Nova cesta Krško–Brežice pod vprašajem: Bodo bagri uničili več kot 50 hektarjev domače hrane?

Načrtovana državna cesta med Krškim in Brežicami dviguje vse več prahu. Predlagana trasa bi namreč “odnesla” kar 52 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, prizadela 41 kmetij ter presekala sodobne rastlinjake in sadovnjake. Kmetje in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarjajo: obstajajo boljše rešitve, ki ne uničujejo naše samooskrbe.

Gradnja prometnic je ključna za gospodarski razvoj in boljšo povezavo industrijskih con, vendar kmetje iz Krškega in Brežic opozarjajo, da je trenutni predlog ceste uničujoč za lokalno pridelavo hrane. Trasa namreč ne jemlje le zemljišč, ampak večje, sklenjene parcele seka na pol ter uničuje drago infrastrukturo, kot so namakalni sistemi, rastlinjaki in mreže proti toči.

“Leta truda lahko izpuhtijo čez noč.”

Lokalni kmetje, ki od tega območja živijo, so zgroženi. Jernej Vokalič, ki vodi govedorejsko in konjerejsko kmetijo, poudarja, da bi mu nova cesta presekala tri večje parcele:

»S tem bi izgubili ključen manipulacijski prostor. Zaradi degradacije območja med samo gradnjo pa bi lahko ostali še brez dodatnih obdelovalnih površin.«

Podobno opozarja Jure Bostele, ki se ukvarja z intenzivnim sadjarstvom in zelenjadarstvom ter je leta vlagal v postavitev rastlinjakov in namakalnih sistemov za pridelavo jagod in zelenjave:

»Leta in leta smo se borili, da smo pridobili površine, jih povezali v celoto ter postavili rastlinjake. Predlagana trasa pa bi vsa ta zemljišča presekala in razpolovila, kar bi za našo kmetijo pomenilo zelo velik udarec.«

KGZS poziva k spremembi trase: Rešitve obstajajo!

Na Ministrstvo za naravne vire in prostor so že romale uradne pripombe. Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek ter predsednik brežiške območne enote Matej Renko izpostavljata, da so ravninska kmetijska zemljišča v Posavju neprecenljiva in jih ni mogoče preprosto nadomestiti drugje. Gre za vprašanje obstoja številnih družinskih kmetij in slovenske prehranske varnosti.

Bistveno pri tem pa je, da kmetje ne nasprotujeju cestni povezavi, temveč pozivajo k uporabi razumnejših alternativ:

 Podpirajo predlog krajanov Pesja, ki predvideva potek ceste dlje od vasi in po bolj degradiranih zemljiščih.

 Predlagajo preusmeritev trase na manj kakovostna kmetijska zemljišča.

Z manjšimi prilagoditvami bi tako lahko uskladili infrastrukturni razvoj in obvarovali domače pridelovalce hrane. Pristojna ministrstva so zdaj na potezi, da prisluhnejo terenu in poiščejo kompromis, ki ne bo zaprl vrat lokalnim kmetijam.