševja in jesenovja (t. i. mehkolistne loke) bodo na izbrani lokaciji ob reki Sotli na površini približno pol hektarja odstranili invazivne tujerodne rastlinske vrste in namesto njih zasadili habitatnemu tipu primerne drevesne vrste, kot so jelše in vrbe. Bolčina je še omenila, da so v projektu LIFE Amphicon, ki se letos zaključuje, po začetnih popisih ugotovili, da je populacija velikega pupka v Jovsih zelo majhna, izolirana in zato v slabem ohranitvenem stanju, z grožnjo izumrtja. Da bi ohranili to populacijo, so jo dodali v projekt Natura Kozjansko in tako nadaljevali z aktivnostmi za krepitev populacije te vrste. Izkopali bodo še deset dodatnih mlak in nadaljevali s podporno vzrejo na vzrejni postaji v Podsredi, je še dodala.

Oživili bodo mrtvico Sotle v Kunšperku

Matej Šurk z Inštituta za vode je omenil, da bodo na območju Dobrava – Jovsi za izboljšanje stanja ohranjenosti vrste hribski urh na območju vodne površine na Črnem potoku v zahodni četrtini Dobrave izvedli renaturacijo, izboljšali hidrološko stanje in predvsem habitatne razmere za hribskega urha ter drugih ključnih vrst dvoživk. Za izboljšanje stanja ohranjenosti vrste močvirska sklednica bodo ob potoku Šica, kjer so prisotne sklednice, in bližnji zaraščeni vodni površini – račjeku vzpostavili travniške/negozdne površine, ki bodo predstavljale potencialni gnezditveni habitat. Habitat močvirske sklednice bodo izboljšali tudi na območju Slogonskega, na mrtvici reke Sotle. Po njegovem bo treba odstraniti odvečno vegetacijo, ki ovira dostop do gnezditvenih mest in zmanjša segrevanje tal, ter zagotoviti postopne brežine z blago nagnjenimi površinami, saj trenutno prestrme brežine otežujejo izhod iz vode. Glavni cilji ukrepov so povečanje sončnih gnezditvenih površin in izboljšanje vodnega ter obrežnega ekosistema, je navedel Šurk in še dodal, da bodo na območju Sotle izvedli tudi renaturacijo mrtvice v Kunšperku v občini Bistrica ob Sotli, kjer bodo poleg odstranitve smeti, ki so močno prekrite z rastjem in zemljino, izvedli poglobitev in odstranitev invazivnih tujerodnih vrst ter ponovne zasaditve s primernimi drevesnimi vrstami.

 V sklopu projekta tudi investicije

Nekaj besed so namenili tudi načrtovanim investicijam v sklopu projekta. Kot je dejala Tatjana Kotnik (KP), imajo namen v objektu, ki stoji neposredno ob upravi KP v Podsredi, t. i. Tončkini hiši, ki je delno obnovljena, vzpostaviti interpretacijski center za Natura 2000 območja v Podsredi, vrednost te investicije bo okoli 850 tisoč evrov, javni razpis za izvajalca del so že izvedli, tako da bodo z njimi pričeli v jesenskem času in pričakujejo, da bo investicija dokončana v naslednjem letu. Na lokaciji informacijskega centra KP V sadovnjaku, t. i. Čerčkovi domačiji, pa nameravajo zgraditi lesen gospodarski objekt, ki bo namenjen skladiščenju mehanizacije, za shranjevanje sadik, sušenje avtohtonih semen itd. Tudi ta projekt nameravajo dokončati naslednje leto, projektna dokumentacija je že skoraj pripravljena, imajo tudi že gradbeno dovoljenje. Vrednost investicije je okoli pol milijona evrov.
 
Obnovili bodo Koščevo pot in kapelsko staro šolo

Matejka Gerjevič z Občine Brežice je povedala, da bodo v okviru projekta obnovili tematsko Koščevo pot z razglednim stolpom v Jovsih, kjer bodo postavljene tudi informativne table in urejeni kotički za počitek. Sočasno bo potekala tudi obnova stare šole v Kapelah, ki jo bodo statično sanirali ter v kateri bodo dva prostora opremili z razstavo o zavarovanem območju Jovsi in bosta namenjena za sprejem turistov, kot neka vstopna točka v Jovse. Po njenih besedah bodo na ta način vzpostavili turistično središče, pri čemer pa si ne želijo masovnega turizma, ampak bolj butičnega s ponudbo za specifične skupine turistov. Ta investicija, za katero so že pridobili vso potrebno dokumentacijo, je vredna približno 780 tisoč evrov, zaključek se načrtuje do leta 2028. Gerjevič je še omenila, da s KP sodelujejo tudi v drugem projektu Doživi Kapele, v sklopu katerega usposabljajo lokalne turistične vodnike za vodenje po Jovsih. Po njenih besedah so veseli sodelovanja s KP v obeh projektih, saj lahko tako prispevajo h kvalitetni in bolj razpršeni turistični ponudbi po brežiški občini. Direktorica KP mag. Valerija Slemenšek je ob tem izpostavila odlično sodelovanje z Občino Brežice predvsem v zadnjih letih.

Ukrepi na Bohorju in Orlici …

Kar nekaj ukrepov načrtujejo tudi še na treh drugih Natura 2000 območjih. Na Bohorju so za namene izboljšanja in obnove suhih travišč kupili 10 ha zemljišč. Na dodatnih 5 ha zemljišč bodo z lastniki zemljišč sklenili pogodbo o varstvu za njihovo izboljšanje oz. obnovo. Na teh 15 ha zemljišč bodo odstranjevali lesno zarast, izvajali košnjo in površino pripravili za setev avtohtonih travniških semen. Za ta namen so kupili gorsko kosilnico, ki lahko kosi na najzahtevnejšem terenu, in krtačni stroj za pobiranje semen. Za lastnike zemljišč, ki imajo še vedno suha travišča v dobrem ohranitvenem stanju, bodo sklenili pogodbe o varstvu, na podlagi katerih bodo prejeli denarno nadomestilo, ki bo enaka intervenciji za suha travišča (Skupna kmetijska politika 2023–2027). Ta ukrep na območju Bohorja namreč ne velja. Za namene krepitve populacije hribskega urha bodo na območju Bohorja vzpostavili 40 novih vodnih habitatov oz. mlak velikosti 25 m2 na skupno 1000 m2 zemljišč. S tem ukrepom bodo zagotovili ustrezna mrestišča, v katerih se bo voda zadržala do zaključka razvoja ličink, posledično bo povečan razmnoževalni uspeh vrste. Za izboljšanje stanja ohranjenosti habitatnega tipa Bukovi gozdovi bodo na površini v velikosti 2 ha zmanjšali prisotnost rastišču neustreznih drevesnih vrst (smreka) in jih z umetno obnovo nadomestili z rastišču prilagojenimi drevesnimi vrstami (bukev, gorski javor). S tem ukrepom bodo gozdove povrnili v njihovo naravno drevesno sestavo ter jih s tem naredili odpornejše na vremenske ujme in škodljive organizme. Podobno bo tudi na območju Orlice, kjer se bodo ukrepi za izboljšanje stanja ohranjenosti habitatnega tipa Bukovi gozdovi izvajali na površinah, ki so v lasti Republike Slovenije.
 
… ter na Kozjanskem

Da bi izboljšali ohranjenost stanja vrst ptic rjavi srakoper in veliki skovik na Kozjanskem, ki sta ogrožena zaradi opuščanja rabe ekstenzivnih kmetijskih površin, predvsem pa visokodebelnih travniških sadovnjakov, je ključna ohranitev obstoječih visokodebelnih sadovnjakov z ukrepi revitalizacije in pogodbenega varstva ter njihova obnovitev z ukrepi zasaditve. Izboljšali bodo stanje visokodebelnih travniških sadovnjakov na 20 ha površine, in sicer so za razširitev že obstoječe drevesnice kupili zemljišče za drevesnico, kjer bodo vzgojili 3000 sadik; zasadili bodo 3700 sadik na podlagi javnega poziva zainteresiranim lastnikom kmetijskih zemljišč; opravili bodo oživitveno rez ter odstranjevanje bele omele, zarasti in invazivnih tujerodnih vrst; namestili bodo gnezdilnice in bivališča za koristne organizme; vzpostavili bodo mikrostrukturne elemente za rjavega srakoperja ter izvedli delavnice prikaza rezi sadnih dreves.

Projekt Natura Kozjansko jim je poleg vsega prinesel tudi sedem novih zaposlitev, je ob koncu še omenila Kotnik. Na novinarski konferenci so poleg omenjenih sodelovali še Dušan Bombač in Ema Jevšnik (oba KP) ter Andreja Marguč Kavc (KGZ Celje).

R. R., foto: R. R. in Kozjanski park

Brez kategorije

Svetovni dan paliativne in hospic oskrbe letos v ospredje postavlja obvladovanje bolečine

Ta članek smo poobjavili iz RSS vira Ministrstva za zdravje.


Bolečina pri težko bolnem človeku ni vedno le telesna. Paliativna oskrba zato temelji na celostnem pristopu, ki poleg telesnih simptomov upošteva tudi psihološke, socialne in duhovne potrebe posameznika. Pravočasno prepoznavanje in ustrezno obvladovanje bolečine ter drugih simptomov pomembno prispevata k ohranjanju dostojanstva, samostojnosti in kakovosti življenja bolnika.

Paliativna oskrba ni namenjena zgolj zadnjim dnevom življenja. V obravnavo se lahko vključuje že zgodaj v poteku neozdravljive bolezni ter poteka sočasno z zdravljenjem osnovne bolezni. Njen pomemben del sta tudi podpora svojcem ter usklajeno sodelovanje različnih strokovnjakov in služb, ki so vključeni v obravnavo bolnika.

V Sloveniji nadaljujemo sistemski razvoj paliativne oskrbe

Na Ministrstvu za zdravje si prizadevamo za zagotavljanje dostopne, kakovostne in celostne paliativne oskrbe na vseh ravneh zdravstvenega sistema ter za njeno čim večjo dostopnost tudi v domačem okolju bolnika.

Pomemben korak pri tem predstavlja razvoj mreže mobilnih paliativnih timov. V Sloveniji je bilo vzpostavljenih 14 mobilnih paliativnih timov, katerih namen je zagotavljanje specializirane paliativne oskrbe bolnikov in podpore njihovim svojcem tudi na domu.

Ob tem nadaljujemo aktivnosti za celovitejšo sistemsko ureditev področja. V pripravi je nov državni program paliativne oskrbe, ki bo predstavljal temelj za nadaljnji razvoj mreže paliativne oskrbe, boljše povezovanje izvajalcev, zagotavljanje ustreznih kadrov, razvoj standardov in normativov, izobraževanje ter spremljanje kakovosti paliativne oskrbe. 

Posebna pozornost je namenjena tudi razvoju pediatrične paliativne oskrbe ter izobraževanju zdravstvenih delavcev in drugih strokovnjakov, ki se pri svojem delu srečujejo z bolniki s potrebami po paliativni oskrbi.

Svetovni dan paliativne in hospic oskrbe je zato priložnost, da ponovno poudarimo, da mora biti kakovostna paliativna oskrba pravočasno dostopna vsakomur, ki jo potrebuje. Lajšanje bolečine in trpljenja ni le zdravstvena naloga, temveč pomemben del dostojanstvene in človeku prilagojene zdravstvene obravnave.

Brez kategorije

Svetovni dan duševnega zdravja 2026: Slišati izkušnje ljudi in ustvarjati spremembe

Ta članek smo poobjavili iz RSS vira Ministrstva za zdravje.


Letošnja tema opozarja na pomen vključevanja ljudi, ki imajo lastno izkušnjo težav v duševnem zdravju, njihovih bližnjih in drugih uporabnikov storitev v oblikovanje politik, programov in storitev na področju duševnega zdravja. Njihovo znanje in izkušnje so pomemben vir za razumevanje potreb ljudi ter za razvoj bolj dostopnih, človeku prilagojenih in odzivnih oblik pomoči.

Slišati izkušnjo ne pomeni dati človeku le prostor, da pove svojo zgodbo. Pomeni ustvariti možnosti, da lahko ljudje z lastno izkušnjo dejavno sodelujejo pri oblikovanju ukrepov in odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje – pri načrtovanju in razvoju storitev, njihovem izvajanju in vrednotenju. Svetovna zdravstvena organizacija ob letošnjem dnevu duševnega zdravja posebej poudarja, da morajo biti osebe z izkušnjo težav v duševnem zdravju vključeni kot enakovredni partnerji. Tak pristop pomembno prispeva tudi k zmanjševanju stigme duševnih motenj, krepitvi vrstniške podpore in razvoju obravnave, ki temelji na človekovih pravicah, dostojanstvu, avtonomiji in okrevanju.

Skrb za duševno zdravje

Duševno zdravje je sestavni del celotnega zdravja posameznika in kakovosti njegovega življenja, družine in skupnosti. Na duševno zdravje vplivajo številni dejavniki – poleg posameznikovih značilnosti in izkušenj tudi družbene razmere, odnosi, bivalne in delovne razmere, socialni položaj, izobraževanje, varnost in možnosti vključevanja v skupnost. Zato skrb za duševno zdravje presega zgolj zdravstveni sistem in zahteva sodelovanje različnih področij družbe, od socialno varstvenega področja, vzgoje in izobraževanja, dela ter drugih.

Pomemben del skrbi za duševno zdravje so preventiva, zgodnje prepoznavanje in pravočasna ter strokovna pomoč. S skupnostnim pristopom glede skrbi za duševno zdravje, zdravstveno pismenostjo ter osveščanjem, krepitvijo varovalnih dejavnikov, podporo v skupnosti in pravočasnim dostopom do strokovne pomoči lahko zmanjšujemo tveganje za poglabljanje stisk in prispevamo k boljšemu duševnemu zdravju prebivalstva. Pri tem imajo pomembno vlogo družina, šola, delovno okolje, lokalna skupnost, nevladne organizacije in zdravstvene službe.

Krepimo dostopne in skupnostne oblike podpore

Slovenija področje duševnega zdravja razvija v okviru Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, katere izvajanje podpira tudi Akcijski načrt za duševno zdravje za obdobje 2025–2028. Osrednji cilj je zagotavljati večjo dostopnost do kakovostnih virov pomoči, razvijati skupnostni pristop, krepiti preventivo ter zmanjševati stigmo težav v duševnem zdravju.

V zadnjih letih smo s prizadevanji in povezovanjem različnih aktivnosti na področju promocije duševnega zdravja, preventive, zgodnjega prepoznavanja težav ter dostopa do pomoči razvijali tudi mrežo novo ustanovljenih centrov za duševno zdravje na primarni zdravstveni ravni. V zdravstvenih domovih po Sloveniji tako deluje 22 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter 19 centrov za duševno zdravje odraslih. Centri združujejo strokovnjake različnih poklicev in zagotavljajo interdisciplinarno obravnavo v okolju, kjer ljudje živijo.

Pri razvoju sistema je pomembno tudi vključevanje izkušenj uporabnikov. Ministrstvo za zdravje je v letu 2026 podprlo razvoj novih virov pomoči, med drugim vrstniško podporo za odrasle z izkušnjo težav v duševnem zdravju in medvrstniško podporo za mlajše odrasle. Namen takšne podpore je povečati dostopnost pomoči in podpornih okolij ter ljudem omogočiti podporo tudi na podlagi izkušenj tistih, ki so sami prehodili pot soočanja s težavami in okrevanja. Pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje se razvija tudi program Živa knjižnica, v katerega so vključene osebe z lastno izkušnjo težav v duševnem zdravju, ki aktivno in javno govorijo o svoji izkušnji, premagujejo tabuje in stigmo glede duševnih motenj.

Takšne oblike podpore dopolnjujejo zdravstveno obravnavo in prispevajo k skupnostnemu pristopu, pri katerem ljudje niso zgolj prejemniki storitev, ampak tudi dejavni soustvarjalci rešitev. Prav zato je letošnje geslo svetovnega dne duševnega zdravja pomemben opomnik, da moramo pri razvoju sistema ljudi z lastno izkušnjo ne le poslušati, temveč njihove izkušnje tudi vključevati v spremembe.

Pomembni so preventiva, zgodnje prepoznavanje in pravočasna pomoč

Duševne stiske se lahko pojavijo v različnih življenjskih obdobjih in zaradi različnih okoliščin. Pomembno je, da jih prepoznamo dovolj zgodaj in da posameznik ve, kam se lahko obrne po pomoč. Pri tem ni treba čakati, da težave postanejo tako velike, da jih sami ali skupaj z bližnjimi ne zmoremo več obvladovati.

Odprti in sočutni pogovori, pripravljenost poslušati ter pravočasno usmerjanje k ustrezni pomoči lahko pomembno prispevajo k preprečevanju najhujših posledic duševne stiske. Pri tem ima vlogo vsak od nas – kot posameznik, družinski član, prijatelj, sodelavec ali član skupnosti.

V okviru Centrov za duševno zdravje nadgrajujemo vsebinske storitve z razvojem novih oblik strokovne pomoči in obravnave v okviru psihoedukativnih delavnic za skupinsko obravnavo različnih duševnih motenj. V okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje poteka program To sem jaz kot spletna svetovalnica za mladostnike, pa tudi program Psihološke prve pomoči, ki je namenjen laični javnosti za boljšo prepoznavo težav v duševnem zdravju pri bližnjih in okolici ter možnem ukrepanju. Prav tako na Ministrstvu za zdravje sofinanciramo programe različnih nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja, ki dopolnjujejo javno-zdravstveno mrežo, kot so svetovalnice Posvet, programi namenjeni specifičnim ciljnim skupinam (kot so ranljivi otroci, mladi, družine, kmečko prebivalstvo, starejši in drugo) ali specifičnim problematikam (ADHD, motnje avtističnega spektra, digitalne in druge nekemične odvisnosti in drugo). V okviru programov Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) smo podprli tudi programe usposabljanja strokovnih delavcev v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju ter socialnem varstvu. 

Pomembno vlogo imajo tudi aktivnosti na področju preprečevanja samomorilnega vedenja. V Sloveniji je preprečevanje samomora prepoznano kot prednostno področje duševnega zdravja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2025 zaradi samomora umrlo 336 oseb, samomorilni količnik pa je znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Kljub dolgoročnemu zmanjševanju ostaja preprečevanje samomora pomemben javnozdravstveni izziv.

Kaj lahko naredimo sami?

Za svoje duševno zdravje lahko vsak dan vsakdo poskrbi tudi sam. Pomagajo lahko preproste, vendar pomembne vsakodnevne navade: dovolj spanja, redno gibanje, uravnotežena prehrana, čas za počitek in udejanjanje aktivnosti, ki nam prinašajo zadovoljstvo, ter zavestno omejevanje časa, ki ga preživimo pred zasloni.

Pomembno pa je tudi, da opazimo in prepoznamo svoje emocije. Jeza, žalost, strah, tesnoba, razočaranje ali občutek nemoči niso le neprijetna, ampak so pogosto sporočilo, da se v našem življenju nekaj dogaja in da je neka naša potreba morda neizpolnjena. Zato si lahko vzamemo trenutek in se vprašamo: Kaj čutim? Kaj se je zgodilo, da se tako počutim? Kaj mi ta občutek sporoča in kaj potrebujem? Ko svoje doživljanje bolje razumemo, lahko lažje izberemo, kaj lahko naredimo za svoje počutje – morda potrebujemo počitek, gibanje, pogovor, nekaj časa zase, postavljanje meje, rešitev določene težave ali podporo drugega človeka. Cilj ni, da neprijetnih čustev nikoli ne občutimo, temveč da jih znamo prepoznati, sprejeti kot del svojega doživljanja in se nanje ustrezno odzvati.

Veliko lahko naredimo tudi za svoje bližnje. Vprašajmo jih, kako so, jih zares poslušajmo in jim ponudimo podporo, ne da bi njihove občutke takoj presojali ali poskušali vse rešiti. Včasih je najpomembnejše preprosto sporočilo: »Tukaj sem. Poslušam te«. Kadar stiske trajajo, se stopnjujejo ali jih sami ne zmoremo več obvladovati, je pomembno pravočasno poiskati strokovno pomoč.

Kam po pomoč?

Ko potrebujemo pomoč na področju duševnega zdravja, je pomembno, da vemo, kam se lahko obrnemo.

Prvi vir pomoči je lahko izbrani osebni zdravnik, pri otrocih in mladostnikih tudi pediater. Za podporo so na voljo tudi Centri za krepitev zdravja in Centri za duševno zdravje, kjer delujejo multidisciplinarni strokovni timi. Na enem mestu so informacije o različnih zdravstvenih in socialnih virih pomoči zbrane v Mreži virov pomoči programa MIRA.

Mladi se lahko obrnejo tudi na spletno svetovalnico To sem jaz, ki jo izvaja NIJZ. Pomemben vir podpore predstavljajo tudi programi in svetovalnice nevladnih organizacij, ki dopolnjujejo javno zdravstveno mrežo.

V primeru neposredne ogroženosti zdravja ali življenja je treba poiskati nujno pomoč oziroma poklicati 112.