Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Maks

Brez kategorije

Svetovni dan paliativne in hospic oskrbe letos v ospredje postavlja obvladovanje bolečine

Ta članek smo poobjavili iz RSS vira Ministrstva za zdravje.


Bolečina pri težko bolnem človeku ni vedno le telesna. Paliativna oskrba zato temelji na celostnem pristopu, ki poleg telesnih simptomov upošteva tudi psihološke, socialne in duhovne potrebe posameznika. Pravočasno prepoznavanje in ustrezno obvladovanje bolečine ter drugih simptomov pomembno prispevata k ohranjanju dostojanstva, samostojnosti in kakovosti življenja bolnika.

Paliativna oskrba ni namenjena zgolj zadnjim dnevom življenja. V obravnavo se lahko vključuje že zgodaj v poteku neozdravljive bolezni ter poteka sočasno z zdravljenjem osnovne bolezni. Njen pomemben del sta tudi podpora svojcem ter usklajeno sodelovanje različnih strokovnjakov in služb, ki so vključeni v obravnavo bolnika.

V Sloveniji nadaljujemo sistemski razvoj paliativne oskrbe

Na Ministrstvu za zdravje si prizadevamo za zagotavljanje dostopne, kakovostne in celostne paliativne oskrbe na vseh ravneh zdravstvenega sistema ter za njeno čim večjo dostopnost tudi v domačem okolju bolnika.

Pomemben korak pri tem predstavlja razvoj mreže mobilnih paliativnih timov. V Sloveniji je bilo vzpostavljenih 14 mobilnih paliativnih timov, katerih namen je zagotavljanje specializirane paliativne oskrbe bolnikov in podpore njihovim svojcem tudi na domu.

Ob tem nadaljujemo aktivnosti za celovitejšo sistemsko ureditev področja. V pripravi je nov državni program paliativne oskrbe, ki bo predstavljal temelj za nadaljnji razvoj mreže paliativne oskrbe, boljše povezovanje izvajalcev, zagotavljanje ustreznih kadrov, razvoj standardov in normativov, izobraževanje ter spremljanje kakovosti paliativne oskrbe. 

Posebna pozornost je namenjena tudi razvoju pediatrične paliativne oskrbe ter izobraževanju zdravstvenih delavcev in drugih strokovnjakov, ki se pri svojem delu srečujejo z bolniki s potrebami po paliativni oskrbi.

Svetovni dan paliativne in hospic oskrbe je zato priložnost, da ponovno poudarimo, da mora biti kakovostna paliativna oskrba pravočasno dostopna vsakomur, ki jo potrebuje. Lajšanje bolečine in trpljenja ni le zdravstvena naloga, temveč pomemben del dostojanstvene in človeku prilagojene zdravstvene obravnave.

Brez kategorije

Svetovni dan duševnega zdravja 2026: Slišati izkušnje ljudi in ustvarjati spremembe

Ta članek smo poobjavili iz RSS vira Ministrstva za zdravje.


Letošnja tema opozarja na pomen vključevanja ljudi, ki imajo lastno izkušnjo težav v duševnem zdravju, njihovih bližnjih in drugih uporabnikov storitev v oblikovanje politik, programov in storitev na področju duševnega zdravja. Njihovo znanje in izkušnje so pomemben vir za razumevanje potreb ljudi ter za razvoj bolj dostopnih, človeku prilagojenih in odzivnih oblik pomoči.

Slišati izkušnjo ne pomeni dati človeku le prostor, da pove svojo zgodbo. Pomeni ustvariti možnosti, da lahko ljudje z lastno izkušnjo dejavno sodelujejo pri oblikovanju ukrepov in odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje – pri načrtovanju in razvoju storitev, njihovem izvajanju in vrednotenju. Svetovna zdravstvena organizacija ob letošnjem dnevu duševnega zdravja posebej poudarja, da morajo biti osebe z izkušnjo težav v duševnem zdravju vključeni kot enakovredni partnerji. Tak pristop pomembno prispeva tudi k zmanjševanju stigme duševnih motenj, krepitvi vrstniške podpore in razvoju obravnave, ki temelji na človekovih pravicah, dostojanstvu, avtonomiji in okrevanju.

Skrb za duševno zdravje

Duševno zdravje je sestavni del celotnega zdravja posameznika in kakovosti njegovega življenja, družine in skupnosti. Na duševno zdravje vplivajo številni dejavniki – poleg posameznikovih značilnosti in izkušenj tudi družbene razmere, odnosi, bivalne in delovne razmere, socialni položaj, izobraževanje, varnost in možnosti vključevanja v skupnost. Zato skrb za duševno zdravje presega zgolj zdravstveni sistem in zahteva sodelovanje različnih področij družbe, od socialno varstvenega področja, vzgoje in izobraževanja, dela ter drugih.

Pomemben del skrbi za duševno zdravje so preventiva, zgodnje prepoznavanje in pravočasna ter strokovna pomoč. S skupnostnim pristopom glede skrbi za duševno zdravje, zdravstveno pismenostjo ter osveščanjem, krepitvijo varovalnih dejavnikov, podporo v skupnosti in pravočasnim dostopom do strokovne pomoči lahko zmanjšujemo tveganje za poglabljanje stisk in prispevamo k boljšemu duševnemu zdravju prebivalstva. Pri tem imajo pomembno vlogo družina, šola, delovno okolje, lokalna skupnost, nevladne organizacije in zdravstvene službe.

Krepimo dostopne in skupnostne oblike podpore

Slovenija področje duševnega zdravja razvija v okviru Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, katere izvajanje podpira tudi Akcijski načrt za duševno zdravje za obdobje 2025–2028. Osrednji cilj je zagotavljati večjo dostopnost do kakovostnih virov pomoči, razvijati skupnostni pristop, krepiti preventivo ter zmanjševati stigmo težav v duševnem zdravju.

V zadnjih letih smo s prizadevanji in povezovanjem različnih aktivnosti na področju promocije duševnega zdravja, preventive, zgodnjega prepoznavanja težav ter dostopa do pomoči razvijali tudi mrežo novo ustanovljenih centrov za duševno zdravje na primarni zdravstveni ravni. V zdravstvenih domovih po Sloveniji tako deluje 22 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter 19 centrov za duševno zdravje odraslih. Centri združujejo strokovnjake različnih poklicev in zagotavljajo interdisciplinarno obravnavo v okolju, kjer ljudje živijo.

Pri razvoju sistema je pomembno tudi vključevanje izkušenj uporabnikov. Ministrstvo za zdravje je v letu 2026 podprlo razvoj novih virov pomoči, med drugim vrstniško podporo za odrasle z izkušnjo težav v duševnem zdravju in medvrstniško podporo za mlajše odrasle. Namen takšne podpore je povečati dostopnost pomoči in podpornih okolij ter ljudem omogočiti podporo tudi na podlagi izkušenj tistih, ki so sami prehodili pot soočanja s težavami in okrevanja. Pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje se razvija tudi program Živa knjižnica, v katerega so vključene osebe z lastno izkušnjo težav v duševnem zdravju, ki aktivno in javno govorijo o svoji izkušnji, premagujejo tabuje in stigmo glede duševnih motenj.

Takšne oblike podpore dopolnjujejo zdravstveno obravnavo in prispevajo k skupnostnemu pristopu, pri katerem ljudje niso zgolj prejemniki storitev, ampak tudi dejavni soustvarjalci rešitev. Prav zato je letošnje geslo svetovnega dne duševnega zdravja pomemben opomnik, da moramo pri razvoju sistema ljudi z lastno izkušnjo ne le poslušati, temveč njihove izkušnje tudi vključevati v spremembe.

Pomembni so preventiva, zgodnje prepoznavanje in pravočasna pomoč

Duševne stiske se lahko pojavijo v različnih življenjskih obdobjih in zaradi različnih okoliščin. Pomembno je, da jih prepoznamo dovolj zgodaj in da posameznik ve, kam se lahko obrne po pomoč. Pri tem ni treba čakati, da težave postanejo tako velike, da jih sami ali skupaj z bližnjimi ne zmoremo več obvladovati.

Odprti in sočutni pogovori, pripravljenost poslušati ter pravočasno usmerjanje k ustrezni pomoči lahko pomembno prispevajo k preprečevanju najhujših posledic duševne stiske. Pri tem ima vlogo vsak od nas – kot posameznik, družinski član, prijatelj, sodelavec ali član skupnosti.

V okviru Centrov za duševno zdravje nadgrajujemo vsebinske storitve z razvojem novih oblik strokovne pomoči in obravnave v okviru psihoedukativnih delavnic za skupinsko obravnavo različnih duševnih motenj. V okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje poteka program To sem jaz kot spletna svetovalnica za mladostnike, pa tudi program Psihološke prve pomoči, ki je namenjen laični javnosti za boljšo prepoznavo težav v duševnem zdravju pri bližnjih in okolici ter možnem ukrepanju. Prav tako na Ministrstvu za zdravje sofinanciramo programe različnih nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja, ki dopolnjujejo javno-zdravstveno mrežo, kot so svetovalnice Posvet, programi namenjeni specifičnim ciljnim skupinam (kot so ranljivi otroci, mladi, družine, kmečko prebivalstvo, starejši in drugo) ali specifičnim problematikam (ADHD, motnje avtističnega spektra, digitalne in druge nekemične odvisnosti in drugo). V okviru programov Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) smo podprli tudi programe usposabljanja strokovnih delavcev v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju ter socialnem varstvu. 

Pomembno vlogo imajo tudi aktivnosti na področju preprečevanja samomorilnega vedenja. V Sloveniji je preprečevanje samomora prepoznano kot prednostno področje duševnega zdravja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2025 zaradi samomora umrlo 336 oseb, samomorilni količnik pa je znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Kljub dolgoročnemu zmanjševanju ostaja preprečevanje samomora pomemben javnozdravstveni izziv.

Kaj lahko naredimo sami?

Za svoje duševno zdravje lahko vsak dan vsakdo poskrbi tudi sam. Pomagajo lahko preproste, vendar pomembne vsakodnevne navade: dovolj spanja, redno gibanje, uravnotežena prehrana, čas za počitek in udejanjanje aktivnosti, ki nam prinašajo zadovoljstvo, ter zavestno omejevanje časa, ki ga preživimo pred zasloni.

Pomembno pa je tudi, da opazimo in prepoznamo svoje emocije. Jeza, žalost, strah, tesnoba, razočaranje ali občutek nemoči niso le neprijetna, ampak so pogosto sporočilo, da se v našem življenju nekaj dogaja in da je neka naša potreba morda neizpolnjena. Zato si lahko vzamemo trenutek in se vprašamo: Kaj čutim? Kaj se je zgodilo, da se tako počutim? Kaj mi ta občutek sporoča in kaj potrebujem? Ko svoje doživljanje bolje razumemo, lahko lažje izberemo, kaj lahko naredimo za svoje počutje – morda potrebujemo počitek, gibanje, pogovor, nekaj časa zase, postavljanje meje, rešitev določene težave ali podporo drugega človeka. Cilj ni, da neprijetnih čustev nikoli ne občutimo, temveč da jih znamo prepoznati, sprejeti kot del svojega doživljanja in se nanje ustrezno odzvati.

Veliko lahko naredimo tudi za svoje bližnje. Vprašajmo jih, kako so, jih zares poslušajmo in jim ponudimo podporo, ne da bi njihove občutke takoj presojali ali poskušali vse rešiti. Včasih je najpomembnejše preprosto sporočilo: »Tukaj sem. Poslušam te«. Kadar stiske trajajo, se stopnjujejo ali jih sami ne zmoremo več obvladovati, je pomembno pravočasno poiskati strokovno pomoč.

Kam po pomoč?

Ko potrebujemo pomoč na področju duševnega zdravja, je pomembno, da vemo, kam se lahko obrnemo.

Prvi vir pomoči je lahko izbrani osebni zdravnik, pri otrocih in mladostnikih tudi pediater. Za podporo so na voljo tudi Centri za krepitev zdravja in Centri za duševno zdravje, kjer delujejo multidisciplinarni strokovni timi. Na enem mestu so informacije o različnih zdravstvenih in socialnih virih pomoči zbrane v Mreži virov pomoči programa MIRA.

Mladi se lahko obrnejo tudi na spletno svetovalnico To sem jaz, ki jo izvaja NIJZ. Pomemben vir podpore predstavljajo tudi programi in svetovalnice nevladnih organizacij, ki dopolnjujejo javno zdravstveno mrežo.

V primeru neposredne ogroženosti zdravja ali življenja je treba poiskati nujno pomoč oziroma poklicati 112.

Radio Brežice Eu

Kviz, umor in milijoni: Jure Godler z novim romanom dokazuje, da je mojster napetosti!

Pet tekmovalcev, pet sekund, pet vprašanj, pet milijonov in – ena smrt. Priljubljeni voditelj, komik in pisatelj Jure Godler se vrača z novim knjižnim hitom Pet sekund do smrti, ki bralce popelje naravnost v ozadje snemanja najbolj vročega televizijskega kviza.

Pet sekund do smrti, Jure Godler

Po šestih prodajnih uspešnicah v šestih letih je Godler lani z odmevno kriminalko Mrtvi kot zakorakal v nov ustvarjalni cikel, zdaj pa na police prinaša še sedmi roman v sedmih letih. S tem se trdno uvršča med naše najbolj plodne in priljubljene avtorje domačih kriminalk.

V središču zgodbe je ponovno preprost, a oster detektiv Herman Arh – tokrat fizik po izobrazbi in po spletu okoliščin tekmovalec v najbolj gledanem kvizu v državi. Ko v zaprtem studiu odjekne brutalni umor, se med petimi tekmovalci razkroji tančica slavnih nasmehov. Pod površjem privrelijo na dan laži, ambicije in globoki motivi, saj je vsak navzoči nenadoma osumljenec.

Kot pravi avtor sam, je v to knjigo vložil največ truda, časa in energije doslej. Prvi bralci in strokovna javnost so navdušeni. Znani knjigožer Boštjan Gorenc – Pižama je vtise pospremil z opozorilom: »Jure Godler pri vodenju kvizov rad namigne v pravo smer, pri branju te kriminalke pa ne računajte na njegovo pomoč. Napeto zgodbo mojstrsko posuje z lažnimi sledmi, da vam ne pomagata ne polovička ne glas ljudstva.«

Novi roman že žanje uspehe, prva poglavja in možnosti naročila pa so bralcem na voljo na spletni strani Založbe Pivec.

Srečajte avtorja v živo! Jure Godler se s knjigo odpravlja na slovenske turneje in druženja z bralci, kjer bo poskrbel za zabavna posvetila in obvezne selfije. Vstop na vse dogodke je prost:

Jure Godler
      1. – Mestna knjižnica, Grosuplje
      1. – Krimifest, Ljubljana
      1. – Grajska kavarna, Maribor
      1. – Knjižnica Domžale
      1. – Anin dvor, Rogaška Slatina
  • 23.–29. 11. – Slovenski knjižni sejem (GR), Ljubljana
      1. – Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Brez kategorije

Zveza prijateljev mladine Slovenije z ministrom o participaciji otrok v zdravstvu

Ta članek smo poobjavili iz RSS vira Ministrstva za zdravje.


Breda Krašna in Nina Uratarič Malnar iz ZPMS ter srednješolki Frida Bratuš in Anouk Isa Poljak, ki sta sodelovali pri projektu, so ministru predstavile njegove cilje in aktivnosti. Namen pobude Naše mnenje šteje 2.0: Korak naprej k participaciji otrok je krepiti aktivno sodelovanje otrok in mladih pri odločanju ter povečati zavedanje odločevalcev o pomenu njihove participacije. Gre za nadgradnjo predhodnega projekta Naše mnenje šteje, ki poteka v okviru programa Erasmus+,

V okviru projekta so mladi na regijskih posvetovanjih oblikovali predloge za izboljšanje participacije otrok na štirih področjih: šolstvo, zdravstvo, zeleni prehod in digitalno okolje. Dekleti sta ministru posebej predstavili ugotovitve in predloge mladih na področju zdravstva ter z njim spregovorili o tem, kako bi lahko bili otroci in mladi bolj vključeni v odločitve, ki zadevajo njihovo zdravje in zdravstveno obravnavo.

Ob tej priložnosti so ministru predale tudi Belo knjigo ZPMS o uresničevanju pravice otrok do participacije – Verzija 2, ki je nastala z nadgradnjo predlogov in mnenj otrok ter drugih deležnikov. ZPMS poudarja, da je Bela knjiga zasnovana kot »živ dokument«, ki se skozi sodelovanje otrok in drugih deležnikov sproti nadgrajuje, ter da so dokument ministru simbolno predali prav mladi, ki so pri projektu aktivno sodelovali.

Srečanje je bilo tudi priložnost za pogovor o pomenu vključevanja otrok in mladih v procese odločanja, zlasti na področjih, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje.

Radio Brežice Eu

80 let Lovske družine Pišece – osem desetletij tradicije, tovarištva in skrbi za naravo

Lovska družina Pišece je s slovesnostjo obeležila častitljivih 80 let delovanja. Jubilejni večer je bil priložnost za pogled na prehojeno pot, zahvalo zaslužnim članom in podpornikom ter simboličen korak v prihodnost z razvitjem novega lovskega prapora.

Slovesnosti so se poleg članov Lovske družine Pišece in njihovih partnerk udeležili številni gostje, med njimi podžupan Občine Brežice Miha Petančič, predsednik Zveze lovskih družin Posavja in predstavnik Lovske zveze Slovenije Branko Tucovič, predsednik Krajevne skupnosti Pišece Primož Hribšek ter predstavniki sosednjih lovskih družin, društev in organizacij.

Zbrane je nagovoril starešina Lovske družine Pišece Boštjan Lipar, ki se je ozrl na pot družine od leta 1946 do danes. Ob jubileju sta zbrane nagovorila tudi podžupan Miha Petančič in Branko Tucovič.

Pomemben del slovesnosti je bila podelitev lovskih odlikovanj Lovske zveze Slovenije članom za njihovo dolgoletno, vestno in odgovorno delo.

Znak za lovske zasluge sta prejela Jernej Lipar in Tomi Lipar, zlati znak za lovske zasluge pa Ivan Albert, Drago Cizel, Aleksander Kostevc, Marjan Markič, Srečko Petančič, Janez Volčanšek in Aleksander Zidarič.

Red za lovske zasluge III. stopnje je prejel Edvard Kunej za pomemben osebni prispevek pri uresničevanju nalog lovstva, ohranjanju življenjskih okolij in vrstne pestrosti ter prizadevno delo v lovski organizaciji.

Vrhunec jubilejnega večera je bilo razvitje novega, tretjega prapora Lovske družine Pišece. Prvi prapor s podobo srnjaka je bil razvit leta 1970, leta 1996 ga je nasledil drugi prapor s podobo divjega prašiča. Ob 80-letnici se na novi prapor ponovno vrača podoba srnjaka, najštevilčnejše divjadi v lovišču, ki simbolno povezuje sedanjost družine z njenimi začetki. Botri novega prapora so bili Tomi Lipar, Marjan Markič in Aleksander Zupančič.

Slavnostno prireditev je povezovala in vodila članica Lovske družine Pišece Petra Grajžl. Slovesni program so z lovsko pesmijo in zvoki rogov obogatili Lovski pevski zbor Globoko pod vodstvom Mileve Kralj Buzeti ter Dobovski rogisti pod vodstvom Robija Deržiča. Zahvala je bila namenjena tudi vsem sponzorjem, donatorjem, društvom in organizacijam, ki Lovsko družino Pišece podpirajo pri njenem delu in so prispevali tudi k izvedbi jubilejnega praznovanja.

Osemdeset let Lovske družine Pišece ni le številka, temveč zgodba številnih generacij, neštetih prostovoljnih ur, prijateljstva, lovskega tovarištva in skrbi za naravo. Novi prapor predstavlja poklon generacijam, ki so družino gradile v preteklosti, ponos sedanjih članov ter zavezo prihodnjim rodovom, da bodo ohranjali njeno tradicijo in vrednote.

Po zaključku uradnega dela se je jubilejno praznovanje nadaljevalo v sproščenem in družabnem vzdušju. Za glasbo, ples in dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Slovenski zvoki, ki je popestril praznični večer in poskrbel za prijeten zaključek praznovanja 80-letnice Lovske družine Pišece.

Radio Brežice Eu

Fotografska razstava Foto fon: Ko je strah pred tehnologijo postal dokaz, da leta niso ovira

V četrtek, 1. oktobra 2026, je v avli Mladinskega centra Brežice potekala slovesna otvoritev fotografske razstave udeležencev in udeleženk delavnic Foto fon. Dogodek je privabil številne obiskovalce, ki so z navdušenjem pospremili ustvarjalne zgodbe starejših fotografov.

Delavnice Foto fon pod okriljem Večgeneracijskega centra (VGC) Brežice – enote Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino (ZPTM) Brežice – potekajo v krajevnih skupnostih Artiče, Brežice, Globoko, Križe, Skopice in Sromlje. V preteklih mesecih so se upokojenci in upokojenke marljivo učili fotografiranja z mobilnimi telefoni ter iz previdnih uporabnikov prerasli v prave mojstre fotografije. Svoje izdelke na razstavi predstavlja kar 40 posameznikov.

Navdihujoče misli in poudarki z otvoritve

Uradni del dogodka je z uvodnim pozdravom pospremila direktorica ZPTM Brežice, Katja Čanžar, ki je poudarila izjemen pomen decentralizacije vsebin VGC:

“Dostopnost vsebin starejšim v mestu je velikokrat otežena, zato je decentralizacija ključnega pomena.” Ob tem je izrazila veliko zadovoljstvo z delom ekipe in zbranim namenila spodbudne besede za prihodnost.

Zbrane je nagovorila tudi direktorica Občinske uprave Občine Brežice, Patricia Čular, ki je predstavila zgodovino stavbe Večgeneracijskega centra in poudarila uspešno uresničevanje vizije – poleg vsebin za starejše so v objektu zagotovili tudi bivanjske enote za socialno ogrožene starejše občane.

Uradni del programa se je zaključil z zahvalo mentorice delavnic Antonije Ban, za umetniško spremljavo in prijetno vzdušje pa so poskrbeli mladi umetniki iz Kreativnega centra Amadeus Krško in Glasbene šole Brežice.

Druženje, klepet in ogled razstave

Po uradnem programu so si obiskovalci in avtorji fotografij z najbližjimi z navdušenjem ogledali razstavo, ob tem pa delili zgodbe, sklepali nova prijateljstva ter krepili pogum za prihodnje ustvarjalne korake.

  • Kje je razstava na ogled? Fotografije si lahko v avli Mladinskega centra Brežice ogledate do 31. oktobra 2026, nato pa se bo razstava preselila v prostore Večgeneracijskega centra Brežice na Prešernovi 13.PDF

Prihajajoči dogodki v oktobru

Aktivnosti v VGC Brežice se s tem ne zaključujejo – oktobra vabljeni še na dva privagata dogodka:

  • 18. oktober 2026: Doživljajski potopis: Kolumbija – The Hidden Paradise v prostorih Večgeneracijskega centra Brežice.PDF
  • 30. oktober 2026: Praznovanje za najmlajše – Bučna coprnija, ki bo potekala v večnamenski dornari ZPTM Brežice.PDF
Radio Brežice Eu

Ko otroci zavrtijo pedala in prižgejo elektriko

Kako z lastno močjo proizvesti elektriko? Kam odteče voda, ko izgine v odtoku? In zakaj je pomembno, kaj vanj spuščamo? Prav to so letos na Evropskem tednu mobilnosti raziskovali učenci skupaj s Komunalo Brežice.

Evropski teden mobilnosti je med 16. in 22. septembrom 2026 potekal pod sloganom »Mobilnost za vse«. Zaradi slabega vremena se je brežiško dogajanje preselilo v Športno dvorano Brežice, kjer smo tudi letos pripravili aktivnosti za najmlajše.

Tokrat smo jih popeljali na pot vode. S pomočjo makete, pripravljene v okviru projekta Varuj vodo, so učenci spoznavali kroženje vode, pot odpadne vode ter posledice neodgovornega ravnanja z njo.

Še posebej živahno je bilo pri našem energetskem kolesu. Otroci so zavrteli pedala in z lastno močjo proizvajali električno energijo. Tako so lahko dobesedno na lastnih nogah občutili, da energija ne nastane kar sama od sebe.

Sporočilo dneva je bilo preprosto: kar spustimo v odtok, ne izgine, energija ni samoumevna in tudi majhna dejanja štejejo.

Tako trajnost ni ostala le beseda – otroci so jo lahko videli, preizkusili in doživeli.

Vir: Komunala Brežice

Radio Brežice Eu

Novo študijsko leto na brežiški fakulteti za turizem: V novih prostorih pozdravili 66 brucev!

Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru v Brežicah je novo študijsko leto prineslo pomembno osvežitev, saj so študijski proces začeli v dodatno razširjenih prostorih prenovljene nekdanje Lipejeve trgovske stavbe na Trgu izgnancev.

Prvi študijski dan se je odvijal v popolnoma novi avli, kjer je zbrane nagovorila dekanica, izr. prof. dr. Marjetka Rangus. Poseben utrip dnevu je dalo 66 novo vpisanih brucev, ki so poleg uradnega sprejema na uvajalnem dnevu s pomočjo študentov tutorjev spoznali ključna digitalna orodja in koristne napotke za uspešen začetek študijske poti.

Prenova stavbe sicer lepo napreduje – poleg novih predavalnic so zaživeli še referat za študentske zadeve in nove pisarne, celotna zgodba pa bo kronana z uradno slovesno otvoritvijo prenovljenih prostorov, ki bo 28. oktobra 2026 v okviru prireditev Brežiškega oktobra.

Radio Brežice Eu

Ustavite se: Kdaj ste nazadnje poskrbeli zase in zakaj si to prepovedujete?

V Termah Dolenjske Toplice je završalo! Odmeven dogodek za dušo, telo in posel je postregel z globokimi življenjskimi spoznanji, plesno vročico in umetnostjo, ki pušča brez besed.

V vsakdanjem hitenju pogosto najprej poskrbimo za vse druge, sebe pa postavimo na sam konec seznama. Da to ni sebičnost, ampak nujna osnova za zdravje in uspešno delo, so na dogodku Dan zate – Aktivno do zdravja v Termah Dolenjske Toplice dokazale izjemne ženske, ki so zbranim ponudile prostor za premislek: Kako sem danes?

Dogodek, ki ga je pripravil Klub poslovne odličnosti Dolenjske, Bele krajine in Posavja, sta suvereno vodili Posavki – predsednica kluba Metka Resnik, ki je poskrbela za odprtje s poudarkom na pomenu osebne rasti, in voditeljica Anja Borovinšek, ki je z energijo povezovala celoten dan.

Od iskrenih izpovedi do vročih ritmov salse

Udeleženci so najprej prisluhnili Aniti Demetrov, ki je v navdihujočem predavanju S.A.M.O.S.V.O.J.A. odprla vprašanje postavljanja osebnih meja. Za takojšen val smeha, sprostitve in dobre volje sta nato poskrbeli Kaja Cizelj in Dušanka Požgaj iz Plesnega društva SalSon, ki sta zbrane popeljali v svet osnovnih korakov salse in bachate.

Eden najbolj čustvenih in močnih trenutkov dneva je bil pogovor z naslovom Čez ovire življenja. Pisateljica Bronja Žakelj je ganljivo spregovorila o bolečini, izgubah in življenjskih preizkušnjah, olimpijska podprvakinja Brigita Bukovec pa o nepopustljivi disciplini, pritisku in vztrajnosti v vrhunskem športu. Ob drobnogledu voditeljice Maje Fink sta gostji pokazali, kaj zares drži človeka pokonci, ko se življenje obrne na glavo.

Umetnost, ki je zaokrožila zgodbo

Posebno vizualno noto in pravo pašo za oči je dogodku dodala izjemna slika Flamingo priznanega umetnika Rajka Požarja, ki je z živimi barvami in edinstvenim pridihom popolnoma oplemenitila prostor ter navdušila obiskovalce.

Dopoldne, ki ga je kot generalni sponzor podprla Krka, d. d., Novo mesto, se je zaključilo s prijetnim druženjem, ogledom stojnic, kosilom in zasluženim razvajanjem v wellnessu. Sporočilo ostaja jasno: čas je, da sebe končno postavite na prvo mesto.