Arhivi Kategorije: Lokalno.si

Gostili smo Matica Novaka, modrega junaka

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

13.4.2024 | 09:00

Gostili smo Matica Novaka, modrega junaka

Matic Novak – modri junak z mnogoterimi izkušnjami, znanji in spoznanji ter tudi zanimanji je bil v minulem četrtkovem popoldnevu, 11. aprila 2024, naš gost. Predavanje ADHD spreminjamo v supermoči smo v Knjižnici Brežice z željo in namenom ozaveščanja ter ustvarjanja podporne skupnosti pripravili v sodelovanju z Večgeneracijskim centrom Brežice, enoto Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice.

Posamezniki, družine in strokovni delavci smo ob gostovem doživljajskem predavanju korak za korakom spoznavali in stopali po vsakdanu otrok oziroma oseb z ADHD, tj. izzivom razpršene pozornosti in viškom energije. Nasmehnili smo se oznaki »alergični na dolgčas« in se strinjali, da je dolgčas pogoj za kreativnost vseh nas. Prikimali smo tudi navedbi, da se otroci skozi igro učijo, da je slednja njihovo naravno okolje. Hkrati pa ob pripovedovanju spoznali, kako in na kakšne načine lahko slednjo uspešno vnesemo tudi v šolsko okolje. Z bibarijo »Križ kraž, kralj Matjaž« smo na dlani ustvarili nežne senzorične občutke. S skupinsko vajo ohranjanja balonov v zraku pa smo krepili pozornost in sproščali napetost.

Trije tipi motnje, simptomatska trojica in poslabšanje le-te z zunanjimi in notranjimi dejavniki, hiperaktivnost, impulzivnost in (ne)pozornost, pa (hiper)fokus, pridružene motnje in vzroki za nastanek, ADHD vrtiljak in »zdravljenje« ADHD, učenje ter pisno preverjanje znanja, pristopi starša/skrbnika, rutina ter pripomočki so bile teme, ki smo jih pobliže spoznali.

Vsak je, glede na svoje izhodišče, prejel pomembnih pet nasvetov oziroma dejavnikov. Za osebe z ADHD so to spanje in počitek, gibanje oziroma šport, prehrana in hidracija, umiritev ter higiena. Pri strokovnih delavcih si po vrstnem redu sledijo krepitev odnosa, varnost, meje, sprostitev in dobre lastnosti. Za starše pa v tem primeru velja zmanjšanje stresa, vključitev rutine, vztrajnosti, pogovora in vzgleda.

Otroci oziroma osebe s tovrstno edinstveno pozornostjo zaznajo najmanjše spremembe v okolju, v katerem se pojavijo. Kar oni (za)čutijo, ostalim pogosto (z)beži mimo. Z življenjskimi izzivi se navadno soočijo nekoliko hitreje kot njihovi vrstniki, to pa jih nedvomno postavlja v prednost, saj med procesom učenja prilagoditve in spoznavanja sebe postajajo modrejši. Pri premagovanju ovir na poti do uspeha potrebujejo našo pomoč in tudi meje, postavljene z ljubeznijo. Pomembno je, da krepimo njihova šibka področja, saj le tako lahko problem sčasoma pretvorijo v korist oziroma supermoč(i).

Za slednje, kot so empatija, vztrajnost, smisel za humor, gibalna spretnost, pogum in neustrašnost, bujna domišljija in kreativnost, dobrosrčnost, vera v vsemogočnost in pravičnost …, smo gradili mostove. Da jih bo na naših nadaljnjih poteh vse več, zidov pa vse manj.

Iskreno se zahvaljujemo vsem prisotnim za udeležbo, Maticu pa za srčno in pristno podajanje vsebine. Naj (notranji) plamenček Modrih junakov vztrajno gori še naprej.

V imenu organizatorjev dogodka Mateja Kus, Knjižnica Brežice

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

DL: Portret tedna – Ignac Slakonja

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

12.4.2024 | 11:20

Stal je pred razpadajočo graščino in zrl vanjo kot v privid in mogoče se mu je za trenutek zazdelo, da bosta zdaj, zdaj prišla čez dvorišče Rezka in Franc in mu bosta toplo starševsko rekla: »Ignac, o, Ignac, zdaj si spet doma.« Nista prišla, njegova starša, on pa je še naprej strmel v razpadajočo zgradbo in neki oddaljeni spomin ga je pojil z nepredstavljivo toplo radostjo in on, Ignac Slakonja s Čateža ob Savi, je v tistem trenutku v kraju Dziewin na Poljskem v razpadajočem zidovju začutil z dušo in s telesom kraj svojega začetka.

V tem poljskem kraju se je rodil 18. decembra 1943 staršem izgnancem iz Sobenje vasi. In v ta kraj ga je za njegov rojstni dan peljal vnuk Marcel. »Marcel ve, da rad letim, in je rekel, da bova za moj rojstni dan nekam letela, in če že, kaj če bi šla na Poljsko,« pripoveduje Ignac.

Po vrnitvi družine iz izgnanstva je odraščal v Sobenji vasi. V domači hiši so veliko peli. S tako popotnico je odšel v srednjo elektrošolo v Maribor. Povezal se je s frančiškanom patrom Andrejem Vovkom z Velike Doline, daljnim sorodnikom. »Poznal sem že osnove igranja na harmonij, potem mi je on razkazal orgle, ‘cepil’ me je z orglami. In v zadnjem letniku srednje šole so me že pustili, da sem na orgle spremljal litanije in šmarnice,« se spominja Ignac Slakonja. Že več kot šestdeset let igra na orgle in harmonij, s katerim je svojo tovrstno glasbeno pot tudi začel, ker so ga imeli doma. V čateški cerkvi zdaj igra na orgle, ki so jih na pobudo in z veliko zavzetostjo župnika Jožeta Packa kupili leta 1991.

Glasba, zlasti petje, je način življenja Ignaca Slakonje. Potem ko so pri njih doma kupili tisti harmonij, je v Sobenji vasi nastal cerkveni moški zbor, med katerega ustanovitelji je bil Ignac, ki je zbor tudi vodil, v njem pel in zraven igral. Pel je tudi v brežiškem moškem zboru bratov Milavcev; iz tega zbora so ustanovili brežiški upokojenski zbor in tega je vodil Slakonja. Bil je med ustanovitelji KUD Anton Kreč na Čatežu ob Savi, v katerem je bil potem skoraj deset let predsednik in zborovodja. Po njegovem taktu so peli cerkveni zbori čateške župnije, moški, mešani in otroški. Še zdaj vodi moški zbor Slavček Velika Dolina in ljudske pevce Fantje z Dol’n ter Ljudske pevke Žejno. Zadnjo nedeljo novembra lani je bilo na Čatežu srečanje osmih pevskih zborov leskovške dekanije in tega dne, na praznik Kristusa Kralja, je Ignac Slakonja svoje dirigentsko in orglarsko žezlo uradno predal svojemu glasbenemu nasledniku v čateški cerkvi Juretu Juratovcu.

Petje, glasba na splošno, prežema, tako kot je prevevala družino, v kateri se je rodil Ignac, tudi družino, v kateri so se Ignacu Slakonji in njegovi ženi Brigiti rodili Boštjan, Katarina in Urška; sin je strojevodja, hčerki sta vzgojiteljica in mediciska sestra; nobeden torej ni poklicni glasbenik, a glasbenemu duhu kažejo pot naprej v rodu. Že omenjeni vnuk Marcel glasbo študira na Danskem, vnuk Nace sicer študira medicino, a mu je ukvarjanje z glasbo blizu, vnuka Jon in Jaka sta osnovnošolca nižjih razredov, kjer so odprte še vse poti, tudi v glasbo. Očitno je nekako družinsko čutenje, kar Ignac pravi o svojem doživljanju glasbe: »Glasba je za dušo kot hrana za telo. Kakor komu. Jaz brez tega ne bi mogel živeti. Vse vrste glasbe rad poslušam. Najbolj pa mi je pri srcu klasika, opere. Pa orgle, seveda.« In, kot pripomni Brigita, velikokrat obiščeta opero in sta tako šla na silvestrovo v Maribor na Traviato, družinsko so obiskali vsako operno predstavo, ko je pel Marcel. Glasba tu žene srca in tako njihovo domačo hišo na Čatežu ob Savi rado preplavi petje, kot ga je tudi lani na sveti večer, ko so peli štiriglasno: Marcel bas, njegova Ana sopran, Katarina alt in Ignac tenor. Potem so šli še k polnočnici in so se župnik in preostali ljudje čudili, kako posebno lepo je bilo petje to noč v čateški cerkvi. Tako so Slakonjevi peli sebi in drugim, za Ignacev rojstni dan pa so k Slakonjevim domov prišli pet drugi – kar trije zbori.

Pesem ne pozna letnih časov, na te pa se ozirajo vinogradniki, in Ignac Slakonja je eden ljubiteljskih obdelovalcev vinograda; trte ima na Lačnem bregu. Naj bo poletje, naj bo zima, Ignac in Brigita rada potujeta. Natanko 24. februarja bosta spet sedla v avtomobil in se odpeljala, in to bo spet lep in poseben dan, tokrat že 56. obletnica njune poroke, ki ju, tako je videti, še povezuje kot posvečen dar.

Še pred tem praznikom, včeraj, je dobrosrčni, umirjeni in potrpežljivi zborovodja in organist Ignac Slakonja prejel častno priznanje Zveze kulturnih društev Brežice. V brežiški občini so mu do zdaj že podelili Maroltovo značko, zlato odličje ZKD Brežice, priznanja Krajevne skupnosti Čatež ob Savi in leta 2011 oktobrsko nagrado Občine Brežice. Škofija Novo mesto mu je leta 2019 za 60-letno delo v cerkveni glasbi podelila najvišje škofijsko priznanje, odličje sv. Jožefa.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

DL: Kako varno do središča Straže?

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

11.4.2024 | 14:00

Ob državni cesti od skladišča Zavoda RS za blagovne rezerve do lekarne in zdravstvenega doma ni pločnika. (Foto: M. Ž.)

Prometno obremenjeni odsek državne ceste od »silosov« do lekarne v Straži brez pločnika – Občani se počutijo spregledane in ogrožene – Občina načrtuje ureditev sprehajalne poti ob blagovnih rezervah in železnici do železniškega prehoda

Kako varno peš ali s kolesom do središča Straže – na avtobusno postajo, pošto, v zdravstveni dom, lekarno, trgovino ali pa samo na sprehod? Tako sprašuje Tanja Vovko, prebivalka Ulice talcev in članica Civilne iniciative Pod lipo.

»Odsek ceste od začetka do središča Straže iz smeri Soteske je zelo obremenjen in prometen. Med tednom se ljudje iz Suhe krajine vsaj dvakrat na dan vozijo z osebnimi vozili na delo v Novo mesto in okolico, tod vozijo avtobusi in tovornjaki, več teh tudi zaradi Zavoda RS za blagovne rezerve v Straži, v poletni sezoni pa je ta odsek še bolj obremenjen tudi z motoristi ter turisti in tujci,« opiše razmere.

Kot Stražanki ji ni vseeno, kako naj šolarji peš ali s kolesom varno pridejo do šole, invalidi in starejši do ustanov v središču Straže ter ne nazadnje tudi drugi odrasli, ki ne spadajo v marginalne skupine. »S tem ko gremo peš ali s kolesom po opravkih v središče Straže oz. Vavto vas, se gibamo in tako hkrati naredimo tudi nekaj dobrega za svoje zdravje,« je prepričana. »Občino vežejo zakonska določila, da skrbi za invalide in otroke, da ima urejene šolske poti. Mi občani v tem delu Straže pa smo s tega vidika spregledani in se zato počutimo ogrožene,« poudarja Tanja Vovko.

PLOČNIKA NI V PRORAČUNU

Župan Dušan Krštinc pojasni, da gradnje pločnika ob regionalni cesti, ki poteka skozi naselje Straža, od hišnih številk Ulica talcev 17 do 32, torej od zdravstvenega doma do skladišča blagovnih rezerv, ni v proračunu za letos niti v načrtu razvojnih programov do leta 2027, kar je sicer mogoče spreminjati z vsakokratnim sprejetjem proračuna ali rebalansa za tekoče leto. Vendar, doda, pa je pločnik na Ulici talcev, ki ga domačini sicer imenujejo »pri silosu«, a ta nima navezave proti središču Straže. »Na odseku, kjer državna cesta poteka skozi naselje Straža, je omejitev hitrosti 50 km/h, kar redno nadzirajo redarji iz Skupne občinske uprave občin Dolenjske in Bele krajine. Tudi zaradi rednih meritev so se hitrosti na tem odseku v zadnjem letu bistveno zmanjšale, kar pa ne pomeni, da bomo ta ukrep prenehali izvajati, trudili se bomo, da tudi z drugimi ukrepi poskrbimo za varnost udeležencev v prometu. Tako je na tem odseku za šolarje poskrbljeno za varnost s šolskim kombibusom,« pove in doda, da se na občini zavedajo pomembnosti varnosti v prometu, predvsem pešcev in kolesarjev, zato redno, vsakoletno, načrtujejo in gradijo pločnike ter kolesarske steze.

»Tako načrtujemo tudi ureditev 300 m sprehajalne pešpoti ob železnici do blagovnih rezerv in ob blagovnih rezervah do državne ceste, za kar smo že izvedli parcelacijo in smo v fazi odkupa zemljišč. Pridobiti moramo še potrebna soglasja. Predvidevamo, da jo bomo začeli urejati v prihodnjem letu. Z ureditvijo tega odseka bomo poskrbeli za varnost pešcev od hišne številke Ulica talcev 32 do nivojskega železniškega prehoda pri lekarni. Pločnik od nivojskega železniškega prehoda mimo lekarne do cvetličarne je predviden ob prenovi državne ceste, ki si jo seveda želimo čim prej.«

Tudi sicer, poudari Krštinc, so od obstoja občine, torej od leta 2007, in še bodo pozornost namenjali urejanju pešpoti in kolesarskih poti po občini. »V izdelavi sta projektna dokumentacija za obnovo ceste in gradnjo površine za pešce v niveleti vozišča v Rumanji vasi ter projekt za peto etapo pločnika v Podgori, med novimi projekti, ki se jih bomo še lotili, pa so obnova ceste in pločnika na Novomeški cesti, v Resi in na ulici Podreber ter gradnja pločnika v Zalogu,« našteje župan.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Žnidaršič

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Pohod upokojencev: Z Otočca do Šmarjeških Toplic

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

10.4.2024 | 11:45

Aprilskega društvenega sprehoda v torek, 9.4.2023, ki je po dolžini kar pohod, saj je krožna pot od Šport hotela na Otočcu do Šmarjeških Toplic in nazaj dolga približno 10 km, se je udeležilo 12 pohodnikom. Vreme je zadnje dni kar poletno in tudi včeraj je bil vroč dan.

Šli smo po Andrijaničevi poti, ki se začne ob ograji za AMZS Otočec, čez Lutrško selo, vas Dobovo in skozi čudoviti gozd do Šmarjeških Toplic. Čeprav so nekateri šli po tej poti prvič in so označbe redke, se nismo zgubili. Vsem pa je všeč lepa gozdna pot in ozelenelo drevje že nudi senco v vročih dneh. Prišli smo do bazenov in se povzpeli do razvalin gradu Štrlek iz 13. stoletja na višini 185 m. Zgradila sta ga viteza Friderik in Rudolf iz Slepška pri Mokronogu, pozidala pa sta ga brez dovoljenja tedanjega lastnika posesti, freisinškega škofa, zato je grad sodil med “črne” gradnje. Razvaline gradu Štrlek stojijo nad potokom Toplica, v neposredni bližini današnjega zdraviliškega kompleksa Term Šmarješke Toplice. Do razvalin gradu vodi urejena sprehajalna pot.

Čez brv smo se povzpeli do lepega rekreacijskega centra, se spustili do bazenov in po sprehajalni poti, mimo jezerca z indijskih lotosom, ki seveda še ne cveti. Na travnikih je veliko travniške orhideje, kosmatincev in drugega pomladnega cvetja. Pozornost je vzbudil litoželezni vodnjak. Litoželezni vodnjak s kipom ženske z vrčem, ki stoji v zdraviliškem parku v Šmarjeških Toplicah, je bil izdelan v drugi polovici 19. stoletja v eni izmed avstrijskih livarn. V Šmarješke Toplice ga je leta 1926 pripeljal novomeški zdravnik Viktor Gregorić, ki je tistega leta tudi odkupil takratne Toplice. V litoželezni vodnjak, ki je takrat stal na dvorišču med dvema kopelama, je dal napeljati pitno vodo. Gregorić je zgradil tudi moderno zgradbo s sobami za goste, napeljal elektriko, uredil širšo okolico stavb in bazenov ter sprehajalne poti.

V bližnjem parku sta se nam pridružila naša kolesarja in prijateljica, ki se pohoda žal ni mogla udeležiti. Privoščili smo si pijačo v bližnjem lokalu in nadaljevali ob potoku Toplica. Ker so poti slabo označene, smo se razveselili prijaznega domačina, ki nam je pokazal svoje poti, ki vodijo proti izhodišču. Del poti kot na začetku pohoda in že smo bili na Otočcu. Nekateri so zaključili lepo dopoldne v restavraciji, drugi odhiteli domov, vsi pa polni nove energije … z željo, da kmalu spet ali na sprehod, ali na pohod. Važno je druženje in veseli klepet, predvsem pa sprostitev.

Elica Pavlič, DU Dolenjske Toplice

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Muzejski donatorji – ožilje muzeja: Alenka Gerlovič in Robert Šupe

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

10.4.2024 | 10:40

Muzejski donatorji - ožilje muzeja: Alenka Gerlovič in Robert Šupe
Muzejski donatorji - ožilje muzeja: Alenka Gerlovič in Robert Šupe
Muzejski donatorji - ožilje muzeja: Alenka Gerlovič in Robert Šupe
Muzejski donatorji - ožilje muzeja: Alenka Gerlovič in Robert Šupe

Prvo nedeljo v mesecu aprilu, 7. aprila 2024, smo se v Knjižnici Posavskega muzeja Brežice spomnili dveh donatorjev muzeja, Alenke Gerlovič in Roberta Šupeta.

Direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, ki je skupaj z Robertom Šupetom pripravila program dogodka, je poudarila pomen donatorjev v preteklosti in sedanjosti. Spomnila se je velike dobrotnice Josipine Hočevar (6. 4. 1824–16. 3. 1911) in njene vloge pri razvoju Posavja. Josipina Hočevar je med drugim podpirala Meščansko šolo v Krškem in darovala denar za širitev šole, zgradila bolnico, podprla prenovo župnijske cerkve v Krškem, štipendirala umetnike, itd. Donatorji, kot so Josipina Hočevar, Robert Šupe in Alenka Gerlovič, v okolju puščajo neizbrisen pečat, zato je pomembno, da obeležimo njihove sledi.

Alenka Černelič Krošelj je najprej predstavila donatorja Roberta Šupeta kot velikega dobrotnika Posavskega muzeja Brežice. Ne samo, da je muzej obogatil z opremo knjižnice, ampak je muzeju doniral knjižno gradivo in razne osebne predmete, dvakrat letno z muzejem sooblikuje dogodek z branjem klasične literature in občasno finančno podpre razstavne projekte Posavskega muzeja Brežice. Robert Šupe je za tokratni dogodek izbral odlomek iz Schillerjeve tragedije v 5. dejanjih – Maria Stuart iz leta 1861, ki jo je poslovenil France Cegnar.

V drugem delu dogodka je Alenka Černelič Krošelj kot veliko donatorko muzeja izpostavila Alenko Gerlovič, ki je Posavskemu muzeju Brežice podarila številna umetniška dela ter celoten osebni arhiv. Slikarko Alenko Gerlovič in njeno dolgo povezanost s Posavskim muzejem Brežice je predstavila kustosinja umetnostna zgodovinarka Andrejka Vabič Nose. Prvo donacijo del je slikarka muzeju predala že leta 1978. Do smrti, leta 2010, je Alenka Gerlovič muzeju podarila 1354 slik, grafik, risb, skic in drugih umetniških del, ter arhiv, ki v muzeju obsega 51 škatel.

Na dogodku je Alenka Černelič Krošelj javnosti predstavila tudi najnovejšo donacijo Posavskemu muzeju Brežice. Brežičan Laurens Kraai, ki prihaja iz Nizozemske, je muzeju doniral sliko Alenke Gerlovič z naslovom Cvetje, nastalo leta 1965. Donator Kraai je poudaril večplastnost donirane podobe; lahko jo razumemo kot lepo podobo s šopkom ali kot simbolno sporočilo v jeziku barv in cvetja.

Dogodek Muzejski donatorji: ožilje muzeja je popestrila Tatjana Pinoza, prijateljica donatorke Alenke Gerlovič, ki je slikarko predstavila kot pronicljivo in zabavno žensko. S publiko je delila anekdote iz slikarkinega življenja in povedala, da jo veseli, da se tudi Posavski muzej Brežice spominja 105. obletnice slikarkinega rojstva. Dogodek je zaključil Robert Šupe s predstavitvijo globusa, ki je v Knjižnico Posavskega muzeja Brežice prispel iz Nizozemske.

Slika Alenke Gerlovič z naslovom Cvetje bo v Knjižnici Posavskega muzeja Brežice na ogled do konca junija. Stalna razstava slik Alenke Gerlovič v Posavskem muzeju Brežice bo po končani prenovi prostorov ponovno na ogled.

Glasbeno obogatitev dogodka je pripravil Andraž Kovačič, harmonika, ki je na posebni diatonični harmoniki zaigral polko in skladbi Astorja Piazzolle.

Posavski muzej Brežice

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Brežičani na zadnjem treningu širših priprav otroške reprezentance Slovenije pred BP

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

8.4.2024 | 08:40

Brežičani na zadnjem treningu širših priprav otroške reprezentance Slovenije pred BP
Brežičani na zadnjem treningu širših priprav otroške reprezentance Slovenije pred BP

Na tokratnih pripravah otroške karate reprezentance Slovenije, ki so potekale v soboto, 6. 4. 2024 v Velenju, so sodelovali trije karateisti Karate kluba Brežice: Gašper Štern, Sofia Popijač in Niko Cicvarić.

Pod vodstvom reprezentančnih trenerjev, Štefke Šeki Golač in Darka Cicvarića, so oddelali tako dopoldanski kot popoldanski trening, na katerem so izpopolnjevali in nadgrajevali izvedbe močnih tekmovalnih kat Seipai in Kururunfa. Vsi trije so znatno napredovali, kar je rezultat truda in trdega dela na vseh sedmih reprezentančnih treningih širšega izbora.

Komisija za reprezentance Karate zveze Slovenije je sestavila seznam tekmovalcev, ki se glede na dosego določenih kriterijev lahko udeležijo Balkanskega prvenstva, ki bo konec maja v Turčiji. Med njimi sta tudi najuspešnejša brežiška mlada karateista Sofia Popijač in Gašper Štern. V nadaljevanju bodo tako sledile še priprave ožjega izbora reprezentantov, ki bodo konec maja 2024 predvidoma v Turčiji zastopali Slovenijo.

Karate klub Brežice

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Mladi brežiški skakalec presegel rekord legendarnega Sergeja Bubke

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

7.4.2024 | 09:40

Matic Tršelič

V Brežicah vadijo in se razvijajo mladi atleti brežiškega Viva kluba pod mentorstvom nekdanjega uspešnega skakalca s palico Jureta Rovana.

Matic Tršelič, atlet v skoku s palico, je na nedavnem 4. skakalnem mitingu “Poldijev memorial”, ki je prirejen v čast Leopolda Rovana, profesorja športne vzgoje in atletskega trenerja, uspel priti do novega osebnega rekorda 491 cm. To je za Matica, perspektivnega mladega atleta, še en dodaten podvig in ga lahko primerjamo z legendarnim Sergejem Bubko. Matic je namreč pri svojih 16. letih kar za 11 cm boljši, kot je bil takratni Sergej, ki je preskočil 480 cm.

Matic obiskuje oddelek brežiške Gimnazije in uspešno usklajuje tako šolske obveznosti kot treninge. Letos je že kar 3x potrdil normo za nastop na mlajšem EP, ki bo letos poleti na Slovaškem. S tem rezultatom se Matic uvršča na 5. mesto med skakalci v Evropi v svoji starostni kategoriji.

Matic si želi ostati predvsem zdrav, da bo s svojimi nastopi razveseljeval svoje navijače kot tudi sebe in trenerja. Letos mu je najpomembnejši nastop na EP na Slovaškem, tiha želja pa nekoč Olimpijske igre.

Srečno, Matic.

Viva klub Brežice

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

FOTO: Planinski izlet na tromejo

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

6.4.2024 | 16:00

FOTO: Planinski izlet na tromejo
FOTO: Planinski izlet na tromejo

Starejša skupina pohodnikov Posavskih planinskih društev je v četrtek, 4. 4. 2024, organizirala planinski izlet na Tromejo. S polnim avtobusom pohodnikov smo se odpeljali v Rateče. Po krajši pripravi na pohod smo se sprehodili skozi naselje Rateče. Kmalu smo prišli do travnika in gozda po katerem smo se počasi vzpenjali proti vrhu.

S poti po gozdu so se nam večkrat pokazali čudoviti vrhovi Julijskih Alp, ki so še pobeljeni s snegom. Na približno polovici poti smo se na križišču le teh odločili za strmejšo pot, ki je sestavljena iz številni serpentin. Sončni žarki so nas prijetno ogrevali, številčna skupina pa je v zmernem tempu v slabih dveh urah osvojila vrh Tromeje 1510m.

Sam vrh je stična točka slovanstva, romanstva in germanstva in je od leta 1994 uradni simbol miru. Na vrhu je spomenik, na katerem piše, da so gore simbol miru, spokojnosti in notranje globine.

Na vrhu smo uživali ob čudovitih razgledih na Avstrijsko Koroško, na smučišča nad Trbižem , predvsem pa na vrhove Julijskih Alp: Triglava, Razorja, Prisanka, Mojstrovk, Ponc, Jalovca in Mangarta.

Vzdušje na vrhu je bilo vrhunsko, kar težko smo nadaljevali nazaj v dolino.

Za spust smo si izbrali pot, ki je speljana po Italijanski smeri. Na poti je bilo po neurju veliko podrtega drevja. Pot je tudi slabo označena. Kljub temu smo se uspešno spuščali proti dolini. Po pašnikih smo na koncu prestopili italijansko – slovensko mejo in se po dobrih dveh urah hoje vrnili dobro razpoloženi nazaj v dolino. V Gostišču Uh nas je čakala malica.

Pred odhodom nazaj v Posavje smo obiskali še Planico, ki nas je navdušila. Naredili smo nekaj fotografij, ki verjamem, da nas bodo še dolgo spominjale na čudovit dan, ki smo ga preživeli Zgornjisavski dolini.

Z avtobusom smo se nato odpeljali nazaj v Posavje.

Vodja planinskega izleta:
Anton Zakšek

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Partizan John Denvir

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

6.4.2024 | 11:20

V četrtek, 4. 4. 2024, je v stalni razstavi Pod devetimi zastavami, Posavje 1900–1990 Posavskega muzeja Brežice potekalo odprtje gostujoče razstave Partizan John Denvir Društva Trafika iz Maribora.

Na velikonočno nedeljsko jutro 6. aprila 1941 so nemške sile napadle Kraljevino Jugoslavijo, kar predstavlja začetek 2. svetovne vojne na naših tleh. V času, ko se približuje obletnica tega dogodka, so v Posavskem muzeju Brežice pripravili odprtje gostujoče razstave Partizan John Denvir. Izjemna zgodba tega novozelandskega vojaka bo v muzeju na ogled do junija 2024.

John Denvir (1913 ̶ 1973) je bil rojen v Glasgowu na Škotskem, vendar je okoli leta 1925 prišel v Novo Zelandijo, kjer se je šolal in si mlad ustvaril družino. Aprila 1941 je kot desetnik 2. novozelandske divizije v Grčiji padel v nemško ujetništvo. S skupino tovarišev je bi pozneje prepeljan v ujetniško taborišče v Mariboru. Po uspešnem pobegu iz ujetništva se je priključil slovenskim partizanom. Od ustanovitve Šercerjeve brigade oktobra 1942 je bil njen pripadnik, najprej mitraljezec, nato pa poveljnik njenega drugega bataljona. Večkrat je bil ranjen, leta 1944 se je vrnil v Novo Zelandijo. Za svoja dejanja je prejel številna visoka priznanja. Po koncu vojne se je dvakrat vrnil v Slovenijo, prvič leta 1955, ko je prejel red partizanske spomenice. Ob drugem obisku leta 1967 je bil gost tudi Posavskega muzeja Brežice, kjer ga je skozi muzej vodil takratni ravnatelj Stanko Škaler (1929 ̶ 1973).

Obiskovalce je najprej pozdravila Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice, razstavo pa sta predstavila avtorja Rok Kajzer in Vid Kmetič, Društvo Trafika, Maribor. Za glasbeno popestritev je poskrbel profesor Glasbene šole Brežice Niko Ogorevc.

Mihaela Kovačič, kustosinja
Posavski muzej Brežice

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

FOTO: Tudi naši motorji na vseslovenskem blagoslovu v Mirni Peči

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

4.4.2024 | 14:00

FOTO: Tudi naši motorji na vseslovenskem blagoslovu v Mirni Peči
FOTO: Tudi naši motorji na vseslovenskem blagoslovu v Mirni Peči
FOTO: Tudi naši motorji na vseslovenskem blagoslovu v Mirni Peči

Na velikonočni ponedeljek so letos izvedli pred cerkvijo sv. Kancijana že 26. srečanje motoristov z blagoslovom motorjev in ljubiteljev motorističnih konjičkov. Tudi tokrat so se srečanja udeležili člani posavskih klubov (Sunny ridersi, MK Tri kralja, MK Cestni volkovi, MK Škorpijon ,DLM Matija Gubec …), seveda pa tudi iz ostalih klubov tako iz Slovenije kot iz tujine, prav tako pa tudi predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar.

Po nastopu harmonikarjev iz Mirne Peči je sledil pozdravni nagovor predsednice, ki je tudi sama motoristka, in je nagovorila vse prisotne ljubitelje motorističnega adrenalina, da naj gredo na cesto s premislekom in naj pazijo nase ter na vse ostale udeležence v prometu, da bi vsi skupaj prišli na cilj brez poškodb oz. nesreč.

Zatem so sledili še nagovori župana občine Mirna Peč Andreja Kastelica, županje občine Trebnje Mateje Povhe, predsednika AMD Trebnje Janeza Prosenika in organizatorja prireditve in predsednika AMZS Leopolda Pungerčarja.

Po nastopu otroškega pevskega zbora sta blagoslov motorjev in vseh prisotnih izvedla Janez Rihtaršič in Janez Šimec.

Prireditev je povezoval moderator Slavko Podboj, druženje pa se je nadaljevalo ob veselih zvokih ansambla Veseli Dolenjci.

Kasneje so se nekateri napotili še na druženje v Rogaško Slatino, nekateri pa smo se odpeljali do turistične kmetije Krhin, kjer smo se pogostili z domačimi kulinaričnimi dobrotami.

Anton Hruševar

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.