Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

15.7.2024 | 12:40

Prvo polovico leta smo se borili z vlago in polži, zdaj pa nam napovedujejo premalo padavin in preveč svetlobe ter kratko poletje. Kot dobri trenerji moramo hitro prilagoditi svojo strategijo na vrtu, zamenjati posevke in zagotoviti več pomoči rastlinam, ki preveč toplote in suše ne bodo marale. Kako vse to doseči, nam je v predavanju na Samooskrbni.net razložila Fanči Perdih, svetovalka in ustanoviteljica slovenske ekološke semenarske hiše Amarant.

Tudi vrtnariti je lažje  celostno. To pomeni, da upoštevamo položaje planetov in ozvezdij v določenem obdobju. »Kdor je sadil fižol in bučke v maju, mu ni nič uspelo.« Razlog je preprost, pravi Fanči Perdih. »Takrat planet Merkur, ki greje tla Zemlje, ni imel nobene moči in posledično so semena v zemlji zgnila, saj je bilo premokro in prehladno. 15. julija se Merkur, ki je toplotni planet, postavi pred toplotno ozvezdje Leva, kjer bo ostal do 23. septembra, kar pomeni, da lahko takrat pričakujemo vroče poletje s tropskimi nočmi. To so krasne razmere za paprike, ki jih bomo lahko pustili na vrtu nekje do druge tretjine septembra ali še dlje, če jih bomo pokrivali ali prestavili v rastlinjake. Kar še nameravate julija sejati in saditi, bo treba predvsem veliko senčiti in zalivati (sploh listnate rastline).«

Vremenska napoved

Venera je svetlobni planet in tako kot Merkur vpliva na vse, kar raste nad zemljo. 27. julija se bo prestavila pred Leva, kar pomeni, da bo tudi ona pripomogla k vročemu poletju. »Takrat je najbolje, da uidemo na morje,« namigne Perdih. »24. avgusta pa se bo Venera prestavila pred zemeljsko ozvezdje Device, kar bo prineslo meglo in temperaturna nihanja – noči se bodo shladile. Kljub temu bo september lep in topel z malo dežja. Od 2. oktobra do konca leta pa bo svojo vlogo odigral planet Mars, ki se bo postavil pred ozvezdje Raka, kar pomeni, da bo takrat zelo mokro.«

Plodovke lahko še vedno nadomestite

Kar so vam e od plodovk uničili toča ali polži, lahko še vedno nadomestite z novimi sadikami. Za papriko strokovnjakinja svetuje, da jo preprosto nasadimo v večje lonce, ki jih postavimo na zemljo, da bo paprika pognala korenine skozi dno. Ko se bo začelo hladno vreme, jo bomo lahko preprosto prestavili z lonci vred, kar je bolje in manj stresno, kot če jo izkopavamo iz zemlje. Z lonci vred jo prestavimo v rastlinjake, kjer bo uspevala še naprej, kljub hladnejšim nočem. Sadike paprike lahko posadimo nekje do 15. julija. Ne bodo dale toliko pridelka kot tiste, ki jih posadimo prej, nekaj ga pa vendarle bo.

Pri paradižniku zdaj pazimo, da ne postane preveč razmršen, saj bo v tem primeru več energije usmerjal v ustvarjanje stranskih poganjkov namesto v ustvarjanje plodov. Pri papriki prvi zametek plodu odtrgamo, da čim prej spodbudimo razvejanost in ustvarjanje novih plodov.

V vrt lahko poskusimo dodati še kakšno sadiko grmičastega ali drobnoplodnega (češnjevega) paradižnika. Če bomo imeli srečo, bomo njegove plodove nabirali v septembru.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,   št. 28, 9. julij, 2024.

Lara Jelen

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

15.7.2024 | 12:00

Ob letošnjem mednarodnem dnevu babic so v nekaterih slovenskih porodnišnicah pripravili dan odprtih vrat. Tako je bilo že drugo leto tudi v Porodnišnici Brežice, »da bi se približali bodočim mamicam in opozorili na pomembno poslanstvo babic«, pove strokovna vodja ginekološko-porodnega oddelka Andreja Žertuš.

Povabili so nosečnice, najstnice in vse, ki jih zanima delovanje porodnišnice, da si od blizu ogledajo prostore, da spoznajo zaposlene in »vidijo, da smo dostopni, da ženske vidijo v nas zaveznike, saj imamo veliko znanja in volje, da jim pomagamo,« pove Žertuš in doda, da so bili lanski vtisi tako lepi, »da smo morale ta dan ponoviti«. Tudi letos je odziv na dan oprtih vrat dober.

Ženske se lahko v katerem koli obdobju vedno obrnejo na nas po nasvete in pomoč, pravijo v Porodnišnici Brežice.

Andreja Žertuš

O samopregledovanju in raku dojk ni znanja nikoli preveč. Na levi 13-letna Emilie iz OŠ Bizeljsko.

Prva točka je bila namenjena higieni rok – obiskovalci so lahko preizkusili razkužila. Na preostalih točkah so lahko izvedeli več o nosečnosti in zdravem življenjskem slogu, porodu in pripomočkih pri njem, negi otročka in dojenju, poporodni telovadbi, samopregledovanju dojk in raku dojk, kontracepciji in o menstruaciji.

Med obiskovalci je bilo v ponedeljek dopoldne videti malčke iz brežiškega in krškega vrtca, osnovnošolke z Bizeljskega in brežiške srednješolke pa tudi nosečnice, ki so prišle po najrazličnejše informacije iz prve roke.

13-letna Emilie iz OŠ Bizeljsko se zaveda pomena odprtih vrat brežiške porodnišnice. »Ta dan je gotovo dobrodošel. Nekoč takega izobraževanja za naše mamice in babice ni bilo, a je priporočljivo – da si pridemo pogledat prostore, kak poučen video, saj izobraževanja ni nikoli dovolj itn. V marsikaterih delih sveta tega nimajo in to je velik privilegij, za katerega moramo biti hvaležni,« je dejala.

PREVEČ INFORMACIJ BEGA

Izzivov za porodništvo je v današnjem času precej. »Nosečnice, ki so že zaradi hormonov dovzetne za marsikaj, so zelo pod vplivom vseh družbenih omrežij, reklam, forumov itn., skratka preveč informacij nanje slabo vpliva in včasih samo škodi. Zato jim pravimo, da naj ne pretiravajo – vsaka ženska je unikum in zgodba zase, vsaka rodi na svoj lasten način,« pravi Andreja Žertuš, ki pove, da se skušajo vsaki porodnici čim bolj prilagoditi in najti zanjo najboljšo varianto.

»Porod je in bo najosnovnejša stvar človeštva in ni neka znanstvena fantastika,« poudari.

V brežiški porodnišnici porodov v vodi sicer nimajo, a poleg klasičnih porodov, ki jih je največ, spodbujajo tudi hojo in gibanje, sedenje na žogi in pručki »in glede na situacijo priporočamo najboljše, da bodiči mamici zmanjšamo bolečino in povečamo udobje,« pove strokovna vodja ginekološko-porodnega oddelka.

LETOS 132 PORODOV

V zadnjih letih so postopno prenovili celoten ginekološko-porodni oddelek, pred časom so odprli dve nadstandardni sobi, v katerih sta porodnici lahko sami.

V brežiški porodnišnici se letos lahko pohvalijo s 132 novorojenčki, lani pa so jih imeli v celotnem letu 512, od tega tri pare trojčkov. Ker na splošno v Sloveniji število porodov pada, so kar zadovoljni, da ostajajo že vrsto let pri številki 500.

Upajo, da se ne zgodi, da porodnišnico v Brežicah ukinejo, kot je bil pred časom že govor, saj – kot pravi Žertuš – »bolnišnica je bila postavljena z razlogom, ravno tako tudi porodnišnica. Zlasti zaradi dostopnosti zdravstvenih storitev bi bil to nesmisel,« je prepričana.

MAJHNOST PREDNOST

Brežiška porodnišnica je ena manjših v Sloveniji, a v tem je tudi prednost.

»Majhni smo, pristop je gotovo zato lahko bolj oseben, saj ženske ne vidiš prvič v porodni sobi, ampak že prej. Ženske nas srečujejo že ob pregledih v ambulantah, med nosečnostjo, nato še med porodom … Lažje se vzpostavi zaupanje, poznaš njihove strahove, morebitne zaplete, strahove, vse je bolj domače,« pove Andreja Žertuš in doda, da prihajajo k njim ženske iz celotnega Posavja, opažajo pa tudi vse več nosečnic s celjskega območja in iz Hrvaške. Mamice so vse starejše.

Na ginekološko-porodniškem oddelku SB Brežice dela skupaj z ambulanto 11 babic, vseh zaposlenih pa je 30. Kadrovskega primanjkljaja nimajo.

Strokovna vodja oddelka Andreja Žertuš poudari, da je biti babica eden najlepših poklicev oz. prej poslanstvo kot poklic. »Vse, kar daš, dobiš nazaj,« pove. Babištvo je od decembra lani vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Članek je bil objavljen v majski tiskani številki Dolenjskega lista

Besedilo in fotografije: L. Markelj

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

15.7.2024 | 08:50

V karate klubu Brežice smo že tradicionalno organizirali »dan 100-ih kat«, ki je postalo simbol okinavskih borilnih veščin kot – Dan karateja na Okinavi. Dogodek je nastal kot navdih klasične karate fraze – 百練剛 – “treniraj močno 100 krat”! Do sedaj se je dogodka na Okinavi (Japonska) udeležilo že mnogo karateistov celega sveta, ki so uspešno končali izziv »dan 100-ih kat« kar pomeni, da si enostavno izbereš kato/kate in jih ponavljaš dokler ne prideš do 100 ponovitev. Na vsakem posamezniku je ali bo izbral manj težavno ali bolj težavno kato, saj je to izziv posameznika, da pride do cilja.

V klubskem emblemu Karate kluba Brežice so tudi japonske pismenke, ki pomenijo »NINTAI RYOKU«, kar v prevodu pomeni, da moramo vztrajati na svoji poti dokler ne pridemo do cilja. In prav to delamo v brežiškem klubu, vztrajamo na naši karate poti, nabiramo znanje od vsakogar ter ga delimo naprej po vzoru pregovora: » Če je osvojitev stopnje pasu tvoj cilj, boš odnehal trenirati, ko ga dosežeš! Če je znanje tvoj cilj, pa nikoli ne odnehaš trenirati!«

Karate klub Brežice vpisuje nove člane septembra, kjer je prvi mesec obiska treningov zastonj. Na treningih se bodo otroci naučili osnov samoobrambe, bolje bodo spoznali svoje telo, utrdili koncentracijo, se naučili medsebojnega spoštovanja, še bolj pa se bodo naučili spoštovati samega sebe. Le s sabo smo od začetka do konca življenja, zato je to odnos, na katerem je vredno delati, karate pa je lahko odličen sopotnik in neprecenljiv učitelj.

KK Brežice

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

14.7.2024 | 16:30

Gotovo ste tudi v svojem kraju že opazili ženske in moške v oranžnih majicah, ki ob jutrih hitijo na dogovorjene kraje. To so člani telovadnega društva Šola zdravja, ki si vsako jutro med tednom, ne glede na vreme, naj bo mraz, sneg, dež ali sonce, vzamejo pol ure za jutranje razgibavanje po metodi 1.000 gibov.

Vsako jutro 1.000 gibov za razgibavanje na prostem – vsak naj kaj stori za svoje zdravje!

Dragica Kranjec

Zdenka Kavčič

Božidar Kočevar

Skupina Šmarječank je prišla k slavljencem v Novo mesto, tretja z leve je Dunja Gartner, ki je učila prvo skupino Novomeščank.

Kakšna gibljivost in nasmeh na obrazu!

Gre za preproste vaje, ki so primerne za vsakogar. Vaje za roke, noge, trup in glavo, gor – dol, levo – desno, vdih – izdih, počep, kroženje z glavo, stoja na eni nogi …, vse v pol ure. Čisto dovolj, da prebudijo celotno telo, od glave do peta. Tako lahko vsak nekaj stori za svoje zdravje, ki seveda ni le odsotnost bolezni, ampak tudi stanje duševnega, telesnega, čustvenega in socialnega blagostanja. Vse to ponuja Šola zdravja.

In tega se dobro zavedajo tudi Dolenjci, sicer se ne bi v desetih letih Šola zdravja v Novem mestu tako razširila. Od začetne ene lokacije na zelenici pod Planetom Tuš v Portovalu zdaj v mestni občini deluje že 14 skupin, v njih pa telovadi več kot tristo oseb. Kot pravi Darinka Smrke, vodja podružnice Šole zdravja Novo mesto in tudi vodja ene od skupin, je to gotovo sad spoznanja in zavedanja, da je naše zdravje odvisno predvsem od nas samih, in ne od zdravnikov.

TUDI 85-LETNIK

»Z jutranjo telovadbo poskrbimo za vse svoje sklepe, se nadihamo jutranjega svežega zraka, tudi z druženjem ob kavi in čaju poskrbimo za dobro počutje, ki je del našega zdravja. Z druženjem na krajših izletih, pohodih v okolici Novega mesta, z medgeneracijskim druženjem v vrtcih in osnovnih šolah itd. pa še dodatno poskrbimo za dobro počutje,« pove Smrke, ki sodi sicer med tiste, ki vse življenje pazijo na svoje zdravje, ampak 1.000 gibov vsak dan je tudi naredilo svoje.

»Ko pridem na vsaki dve leti v referenčno ambulanto, slišim od medicinske sestre: ‘Oh, vi ste pa zelo gibljivi.’ To je nedvomno sad te vadbe,« pove.

Izkušnje sodelujočih so res zelo dobre, stkala pa so se prava prijateljska druženja. Najstarejši udeleženec Šole zdravja v Novem mestu, 85-letni Božidar Kočevar, ki je že na pogled zelo čil, prihaja na telovadbo že vseh deset let in pravi, da nikoli ne manjka, razen če ima kak obisk pri zdravniku. »Vztrajam, ker mi je všeč. Čutim, da mi koristi, da vsak dan naredim tisoč gibov, takih, kakršnih sicer zagotovo ne bi,« pravi. Doda, da je vesel, da je v skupini že več moških, ki bi morali bolj skrbeti za svoje zdravje.

Novomeščanka, upokojena prof. biologije Dragica Kranjec, prav tako prihaja že deset let. Hitro se je navdušila in telovadba je postala del njenega vsakdana. »Imela sem težave s koleni. Danes teh težav nimam več, pa sem deset let starejša! Veliko mi pomeni tudi druženje po telovadbi, zabavamo se in se nasmejemo, gremo na pohode in izlete. Telovadbo 1.000 gibov res priporočam vsakomur in najbolj sem vesela, da se širi,« pove sogovornica, ki se je usposobila za vaditeljico in je navdušila že mnoge skupine za redno vadbo.

ZAČETEK 5 PRIJATELJIC

Predsednica novomeške podružnice Darinka Smrke je ena od petih prijateljic, ki so se v začetku leta 2014 odločile, da bo tudi v mestu potekala vsaj ena skupina jutranje telovadbe.

To so bile še: Mira Kordiš, Marina Jazbec, Nada Ljubec in Ljubica Murn. Najprej so se vozile na telovadbo v Šmarješke Toplice in pod vodstvom Dunje Gartner spoznavale koristi te telovadbe. Nato so se udeležile internega seminarja za vaditelje v Ljubljani, ki ga je vodil avtor metode 1.000 gibov, dr. Nikolaj Grišin, 9. maja 2014 pa so ustanovile skupino Novo mesto – Portoval 1.

ŠOLA ZDRAVJA SE ŠIRI

Na začetku je vadbo obiskovalo okrog 30 znancev in prijateljic, do jeseni pa je skupina štela že 70 članov. V naslednjih letih so širili telovadbo na nove lokacije in poskrbeli za 15 vaditeljev.

Danes jutranja telovadba poteka v 13 krajevnih skupnostih, v največji, KS Drska, pa telovadita celo dve skupini z okrog 90 člani. Žal so zaradi različnih razlogov prenehale delovati skupine Karteljevo, Brusnice in Gabrje. Skupine so v letu 2022 ustanovile tudi Podružnico Novo mesto, in tako lahko kandidirajo na razpisih za sofinanciranje nevladnega sektorja. Tudi mestna občina je prepoznala njihov pomen in jim dodeli nekaj denarja.

Kot še pove Smrke, so se vedno odzvali na pobude krajevnih skupnosti, društev in drugih pri ustanavljanju novih skupin Šole zdravja, skupine pa želijo dolgoročno ustanoviti v vsaki krajevni skupnosti novomeške občine – do tega cilja jim torej manjka še deset krajevnih skupnosti. Pri tem je, pravi Smrke, zelo pomembno sodelovanje z društvi upokojencev in vodstvi KS, vzpostaviti pa želijo tudi sodelovanje z novim Centrom za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Novo mesto. »Oboji delujemo na področju preventive. Ljudje se morajo zavedati, da morajo za svoje zdravje najprej narediti kaj sami,« poudari.

Šolo zdravja spodbuja tudi novomeški župan Gregor Macedoni, ki je na skupinski vadbi ob jubileju poudaril, kako dragoceno je, da so skupine odprte za vsakogar. Predsednica Društva Šola zdravja Zdenka Kavčič je ob tej priložnosti podelila priznanja za deset let članstva, čestitala Novomeščanom za prvo desetletje delovanja in povedala, da v Šoli zdravja Slovenija, ki obstaja že 15 let, želijo, da se ta ideja širi, da nagovorijo tiste, ki se jim še niso pridružili, ki so morda na prehodu iz delovnega obdobja v upokojevanje, veseli pa bodo tudi še večje finančne podpore.

Oranževci pravijo, da bodo z jutranjo vadbo vztrajali. Vsem drugim pa kličejo tako kot avtor vadbe 1.000 gibov dr. Nikolaj Grišin: »Nikoli ni prepozno za nov začetek!«

Članek je bil objavljen v majski tiskani številki Dolenjskega lista

Besedilo in fotografije: L. Markelj

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

14.7.2024 | 16:30

Gotovo ste tudi v svojem kraju že opazili ženske in moške v oranžnih majicah, ki ob jutrih hitijo na dogovorjene kraje. To so člani telovadnega društva Šola zdravja, ki si vsako jutro med tednom, ne glede na vreme, naj bo mraz, sneg, dež ali sonce, vzamejo pol ure za jutranje razgibavanje po metodi 1.000 gibov.

Vsako jutro 1.000 gibov za razgibavanje na prostem – vsak naj kaj stori za svoje zdravje!

Dragica Kranjec

Zdenka Kavčič

Božidar Kočevar

Skupina Šmarječank je prišla k slavljencem v Novo mesto, tretja z leve je Dunja Gartner, ki je učila prvo skupino Novomeščank.

Kakšna gibljivost in nasmeh na obrazu!

Gre za preproste vaje, ki so primerne za vsakogar. Vaje za roke, noge, trup in glavo, gor – dol, levo – desno, vdih – izdih, počep, kroženje z glavo, stoja na eni nogi …, vse v pol ure. Čisto dovolj, da prebudijo celotno telo, od glave do peta. Tako lahko vsak nekaj stori za svoje zdravje, ki seveda ni le odsotnost bolezni, ampak tudi stanje duševnega, telesnega, čustvenega in socialnega blagostanja. Vse to ponuja Šola zdravja.

In tega se dobro zavedajo tudi Dolenjci, sicer se ne bi v desetih letih Šola zdravja v Novem mestu tako razširila. Od začetne ene lokacije na zelenici pod Planetom Tuš v Portovalu zdaj v mestni občini deluje že 14 skupin, v njih pa telovadi več kot tristo oseb. Kot pravi Darinka Smrke, vodja podružnice Šole zdravja Novo mesto in tudi vodja ene od skupin, je to gotovo sad spoznanja in zavedanja, da je naše zdravje odvisno predvsem od nas samih, in ne od zdravnikov.

TUDI 85-LETNIK

»Z jutranjo telovadbo poskrbimo za vse svoje sklepe, se nadihamo jutranjega svežega zraka, tudi z druženjem ob kavi in čaju poskrbimo za dobro počutje, ki je del našega zdravja. Z druženjem na krajših izletih, pohodih v okolici Novega mesta, z medgeneracijskim druženjem v vrtcih in osnovnih šolah itd. pa še dodatno poskrbimo za dobro počutje,« pove Smrke, ki sodi sicer med tiste, ki vse življenje pazijo na svoje zdravje, ampak 1.000 gibov vsak dan je tudi naredilo svoje.

»Ko pridem na vsaki dve leti v referenčno ambulanto, slišim od medicinske sestre: ‘Oh, vi ste pa zelo gibljivi.’ To je nedvomno sad te vadbe,« pove.

Izkušnje sodelujočih so res zelo dobre, stkala pa so se prava prijateljska druženja. Najstarejši udeleženec Šole zdravja v Novem mestu, 85-letni Božidar Kočevar, ki je že na pogled zelo čil, prihaja na telovadbo že vseh deset let in pravi, da nikoli ne manjka, razen če ima kak obisk pri zdravniku. »Vztrajam, ker mi je všeč. Čutim, da mi koristi, da vsak dan naredim tisoč gibov, takih, kakršnih sicer zagotovo ne bi,« pravi. Doda, da je vesel, da je v skupini že več moških, ki bi morali bolj skrbeti za svoje zdravje.

Novomeščanka, upokojena prof. biologije Dragica Kranjec, prav tako prihaja že deset let. Hitro se je navdušila in telovadba je postala del njenega vsakdana. »Imela sem težave s koleni. Danes teh težav nimam več, pa sem deset let starejša! Veliko mi pomeni tudi druženje po telovadbi, zabavamo se in se nasmejemo, gremo na pohode in izlete. Telovadbo 1.000 gibov res priporočam vsakomur in najbolj sem vesela, da se širi,« pove sogovornica, ki se je usposobila za vaditeljico in je navdušila že mnoge skupine za redno vadbo.

ZAČETEK 5 PRIJATELJIC

Predsednica novomeške podružnice Darinka Smrke je ena od petih prijateljic, ki so se v začetku leta 2014 odločile, da bo tudi v mestu potekala vsaj ena skupina jutranje telovadbe.

To so bile še: Mira Kordiš, Marina Jazbec, Nada Ljubec in Ljubica Murn. Najprej so se vozile na telovadbo v Šmarješke Toplice in pod vodstvom Dunje Gartner spoznavale koristi te telovadbe. Nato so se udeležile internega seminarja za vaditelje v Ljubljani, ki ga je vodil avtor metode 1.000 gibov, dr. Nikolaj Grišin, 9. maja 2014 pa so ustanovile skupino Novo mesto – Portoval 1.

ŠOLA ZDRAVJA SE ŠIRI

Na začetku je vadbo obiskovalo okrog 30 znancev in prijateljic, do jeseni pa je skupina štela že 70 članov. V naslednjih letih so širili telovadbo na nove lokacije in poskrbeli za 15 vaditeljev.

Danes jutranja telovadba poteka v 13 krajevnih skupnostih, v največji, KS Drska, pa telovadita celo dve skupini z okrog 90 člani. Žal so zaradi različnih razlogov prenehale delovati skupine Karteljevo, Brusnice in Gabrje. Skupine so v letu 2022 ustanovile tudi Podružnico Novo mesto, in tako lahko kandidirajo na razpisih za sofinanciranje nevladnega sektorja. Tudi mestna občina je prepoznala njihov pomen in jim dodeli nekaj denarja.

Kot še pove Smrke, so se vedno odzvali na pobude krajevnih skupnosti, društev in drugih pri ustanavljanju novih skupin Šole zdravja, skupine pa želijo dolgoročno ustanoviti v vsaki krajevni skupnosti novomeške občine – do tega cilja jim torej manjka še deset krajevnih skupnosti. Pri tem je, pravi Smrke, zelo pomembno sodelovanje z društvi upokojencev in vodstvi KS, vzpostaviti pa želijo tudi sodelovanje z novim Centrom za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Novo mesto. »Oboji delujemo na področju preventive. Ljudje se morajo zavedati, da morajo za svoje zdravje najprej narediti kaj sami,« poudari.

Šolo zdravja spodbuja tudi novomeški župan Gregor Macedoni, ki je na skupinski vadbi ob jubileju poudaril, kako dragoceno je, da so skupine odprte za vsakogar. Predsednica Društva Šola zdravja Zdenka Kavčič je ob tej priložnosti podelila priznanja za deset let članstva, čestitala Novomeščanom za prvo desetletje delovanja in povedala, da v Šoli zdravja Slovenija, ki obstaja že 15 let, želijo, da se ta ideja širi, da nagovorijo tiste, ki se jim še niso pridružili, ki so morda na prehodu iz delovnega obdobja v upokojevanje, veseli pa bodo tudi še večje finančne podpore.

Oranževci pravijo, da bodo z jutranjo vadbo vztrajali. Vsem drugim pa kličejo tako kot avtor vadbe 1.000 gibov dr. Nikolaj Grišin: »Nikoli ni prepozno za nov začetek!«

Članek je bil objavljen v majski tiskani številki Dolenjskega lista

Besedilo in fotografije: L. Markelj

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

14.7.2024 | 12:10

V Črnomlju se je na predzadnjo aprilsko soboto leta 1984 zbralo 60 najboljših kolesarjev iz prav toliko občin na 16. republiškem zaključnem tekmovanju osnovnošolcev Kaj veš o prometu in 17 srednješolcev s kolesi z motorjem na 12. zaključnem republiškem tekmovanju za učence srednjih šol. Največ znanja in spretnosti pri teoretičnih vprašanjih, v vožnji po mestnih ulicah in spretnostni vožnji na poligonu so pokazali Novomeščani. Med osnovnošolci so bili najboljši: Roman Judež (Novo mesto), Marko Jelen (Žalec) in Roman Gradišek (Šmarje pri Jelšah), na zvezno tekmovanje, ki je bilo 5. in 6. maja tistega leta v Brezovici na Šari na Kosovu, pa se je uvrstil še Dražen Topič (Slovenj Gradec) in kot rezerva Bojan Joh (Črnomelj). Med srednješolci je zmagal Stevo Zec (Novo mesto), na zvezno tekmovanje pa je odpotoval še Maks Mešiček (Krško), tretji je bil Miro Pučko (Škofja Loka).

Članek je bil objavljen v majski tiskani številki Dolenjskega lista

Foto: M. B. J.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

13.7.2024 | 18:45

Nadaljujemo niz pogovorov z državnozborskimi poslanci z našega območja – Tomaž Lisec se je rodil leta 1978 v Celju. Po končani osnovni šoli v Boštanju je nadaljeval šolanje na Gimnaziji Brežice. Leta 2004 je diplomiral na Fakulteti za družbene vede, smer politologija. Z ženo Natašo živita v Boštanju in imata sinove Davida, Luko in Simona. Leta 2001 je pristopil k SDS in kmalu postal podpredsednik občinskega odbora SDM Sevnica in član Izvršilnega odbora SDS Sevnica. Od januarja 2009 je predsednik občinskega odbora SDS Sevnica. Od leta 2006 je član Občinskega sveta občine in Sveta KS Boštanj.

Ste podpredsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v prejšnjem mandatu ste bili njegov predsednik. Kaj po vašem mnenju pomeni za slovensko kmetijstvo evropska skupna kmetijska politika (SKP)?

»V prejšnjem mandatu smo skušali izboljšati možnosti za lažje izvajanje SKP v Sloveniji. Tako smo sprejeli ključna zakona, o kmetijstvu in kmetijskih zemljiščih. Predvsem v prvem smo dali prihodnjim ministrom več vzvodov za učinkovitejše izvajanje SKP. Na žalost ta vlada zamuja z izplačili in je prva vlada, ki je obdavčila, in to petdesetodstotno, izplačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Tu gre predvsem za hribovske kmetije. Manjše kmetije zato že opuščajo kmetovanje.«

Za kaj se zavzemate kot član odbora za izobraževanje, znanost in mladino?

»Že od leta 2015 si zelo prizadevam, da bi vajeništvo zaživelo podobno, kot je v primerljivih državah, predvsem v Avstriji. V letih 2016 in 2017 sem trikrat predlagal novelo zakona o poklicem in strokovnem izobraževanju. Mojih predlogov niso sprejeli. Potem je prišel leta 2017 Zakon o vajeništvu, ki sta mu nasprotovali obrtna in gospodarska zbornica. Ta teden smo na seji odbora za izobraževanje ugotovili, da vse tisto, kar smo mi v SDS, predvsem pa obe zbornici takrat zavrnili, dejansko ni ustrezno. Apeliral sem na resorno ministrstvo, da pripravi novelo zakona, ker se mi zdi vključevanje mladih iz osnovne šole v poklicno izobraževanje idealna sprega med izobraževanjem in gospodarstvom. V Sloveniji so se vsa tri ministrstva izognila odgovornosti glede uvajanja vajeništva. Vse je prepuščeno delodajalcem, ki pa za to dobijo zelo malo spodbud. V Avstriji država izdatno podpira šole in podjetja, ki se ukvarjajo z vajeništvom.«

Kot član odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v prejšnjem mandatu nemara tudi kot nečlan zelo pozorno spremljate področje?

»Član odbora za notranje zadeve sem bil predvsem zato, ker spada pod ta odbor tudi lokalna samouprava, ki je osnova dela vsakega poslanca. Poslanci se moramo ukvarjati s problemi lokalne skupnosti in jih potem prenašati v obravnavo v parlament ter na izvršilno oblast. Glede notranjih zadev je trenutno ključna tematika neobvladovanje nezakonitih migracij, ki se dotika predvsem vseh regij ob meji, zlasti Posavja. Slovenija namesto da bi omejila nezakonite migracije, podira ograje in jih z besedami predsednika vlade, češ, kako je treba nezakonite migracije legalizirati, celo spodbuja. Poudaril bi, da zelo ločim med zakonitimi oziroma ekonomskimi migracijami in nezakonitimi. Vsak človek mora imeti pri sebi dokument, s katerim se identificira v vsaki državi. In če nekdo namerno pride brez dokumentov v drugo državo, to ustvarja problem v tej državi. Ko govorimo o varnih državah, trdim, da Slovenija ni prva varna država za te nezakonite migrante, ker to bi pomenilo, da je vojna na Hrvaškem. Bil sam soočen z nezakonitimi migracijami leta 2015. Upali smo, da se bo Evropa glede vprašanja migracij poenotila. Na žalost se ni, kajti neke severne države so vabile migrante, zakonite in nezakonite, in so bile druge države prepuščene same sebi.«

Ali naj Slovenija zaposluje migrante, ki pridejo sami, namesto da išče tuje delavce, npr., na Filipinih?

»Veljati morajo pravila. Če ne drugega, moramo pri migrantih vsaj vedeti, kdo prihaja v našo državo. Ko so v povojnih ali sedemdesetih letih Slovenci odhajali za delom v Avstrijo, Švico in Nemčijo, kaj jih je najbolj skrbelo? To, da imajo veljaven osebni dokument in delovni vizum. To naj velja zdaj za tujce, ki prihajajo. Vsak, ki je pripravljen poprijeti za delo, pa se mogoče tudi vsaj deloma vživeti, če prihaja iz drugih držav, v našo srednjeevropsko kulturo, pa je zelo dobrodošel.«

Nekateri bi poslali na meje Slovensko vojsko. Ali v povezavi z vojsko podpirate obvezno služenje?

»Naš podmladek je, mislim, da že leta 2018 ali 2019 predlagal osnutek zakona, ki ni bil sprejet. Ampak dejstvo je, da so bile leta 2019 drugačne mednarodne varnostne situacije. Zdaj kar nekaj držav, npr. Nemčija, Avstrija, Hrvaška, razmišlja o uvedbi služenja vojaškega roka, ali kot obveznega ali kot delno ali povsem prostovoljnega. Očitno se resne evropske države ob pomanjkanju profesionalnih vojakov ukvarjajo s tem, da bi vsaj na polprofesionalni ravni vzpostavile sistem, ki bi nekako povečal vojaške, predvsem pa obrambne zmožnosti države. Tudi minister Šarec je napovedal, če ga prav razumem, razširitev prostorskih obrambnih sil Slovenije. Kaj to konkretno pomeni, ni povedal, a si pod to predstavljam naborniški sistem v smislu teritorialne obrambe.«

Med domačimi temami je vroča predvidena gradnja drugega bloka jedrske elektrarne (JEK 2). Poslanske skupine Svoboda, SDS, SD in NSi so marca vložile predlog za posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka krške nuklearke (JEK 2). Taka enotnost preseneča.

»Mene zelo veseli, kajti na posvetu poslanske skupine v začetku leta sem predlagal, da skušamo z različnimi parlamentarnimi ukrepi pospešiti projekt JEK 2, ki je v prejšnjem mandatu že dobil okoljsko soglasje. Vesel sem, da sem bil v poslanski skupini SDS določen kot nosilec dejavnosti glede referenduma, ker prihajam iz Posavja in ker vsaj deloma poznam energetiko. Predlagali smo referendum, ker je tudi v koalicijski pogodbi te vlade zapisano, da bo do konca mandata referendum o JEK 2. V poslanski skupini sem bil pripravljen biti nosilec dejavnosti glede JEK 2 le pod pogojem, če bomo dosegli soglasje vsaj večine parlamentarnih strank. In smo ga. Imeli bomo posvetovalni referendum, za katerega upam, da bo dobil zelo veliko podporo ljudi. Kajti ne nazadnje se bodo morali ljudje vprašati, ali želimo nizkoogljični stabilen domači vir energije, ki bo s pomočjo sončne, vetrne pa tudi hidroenergije rešil probleme, ki se kažejo v prihodnosti, vsaj za naslednjih petdeset let, ali pa bomo odvisni od dogajanja na energetskem polju v tujini. Žalosti me, da ta vlada še ni izpeljala postopkov za nadaljevanje dokončanja hidroelektrarne Mokrice. Ravno ta teden smo v poslanski skupini SDS sklicali nujno sejo odbora za infrastrukturo, ker želimo ne politično, ampak strokovno pomagati tej vladi, predvsem obema resornima ministrstvoma, da čim prej nadaljujemo priprave na gradnjo.«

V občini Sevnica ste od leta 2006 občinski svetnik. Kaj (lahko) ima občina od poslanca?

»Vsaka občina mora predvsem gledati na to, kje in kako ji lahko pomaga država. V tem smislu je pri nas odprtih trenutno kar nekaj vprašanj, npr. na področju šolstva in športa. Vesel sem, da je vlada sledila mojemu predlogu v prejšnjem mandatu, s katerim smo zagotovili 150 milijonov za pet let za občinsko športno infrastrukturo. Trenutno so odprta tudi vprašanja glede satelitskega urgentnega centra in drugega na področju zdravstva. Vesel sem zelo aktivne vloge direktorice zdravstvenega doma, ki živi za zdravstveni dom, z njo zelo dobro sodelujem. V občini so odprta še nekatera vprašanja, ki jih na žalost v prejšnjih dveh letih, ko sem bil poslanec koalicije, nismo rešili, čeprav smo speljali, mislim da okoli dvajset milijonov investicij v Sevnici. Nismo uspeli pri denarju za nujno obnovo ceste od Sevnice do Mokronoga na dveh odsekih in ceste Šentjanž–Radeče. Upam, da se ministrica gospa Alenka Bratušek ne bo še naslednji dve leti izgovarjala na poplave in zapostavljala vseh drugih delov države.«

Je satelitski urgentni center Sevnica ogrožen?

»Pritiskam na vlado in upam, da bo že v prvi polovici tega leta predstavila izhodišča za delovanje satelitskih urgentnih centrov. Glede centra in preostale problematike mislim, da lahko kot občinski svetnik in poslanec učinkovito pomagam na državni ravni. Vesel sem in ponosen, da ima Sevnica dva poslanca, zdi se mi celo idealno, da ima poslanca iz koalicije in opozicije, ki, če skupaj dobro delata, lahko veliko naredita, in tako upam, da bova s poslanskim kolegom in bratrancem Jernejem Žnidaršičem v naslednjih dveh letih to tudi pokazala in dokazala.«

Poslanci sodelujete?

»V prejšnjem mandatu smo vsi štirje posavski poslanci, ki smo prihajali iz štirih občin in iz štirih strank, zelo dobro sodelovali. Imam zelo dobre odnose s kolegi Zorčičem, Hanom in Šiškom.«

Ali bi pri vladi ob izrečeni kritiki vendarle kaj pohvalili?

»Izpostavil bi gospoda Hana. Lahko pohvalim predvsem Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki zelo dobro deluje predvsem v turizmu. Na ministrstvu sta v vodstvu močna politika, Matjaž Han in Dejan Židan, ki razumeta, da vse, kar je bilo narejenega v preteklosti, le ni slabo, ne glede na to, katera vlada je to naredila.«

Kaj pomeni biti poslanec z zemljepisnega obrobja?

Po odpravi dvojnosti, ko so župani lahko bi bili poslanci, smo ravno poslanci, ki ne prihajamo iz največjih mest ali mestnih občin, tisti, ki želimo dati večjo vlogo decentralizaciji. Zato sem sam še vedno velik zagovornik pokrajin, ki bi morale prevzeti določen del pristojnosti občin, predvsem pa velik del pristojnosti države. Zato me je zdaj, ko bomo imeli referendum o preferenčnem glasu, strah, da če bo uveden ta sistem, bodo kmalu sedeli v parlamentu samo poslanci iz največjih mestnih občin. Občine z manj kot 15.000 prebivalci bodo na drugih naslednjih volitvah težko imele svoje poslance ne glede na to, iz katere politične stranke prihajajo kandidati. Preferenčni glas in ukinitev volilnih okrajev prinašata tipično centralizacijo politike. Slovenijo bodo obvladovali ljudje iz največjih mestnih občin.«

Kako je poslancu v domačem kraju?

»Imam veliko srečo, da sem doma v Sevnici, kjer so super ljudje. Želel bi si malo boljšega sodelovanja z županom. Ne bi kandidiral drugje. Poslanci poleg tega, da smo zavezani programu svoje politične stranke, moramo poznati svoje lokalne skupnosti in se na državni ravni zavzemati za reševanje lokalnih težav. Ne predstavljam si, da bi kot poslanec delal proti volji svoje lokalne skupnosti.«

Kaj pa se zgodi, ko stranka zahteva od poslanca drugačno glasovanje?

»Samo dvakrat sem glasoval proti svojim načelom. To je bil Zakon za uravnoteženje javnih financ, kjer smo se odločili, da je treba v tistem trenutku zmanjšati državne izdatke. In glasoval sem leta 2012 za Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pri tam zakonu so nas uradniki ministrstva ‘peljali mimo’. Za to sem imel potem kar nekaj problemov pri občanih, ampak sem se jim večkrat v parlamentu in tudi osebno opravičil. Potem smo, mislim, da leta 2017 z nekim zakonom vsaj deloma pomagali tiste krivice povrniti.«

Kako komentirate napoved Anžeta Logarja, da bo na kongresu SDS pripravljen prevzeti vodenje stranke SDS?

»Članice in člani SDS volijo vodstvo stranke na kongresu. Prav bi bilo, da se o kandidaturah razpravlja na organih stranke in ne prek medijev.«

Članek je bil objavljen v majski tiskani številki Dolenjskega lista

M. L.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

13.7.2024 | 17:30

Strah pred gromom in strelo imamo zapisan v genih. Pred hudo uro se tako kot pred temo ali rjovenjem velike zveri instinktivno skrijemo v najtemnejši kot. In medtem ko je včasih veljalo, da je ta strah preživet ostanek preteklosti, saj je več možnosti, da nas ugrizne morski pes, kot zadene strela, danes ni več čisto tako. Neurja postajajo nevarnost, na katero je treba računati. Čedalje močnejša so in še bolj bodo. Navaditi se bomo morali na novo vrsto opozoril ARSO. Pozor, močna nevihta! Ostanite doma!

Morda je zgornji naslov nekoliko pretiran, ni pa več senzacionalističen. Žal. Klimatske spremembe prinašajo veliko pogostejše vremenske ekstreme, kot smo jih bili vajeni. Stoletne poplave prihajajo na vsakih nekaj let, v Sloveniji smo že imeli tornado, ki smo ga prej poznali le iz ameriških filmov, toča, debela kot jajce, ni več izjema, plazovi odnašajo hiše, vetrovi pa dobivajo rušilno moč. Blisk in grom nas v resnici še najmanj ogrožata, čeprav smo se ju navajeni najbolj bati.

Evropa se segreva najhitreje od vseh celin

Vreme v Evropi ni nič več dolgočasno. Lansko leto je zaznamovala vrsta kontrastnih vremenskih dogodkov s hudimi vročinskimi valovi, sušo in gozdnimi požari na eni ter katastrofalnimi poplavami in plazovi na drugi strani. Iz poročila Stanje evropskega podnebja za leto 2023, ki sta ga objavili Svetovna meteorološka organizacija (SMO) Združenih narodov in služba za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus Evropske unije, je razvidno, da se Evropa med vsemi celinami segreva najhitreje. Temperature tu se dvigajo še enkrat hitreje od globalnega povprečja. Leta 2023 je spreminjajoče se podnebje podrlo več rekordov, med drugim je prineslo največji gozdni požar na celini in največje število dni z ekstremnim toplotnim stresom. Da o poplavah pri nas sploh ne govorimo. Letos ni nič bolje. Italija, Avstrija, Bosna, Hrvaška, Francija, Švica …, huda neurja, poplave, toča in plazovi so že terjali življenja, tudi otroška. Medtem na jugu pritiska vročina, ki je povzročila še več smrti. S počitnic se nikoli ne bo vrnilo tudi šest turistov. Število groženj zdravju in življenju, povezanih z ekstremnimi vremenskimi in podnebnimi dogodki, narašča. 2023 bo šlo v zgodovino tudi zato, ker je Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo prvič v zgodovini razglasil podnebno krizo in z njo povezane ekstremne vremenske dogodke za izredne razmere v javnem zdravju.

Vročinski valovi po Evropi vplivajo na zdravje in življenje milijonov ljudi. Leta 2022 je ekstremna vročina zahtevala več kot 60.000 življenj, do leta 2050 pa bi se ta številka lahko dvignila na 120.000 umrlih letno. Ekstremna vročina v poletnih mesecih postaja norma, ne izjema. Ledeniki se topijo, spreminja se vzorec padavin. Dež pade v velikih količinah naenkrat, kar prinaša katastrofalne dogodke, kot so obsežne poplave, ki so lani poleg nas prizadele Italijo, Grčijo, Norveško in Švedsko. Izjemno mokro leto je prineslo sedem odstotkov več padavin, kot je povprečje; v nekaterih delih Grčije je v enem dnevu padla enoletna količina padavin. Hkrati je južna Evropa doživela dolgo sušo in gozdne požare. Skupno število in resnost ekstremnih dogodkov se povečujeta. Ocena kaže, da je bilo gospodarske škode v Evropi leta 2023 za 13,4 milijarde evrov, prizadeti pa so bili milijoni ljudi. Ekstremno vreme je zahtevalo tudi vsaj 151 življenj. Ob tem je stara celina na vremenske ujme nepripravljena. Ker nekoč niso pomenile večje nevarnosti, kar eden od osmih Evropejcev živi na območju, ki je zdaj ogroženo zaradi poplav – tam pa stoji tudi veliko evropske najpomembnejše infrastrukture. Med drugim poplave ogrožajo vsaj tretjino naših čistilnih naprav in več kot vsako deseto bolnišnico.

V Sloveniji nas bo tepla voda

Največji smrtni davek, povezan z vremenom, terja ekstremna vročina. V zadnjih 20 letih se je umrljivost zaradi nje povečala za približno 30 odstotkov, število smrti zaradi vročine pa je zdaj skoraj dvakrat večje v primerjavi z letom 2000.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,   št. 28, 9. julij, 2024.

Tina Nika Snoj

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

13.7.2024 | 09:00

»Ena od prednosti poletja je bila, da smo imeli vsak dan več svetlobe za branje.« Uvodna misel ameriške pisateljice Jeannette Walls velja za vse otroke in mladostnike, ki (tudi) letos sodelujejo v bralnem programu Poletavci ali NajPoletavci. Nosilka obeh je Mestna knjižnica Ljubljana, v Knjižnici Brežice pa se jima z veseljem pridružujemo tudi v tej sezoni. Začeli smo 10. junija in nadaljujemo do vključno 10. septembra 2024.

Program Poletavci (www.poletavci.si) je namenjen otrokom med 7. in 12. letom starosti. V že znanem časovnem obdobju izberejo 30 dni in berejo 30 minut na dan. To so lahko knjige, e-knjige, revije, časopise, novice … Prebrano zapisujejo v bralni seznam oziroma zgibanko, odrasli pa s podpisom potrdijo, da so res brali.  Program NajPoletavci (www.najpoletavci.si) pa je namenjen mladostnikom med 13. in 16. letom starosti. Preberejo 3 obsežnejše knjige po lastnem izboru, svoje mnenje o prebranem pa zabeležijo v spletni ali tiskani obrazec.

Izpolnjene bralne sezname nato oddajo v za to pripravljene skrinjice na mladinskem oddelku Knjižnice Brežice, v kolekciji premične zbirke v Cerkljah ob Krki oziroma nam slednje posredujejo po elektronski po(š)ti. Vsi, ki bodo to storili pravočasno, bodo na zaključni prireditvi Dan za Poletavce in NajPoletavce 3. oktobra 2024 prejeli majico in priznanje. Podelili pa bomo tudi glavni nagradi. Kaj bosta prejela izžrebani sodelujoči »Poletavec« in »NajPoletavec«, naj zaenkrat ostane še skrivnost. Vsem pa velja povabilo, da se nam pridružijo pri tovrstnem bralnem početju.

Podatke o projektih skupaj z gradivom dobite tudi ob obisku pri nas v knjižnici. V juliju in avgustu nas v osrednji knjižnici v Brežicah lahko obiščete po poletnem odpiralnem času, in sicer: v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 8.30 in 16.00 ter v sredo med 11.00 in 18.30. V kolekciji premične zbirke v Cerkljah ob Krki pa vas vsak četrtek pričakujemo med 12. in 17. uro.

Mateja Kus, Knjižnica Brežice

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

12.7.2024 | 14:40

V Žvirčah že pet let čakajo na obnovo slabega kilometra regionalne ceste – Prometna in ozka, ovinek pa nepregleden – Vaščani se sprašujejo, kje so inšpektorji

Vaščani Žvirč že pet let potrpežljivo čakajo na obnovo slabega kilometra ozke in dotrajane regionalne ceste od začetka vasi do križišča sredi vasi. Zdaj imajo vsega dovolj, zato so se, kot pove domačin in občinski svetnik Urban Boben, dogovorili, da bodo cesto protestno zaprli, če se obljubljena obnova ne bo kmalu začela.

Na ozki in dotrajani cesti, še zlasti na nevarnem ovinku, varno srečevanje vozil ni mogoče. (Foto: M. Ž.)

»Direkcija za infrastrukturo je regionalno cesto od Ambrusa proti Žvirčam obnavljala postopoma, prenovljeno pa so uradno odprli julija 2019. Vaščani Žvirč smo bili nove pridobitve veseli, čeprav se je končala pred vasjo. Do križišča, kjer je cesta v najbolj kritičnem stanju, je ostalo slab kilometer. Takrat so nam dejali, da se bodo dela nadaljevala, a je treba pridobiti soglasja lastnikov zemljišč ob cesti. Leta tečejo, na terenu pa se še ni zgodilo prav nič,« pove Boben.

Da je stanje na tem odseku res pereče, smo se prepričali na lastne oči. Na tem delu ceste se ne moreta srečati niti osebni vozili, tovornjak pa praktično zasede celotno širino dotrajanega cestišča. Ob delu ceste je tudi škarpa, za katero je le še vprašanje časa, kdaj se bo zrušila, najnevarnejši pa je ozek in nepregleden ovinek. »Cesta je najkrajša povezava med občinami Ivančna Gorica, Kočevje in Dobrepolje, zato je prometno zelo obremenjena z osebnim in tovornim prometom, v poletnih mesecih pa še z motoristi, kolesarji in turisti. V vasi imamo kar nekaj mladih družin z otroki, po tej cesti se v vrtec pri Osnovni šoli Prevole vozijo tudi otroci iz Ambrusa,« pripoveduje Boben.

K sreči se do zdaj hujše nesreče niso zgodile, a vaščani so zaskrbljeni. »Vemo, da je ta odsek izredno nevaren, zato pred ovinkom preventivno zmanjšamo hitrost in ga previdno prepeljemo. Zanimivo je, da stanja ne opazijo ali pa nočejo opaziti cestni inšpektorji, čeprav gre za državno cesto,« se čudi Boben.

NITI METRA ASFALTA

Žužemberški župan Jože Papež potrdi, da je država že pred leti obljubila, da bo uredila odsek te ceste: »Pa ne samo v Žvirčah, temveč tudi cesto skozi Prevole, Hinje in povezavo na Smuko. Leta 2018 nam je bilo obljubljeno, da bo cesta v celoti prenovljena do leta 2024, a ni bil od takrat položen niti meter asfalta.« Doda, da v Žvirčah ni zapletov glede zemljišč. »Vsa so bila odmerjena in odkupljena, država pa da ima narejen projekt in gradbeno dovoljenje.« Dodaja, da jim pristojni pojasnjujejo, da se denar preusmerja na področja, ki so bila prizadeta v poplavah. »Razumem, da je treba pomagati, vendar bi se za nujne obnove cest moral najti denar,« poudari Papež, ki se vaščanom Žvirč zahvaljuje za potrpežljivost in strpnost v prometu.

Na naše vprašanje o usodi omenjenega odseka na Direkciji za infrastrukturo pojasnjujejo, da so pridobili recenziran projekt za izvedbo rekonstrukcije, na podlagi katerega so trenutno še v teku postopki za pridobitev zemljišč. »Razpis za izvedbo gradbenih del bo objavljen po pridobitvi vseh zemljišč, predvidoma v prihodnjih letih,« dodajajo.

Članek je bil objavljen v majski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Žnidaršič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.