Arhivi Kategorije: Lokalno.si

Imate predlog, kako izboljšati javne prostore v Bršljinu?

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

11.9.2023 | 10:10

Zbiralnik idej pred URBANKO na Glavnem trgu v Novem mestu

Zbiralnik idej pred URBANKO na Glavnem trgu v Novem mestu

Primer majhne intervencije v prostoru

Primer majhne intervencije v prostoru

Zemljevid, v katerega bodo na stojnicah krajani locirali svoje ideje

Urbanka – pisarna celovite urbane prenove* bo septembra v Bršljinu zbirala predloge krajanov in obiskovalcev Bršljina za nadgraditev javnih prostorov, ki bi izboljšali kakovost bivanja v tej krajevni skupnosti. Takšne, ki bi prispevali k boljšem počutju prebivalcev v tem delu Novega mesta. V mislih imajo majhne prostorske posege, ki so lahko izvedljivi v relativno kratkem času z manjšimi finančnimi sredstvi. Pobude se lahko nanašajo na različne teme: zelene površine (npr. zasaditev novih dreves …), grajena območja (npr. ureditev poškodovanega tlakovanja …), prometne zagate (npr. krajšanje peš ali kolesarskih poti …), infrastrukturne ureditve (npr. ureditev javne razsvetljave …), programske dopolnitve (npr. dodatno otroško igrišče …) ali mogoče kaj drugega.

Krajane Bršljina so organizatorji pozvali k razmisleku o manjših prostorskih spremembah z letaki na vsa gospodinjstva, s plakati na oglaševalskih panojih krajevne skupnosti in prek socialnega omrežja Facebook.

Vabljeni vsi, da posredujete vsebine in (mikro)lokacije pobud.

Kako oddate svoj predlog oz. pobudo?

1. Oglasite se lahko na stojnici pred Hipermarketom Spar, Klemenčičeva ulica 15, sobota, 16. 9. 2023, ura 9.00 – 14.00.

2. Do srede, 20. 9. 2023, jih lahko dostavite na Pumpnco (nekdanja vodna črpalka za železnico) na Župančičevem sprehajališču.

3. Zapišete in oddate jih lahko v Zbiralnik idej (unikatno oblikovani, zeleni poštni nabiralnik z oglasno tablo), ki bo postavljen na nekaterih lokacijah v Bršljinu.

4. Posredujete jih lahko g. Blažu Habjanu na e-naslov blazhabjan@yahoo.com ali na 031 671 946.

V Urbanki – pilotni pisarni celovite urbane prenove Novo mesto bodo vaše predloge pregledali, popisali in sistematizirali. Izmed vseh bodo izbrali en (1) predlog, ki ga bomo izvedli že v letošnjem letu. Ostale bomo posredovali članom Sveta krajevne skupnosti Bršljin, ki jih bomo spodbujali k uresničitvi čim večih vaših pobud.

* Urbanka v Novem mestu je zasnovana kot neformalna mreža lokalnih nevladnih organizacij in posameznikov, ki delujejo na področju prostora. Med drugim je leta 2017 v enomesečnem delovanju na Glavnem trgu zbrala 248 pobud občank in občanov. Krajevna skupnost Center je nato realizirala eno pobudo: ureditev mirnega kotička v centru mesta. V ta namen se je uredil »Skriti vrt« na Rozmanovi ulici 10.

Projekt Pisarna celovite urbane prenove v krajevni skupnosti Bršljin je del Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz Sklada za podnebne spremembe. Za predstavljena mnenja so izključno odgovorni nosilci projekta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Eko sklada j.s. ali projektnih partnerjev.

B. H.

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Jesenska zelenjava: Zelenjadnice, ki imajo raje hladno

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

10.9.2023 | 18:00

Brokoli in cvetača, posajena jeseni, bosta skoraj zagotovo uspela. (Foto: Shutterstock)

Poletje se počasi bliža koncu in kmalu bodo postale aktualne zelenjadnice, ki imajo raje kot poletno vročino nekoliko hladnejše vreme. Ste vedeli, da jih je kar veliko? Spomnimo se katere, da seznam ne bo predolg, pa se tokrat osredotočimo predvsem na tiste, ki jih sejemo že zdaj in bodo nekaj naredile pred zimo ali pa bodo prezimile in nas razveselile spomladi.

Čebulo lahko tudi sejemo

Ja, res je, čebulo lahko tudi sejemo in mnogi se tega še dobro spomnite, saj se je še pred 20 leti to še vedno počelo. Nekje na vrtu smo posejali vrstico čebule na gosto, potem pa smo v oktobru čebulo razsadili. Spodbujam vas, da obudite to praktično pozabljeno prakso – videli boste, da je s tako posajeno čebulo pravzaprav veliko manj težav. Le v drugi polovici septembra jo je smiselno pokriti z mrežo ali agrokopreno. 

Prav letos smo po večini ugotavljali, da čebula iz čebulčka rada zacveti. Direktna setev ima zato veliko prednosti pred sajenjem čebulčka. V času vznika in v začetku rasti lažje nadziramo plevele, ki so ravno v jeseni lahko velika težava. Setveno mesto dobro pripravimo, večer pred setvijo po potrebi tla zalijemo (če se bo nadaljevalo letošnje deževno vreme, te potrebe ne bo). Seme sejemo na gosto, saj bomo kasneje sadike izpulili in razsadili. Treba je paziti, da ob vzniku ne zmanjka vlage. V sredini oktobra bo že čas, da sadike presadimo na stalno mesto, takrat pa naj bo razdalja v vrsti med njimi 5 cm.

Če boste čebulo jeseni sejali, bo verjetno z njo manj težav kot v primeru sajenja čebulčka.

Spomladi, še pred naletom čebulne muhe posevek okopljemo, nato pa pokrijemo z agrokopreno. Prekrivanje čez zimo ni potrebno, razen če ste bili s presajanjem prepozni ali pa ste presajali slabo razvite sadike. Prav tako ni potrebno prekrivanje pred začetkom aprila. Čebule, ki jo bomo porabili do konca maja, pravzaprav sploh ni smiselno prekrivati.

Tako pridelano čebulo boste lahko pustili tudi dalj časa na vrtu in konec junija populili mlado, odebeljeno belo čebulo za sprotno uporabo. Videli boste, da boste s pridelkom mlade čebule veliko bolj zadovoljni.

Nepogrešljiva stoletna čebula

Tudi stoletno čebulo lahko sejemo ali presajamo zdaj. Lukovke sodijo med najbolj zanimive in uporabne zelenjadnice na vrtu. Brez čebule skoraj ne znamo kuhati, v zadnjih letih pa je na naših vrtovih ponovno postal priljubljen tudi česen. Večina tudi vsako jesen posadi vsaj nekaj čebulčka Majskega srebrnjaka, saj imajo mnogi radi mlado čebulo. Tudi kasneje mnogi populijo kar nekaj čebule, ki bi jo lahko hranili čez zimo, kadar potrebujejo nekaj ostrega na kakšnem poletnem pikniku ali praznovanju. Pa je škoda, saj imamo že nekaj let na našem semenskem trgu alternativo, seme prav posebne zelenjadnice, ki je najbližja sorodnica čebule. Ima eno botanično ime, pa več slovenskih imen. Latinsko jo imenujemo Allium fistulosum (za razliko od čebule, ki je Allium cepa), staro slovensko ime zanjo pa je stoletni luk ali stoletna čebula. Ne gre za novo vrtnino, le pozabili smo nanjo za nekaj deset let. Nekoč pa so jo imeli na vsakem vrtu, saj jo imamo na voljo lahko deset mesecev na leto, tudi pozimi. Izjema sta le konec maja in junij, ko cveti.

Značilnost te zelenjadnice je, da se spodnji del nikoli ne odebeli, vedno ostane bel in mlad, ne obda se s suhimi luskolisti, skratka ostane večno mlad. Zato se mi zdi za uporabo kot mlada čebula veliko uporabnejša kakor navadna čebula. Ta rastlina ni nova v naših krajih, to sem že omenila, novo je samo, da jo lahko tudi sejemo. Včasih so jo razmnoževali s trganjem narazen, podobno kot drobnjak. Danes pa jo lahko ponovno posejemo vsako leto. Ker pa prezimi, jo seveda čez zimo pustimo, morda celo posejemo nekaj rastlin v rastlinjak v avgustu, in nato jo lahko večji del zime uživamo. Lahko pa jo seveda pustimo kot trajnico za vse čase, kot pravimo.

Ne gnojimo, posebej s hlevskim gnojem ne, saj ga čebulnice ne prenašajo. Lahko pa dodate pred setvijo 3–5 l komposta na m2, če menite, da je vaša zemlja slabo založena s hranili. Posejemo v vrstice, 30 cm narazen. Še bolje je, da pustite med vrsticami 60 cm, spomladi pa posejete med vrstice še korenček in peteršilj. Taka mešanica bo poleti uspešno kljubovala škodljivcem, spomladi, v začetku aprila, pa je gredico le treba pokriti, da ne naredi preveč škode čebulna muha. Za varstvo pred škodljivci lahko posadimo tudi žametnice ali tagetes. Čebula je dobra spremljevalka tudi solatam, zato lahko zdaj med vrste posejete solato berivko.

Sama pa toplo priporočam vzgojo sadik. Ker gre za grmičasto rastlino, lahko posejemo več semenk v en lonček, zato setev res ni težavna. Najbolje je sejati v multiplošče, meni so enostavnejše tiste iz stiropora. Premer lončka naj bo cca 3 cm. Na prosto presadimo sadike takrat, ko korenine prerastejo lonček. Sama svetujem, da imate nekaj grmov stoletne čebule tudi v rastlinjaku, da bo na razpolago za vsak piknik, mogoče tudi pozimi.

Prav letos, ko je mnogim vreme naredilo veliko škode, tudi na čebuli, je ta lukovka res dobrodošla popestritev vsem, ki s pridelkom čebule niste zadovoljni.

Vročine zagotovo ne marajo križnice

Križnice so skupina vrtnin, v katero uvrščamo na prvem mestu seveda kapusnice. Vendar so križnice tudi redkev in redkvica, pa seveda podzemna koleraba in strniščna repa, tudi kitajski kapus, kitajsko zelje (pak choi), rukola in azijske listnate rastline.

Naj začnem z dvema ponovno zelo priljubljenima vrtninama, to sta cvetača in brokoli. Vsako leto znova ljudje tožijo, da jim ne uspeta. Seveda, v spomladanskih setvah oziroma sajenju sadik, če smo prepozni ali če pride poletje prehitro, ne uspevata dobro. Vsem, ki imate ti dve vrtnini res radi, naj povem, da je zdaj skrajni čas za sajenje sadik. Za setev je že prepozno. Upam, da kje v kakšni vrtnariji ali pa pri prijatelju, sorodniku sadike še lahko dobite. Brokoli in cvetača, posajena jeseni, bosta skoraj zagotovo uspela. Za sajenje zelja, ohrovta v vseh treh oblikah pa je že prepozno.

Najbolj tipični križnici za jesen (in pomlad) sta mesečna redkvica in rukola

Predvsem pa v zdajšnjem času dajem prednost tistim manjšim, skromnejšim križnicam, to sta mesečna redkvica in rukola. Tudi ti dve vrtnini sta zelo priljubljeni, a veliko ljubiteljev zelenjave meni, da se sejeta samo spomladi. Ob tem pozabljajo, da bistvo uspeha vrtnin niso letni časi, saj jih rastline v resnici ne poznajo. Zaznajo pa seveda temperaturo in dolžino dneva in dan je jeseni povsem enako dolg kot spomladi. Posebej z rukolo se mnogi trudijo konec pomladi in poleti, ko je zanjo prevroče in je dan zanjo predolg, zato rada zacveti. Redkvice načeloma poleti večina vseeno ne seje. Gre za vrtnino, ki jo pri nas poznamo dalj časa in so nas že mame lepo naučile, da se redkvica seje zgodaj spomladi, nekje do sredine aprila, potem pa ne uspeva več.

Torej konec avgusta, pa vse do sredine oktobra je ponovno smiselno posejati obe vrtnini. Mesečno redkvico bi jaz posejala celo skupaj s korenčkom ali solato, rukolo pa samostojno ali pod paradižnik (za jesen). Rukola se dobro razume tudi s špinačo. Za nekoliko bolj nenavadne solate ju lahko sejete kar skupaj.

Rukola je ena izmed mnogih rastlin, ki hitro kalijo in popestrijo naš jedilnik jeseni, pozimi in spomladi, obenem pa ne zahtevajo veliko prostora in hranil. Še latinsko ima za vse, ki jih mogoče to zanima: Eruca sativum. Izvira iz Sredozemlja, našli so dokaze, da so jo uživali že stari Rimljani. Italijani in Primorci raje sejejo divjo rukolo, ki ima drugo latinsko ime in tudi bolj divji okus, Diplotaxis muralis, včasih pa tudi Rucola selvatica ali Diplotaxis tenuifolia. V bistvu so to tri nekoliko različne rastline, ki pa jih pogosto dobimo pod enim imenom, divja rukola, tankolistni dvoredec in obzidni dvoredec.

Razlika med divjo in navadno rukolo je v obliki listov, velikosti listov in predvsem prezimnosti. V Slovenijo je že pred leti prišlo seme tiste prve, pa ji recimo navadna rukola. Botaniki se z mano sicer v tem ne bodo strinjali. Ta raste nekoliko počasneje. Ima pa večjo listno ploskev, listni rob pa je veliko bolj gladek. Tudi okus je manj izrazit in močan. Meni osebno bolj ustreza, vendar se nekoliko slabše obrašča, tudi prezimi ne. Je pa veliko primernejša za zimske setve v lonce na okenske police.

V gostilnah, pa tudi trgovinah pa običajno vidite, kupite in uživate t. i. divjo rukolo. Botanično so si rastline samo v sorodstvu. Divja rukola raste hitreje, njena rozeta je gostejša. List je daljši, a veliko bolj narezljan. In to razliko so mnogi opazili, zato je bilo vedno veliko vprašanj, zakaj moja rukola ni takšna kot tista, ki jo kupim v trgovini. No, zdaj jo lahko imate. Je pa veliko bolj ostrega, izrazitega okusa. Lahko jo večkrat režemo, pri tem pa moramo upoštevati, da postaja njen okus še ostrejši, ko se rastlina stara.  Divja rukola tudi prezimi, vendar ni tako primerna za setev v lončke.

Rukola je odlična rastlina za popestritev kolobarja v rastlinjakih, saj je križnica. V tem primeru priporočam bolj setev divje rukole. Sejemo jo lahko od septembra, celo avgusta naprej. Rukole ne gnojimo, saj rada kopiči preveč gnojil v svojih zelenih delih. Možno je tudi vzgajati sadike, to je koristno predvsem v poletni vročini, ko jih sejemo v multiplošče z najmanjšimi luknjami. Vzgoja traja tri tedne, kasneje pa še kake tri do štiri tedne, da jo lahko pričnemo rezati. Tako se izognemo težavam s pleveli. V jesenski setvi in prezimovanju težav s škodljivci ne bo, poleti pa je seveda vedno močno preluknjana.

Mesečna redkvica je seveda veliko bolj poznana. Le da jo imajo ljudje skoraj vedno na vrtu spomladi, ne vedo pa, da odlično uspeva tudi jeseni. Ker mesečna redkvica spodbuja kaljenje korenčka in solate, lahko to njeno lastnost dobro izkoristimo. Korenčke ali solato posejemo tako, kot smo vajeni, v označeno vrstico in ne pregloboko. Bolje namreč kali v polsvetlem okolju. Potem med setev korenčka posejemo na redko še mesečno redkvico. Redkvica kali hitreje in s svojimi izločki spodbudi h kaljenju tudi seme korenčka. Na ta način imamo pregled nad vrsticami in jih lahko pravočasno rešimo plevelov. Ko bo korenček potreboval več prostora, pa bomo mesečno redkvico tako ali tako že zdavnaj pospravili. Jesenska setev korenčka je smiselna, saj lepo prezimi in imamo spomladi dokaj hitro na razpolago sladke, mlade korene. Mesečno redkvico lahko sejete tudi v vrsto solate berivke, če jo imate radi. Ali pa izkoristimo prostor med vrstami solate, saj jih zapusti prej, kakor se solata razraste.

Redkev, redkvica, je kaj razlike?

Redkev je večja sorodnica mesečne redkvice. Mesečno redkvico sejemo spomladi nekje do konca aprila in potem ponovno v jeseni od konca avgusta do sredine oktobra, v rastlinjak še nekoliko prej spomladi in kasneje v jeseni. V poletni vročini pobegne v cvet, preden se v zemlji odebeli koren. Redkev pa je tipičen strniščni posevek. Če jo sejemo prezgodaj, se koren ne odebeli. Velja, da je pravi čas za setev nekje od sredine junija do konca avgusta.

Za razliko od zelo hitro rastočih mesečnih redkvic potrebujejo redkve dalj časa. Le sort pri nas ni kaj veliko. Tradicionalno sejemo po vsej Sloveniji sorto Runder schwarzer winter, nekoč smo ji rekli Črna okrogla. Zagotovo jo poznate, le pozabimo pogosto nanjo. Naredi večje, okrogle korene s temno, skoraj črno lupino in belim mesom. V jeseni je redkev odlična preprečevalka prehladov. Ne bo treba kupovati dragih prehranskih dopolnil, če jo boste imeli na vrtu. Tudi prve začetke prehlada hitro ustavi.

Tradicionalna štajerska jed je sicer solata z redkvijo, fižolom in seveda bučnim oljem. Večkrat ko jo boste jedli, manjša je možnost prehlada. A to je dokaj težka jed, posebej za otroke. Da jih boste lažje prepričali, lahko iz redkve pripravite slasten sirup. Naredite ga tako, da redkev prirežete pri korenini, da bo sama stala na krožniku. Odrežete tudi vrh in ga z žlico izdolbete. V to odprtino daste žlico medu, če ga pa nimate, je dober tudi sladkor. Sladkor se bo hitro stopil v odličen in tudi zdravilen sirup, med pa potrebuje dalj časa. Ta sirup pijte, ko ste še zdravi, predvsem pa, ko se pojavijo prvi znaki prehlada. Je odličnega okusa in z veseljem ga bodo pili tudi otroci.

Še dve jesenski križnici: kitajski kapus in kitajsko zelje (pak choi)

Najprej razčistimo izraza kitajski kapus in kitajsko zelje. Čeprav cela vesoljna Slovenija pod izrazom kitajsko zelje razume v bistvu kitajski kapus. Pravilno vrtnini rečemo tako, a gre za vrtnino, ki je botanično bližje repi kakor zelju. Kitajsko zelje pa bi bil verjetno bolj pravi izraz za vrtnino pak choi. A nič ne de. Obe vrtnini lahko uspešno pridelujemo samo v jeseni. To si zapomnite. Zdaj je sicer morda malo prepozno za sajenje sadik na prosto, v rastlinjak pa ju še lahko posadimo. V vročem delu poletja imata veliko težav s škodljivci, tudi tistimi, ki sicer kapusnic ne marajo (repna grizlica na primer), v jesenskem času pa se bosta lepo obnesli. Pak choi ne bo zacvetel, kitajski kapus pa bo naredil lepe, trde nabite glave s krhkimi in sladkimi listi.

Obe vrtnini vzgajamo preko sadik, ne mučite se več z direktno setvijo, ker je takrat še prevroče (konec julija). In še en moj nasvet: če do prvega mraza še nista povsem nared za naš lonec, ju s polno koreninsko grudo z zemljo vred samo prestavite (presadite) v rastlinjak.

Miša Pušenjak

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Zelenjadnice, ki imajo raje hladno; katere sejemo zdaj?

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

10.9.2023 | 18:00

Brokoli in cvetača, posajena jeseni, bosta skoraj zagotovo uspela. (Foto: Shutterstock)

Poletje se počasi bliža koncu in kmalu bodo postale aktualne zelenjadnice, ki imajo raje kot poletno vročino nekoliko hladnejše vreme. Ste vedeli, da jih je kar veliko? Spomnimo se katere, da seznam ne bo predolg, pa se tokrat osredotočimo predvsem na tiste, ki jih sejemo že zdaj in bodo nekaj naredile pred zimo ali pa bodo prezimile in nas razveselile spomladi.

Čebulo lahko tudi sejemo

Ja, res je, čebulo lahko tudi sejemo in mnogi se tega še dobro spomnite, saj se je še pred 20 leti to še vedno počelo. Nekje na vrtu smo posejali vrstico čebule na gosto, potem pa smo v oktobru čebulo razsadili. Spodbujam vas, da obudite to praktično pozabljeno prakso – videli boste, da je s tako posajeno čebulo pravzaprav veliko manj težav. Le v drugi polovici septembra jo je smiselno pokriti z mrežo ali agrokopreno. 

Prav letos smo po večini ugotavljali, da čebula iz čebulčka rada zacveti. Direktna setev ima zato veliko prednosti pred sajenjem čebulčka. V času vznika in v začetku rasti lažje nadziramo plevele, ki so ravno v jeseni lahko velika težava. Setveno mesto dobro pripravimo, večer pred setvijo po potrebi tla zalijemo (če se bo nadaljevalo letošnje deževno vreme, te potrebe ne bo). Seme sejemo na gosto, saj bomo kasneje sadike izpulili in razsadili. Treba je paziti, da ob vzniku ne zmanjka vlage. V sredini oktobra bo že čas, da sadike presadimo na stalno mesto, takrat pa naj bo razdalja v vrsti med njimi 5 cm.

Če boste čebulo jeseni sejali, bo verjetno z njo manj težav kot v primeru sajenja čebulčka.

Spomladi, še pred naletom čebulne muhe posevek okopljemo, nato pa pokrijemo z agrokopreno. Prekrivanje čez zimo ni potrebno, razen če ste bili s presajanjem prepozni ali pa ste presajali slabo razvite sadike. Prav tako ni potrebno prekrivanje pred začetkom aprila. Čebule, ki jo bomo porabili do konca maja, pravzaprav sploh ni smiselno prekrivati.

Tako pridelano čebulo boste lahko pustili tudi dalj časa na vrtu in konec junija populili mlado, odebeljeno belo čebulo za sprotno uporabo. Videli boste, da boste s pridelkom mlade čebule veliko bolj zadovoljni.

Nepogrešljiva stoletna čebula

Tudi stoletno čebulo lahko sejemo ali presajamo zdaj. Lukovke sodijo med najbolj zanimive in uporabne zelenjadnice na vrtu. Brez čebule skoraj ne znamo kuhati, v zadnjih letih pa je na naših vrtovih ponovno postal priljubljen tudi česen. Večina tudi vsako jesen posadi vsaj nekaj čebulčka Majskega srebrnjaka, saj imajo mnogi radi mlado čebulo. Tudi kasneje mnogi populijo kar nekaj čebule, ki bi jo lahko hranili čez zimo, kadar potrebujejo nekaj ostrega na kakšnem poletnem pikniku ali praznovanju. Pa je škoda, saj imamo že nekaj let na našem semenskem trgu alternativo, seme prav posebne zelenjadnice, ki je najbližja sorodnica čebule. Ima eno botanično ime, pa več slovenskih imen. Latinsko jo imenujemo Allium fistulosum (za razliko od čebule, ki je Allium cepa), staro slovensko ime zanjo pa je stoletni luk ali stoletna čebula. Ne gre za novo vrtnino, le pozabili smo nanjo za nekaj deset let. Nekoč pa so jo imeli na vsakem vrtu, saj jo imamo na voljo lahko deset mesecev na leto, tudi pozimi. Izjema sta le konec maja in junij, ko cveti.

Značilnost te zelenjadnice je, da se spodnji del nikoli ne odebeli, vedno ostane bel in mlad, ne obda se s suhimi luskolisti, skratka ostane večno mlad. Zato se mi zdi za uporabo kot mlada čebula veliko uporabnejša kakor navadna čebula. Ta rastlina ni nova v naših krajih, to sem že omenila, novo je samo, da jo lahko tudi sejemo. Včasih so jo razmnoževali s trganjem narazen, podobno kot drobnjak. Danes pa jo lahko ponovno posejemo vsako leto. Ker pa prezimi, jo seveda čez zimo pustimo, morda celo posejemo nekaj rastlin v rastlinjak v avgustu, in nato jo lahko večji del zime uživamo. Lahko pa jo seveda pustimo kot trajnico za vse čase, kot pravimo.

Ne gnojimo, posebej s hlevskim gnojem ne, saj ga čebulnice ne prenašajo. Lahko pa dodate pred setvijo 3–5 l komposta na m2, če menite, da je vaša zemlja slabo založena s hranili. Posejemo v vrstice, 30 cm narazen. Še bolje je, da pustite med vrsticami 60 cm, spomladi pa posejete med vrstice še korenček in peteršilj. Taka mešanica bo poleti uspešno kljubovala škodljivcem, spomladi, v začetku aprila, pa je gredico le treba pokriti, da ne naredi preveč škode čebulna muha. Za varstvo pred škodljivci lahko posadimo tudi žametnice ali tagetes. Čebula je dobra spremljevalka tudi solatam, zato lahko zdaj med vrste posejete solato berivko.

Sama pa toplo priporočam vzgojo sadik. Ker gre za grmičasto rastlino, lahko posejemo več semenk v en lonček, zato setev res ni težavna. Najbolje je sejati v multiplošče, meni so enostavnejše tiste iz stiropora. Premer lončka naj bo cca 3 cm. Na prosto presadimo sadike takrat, ko korenine prerastejo lonček. Sama svetujem, da imate nekaj grmov stoletne čebule tudi v rastlinjaku, da bo na razpolago za vsak piknik, mogoče tudi pozimi.

Prav letos, ko je mnogim vreme naredilo veliko škode, tudi na čebuli, je ta lukovka res dobrodošla popestritev vsem, ki s pridelkom čebule niste zadovoljni.

Vročine zagotovo ne marajo križnice

Križnice so skupina vrtnin, v katero uvrščamo na prvem mestu seveda kapusnice. Vendar so križnice tudi redkev in redkvica, pa seveda podzemna koleraba in strniščna repa, tudi kitajski kapus, kitajsko zelje (pak choi), rukola in azijske listnate rastline.

Naj začnem z dvema ponovno zelo priljubljenima vrtninama, to sta cvetača in brokoli. Vsako leto znova ljudje tožijo, da jim ne uspeta. Seveda, v spomladanskih setvah oziroma sajenju sadik, če smo prepozni ali če pride poletje prehitro, ne uspevata dobro. Vsem, ki imate ti dve vrtnini res radi, naj povem, da je zdaj skrajni čas za sajenje sadik. Za setev je že prepozno. Upam, da kje v kakšni vrtnariji ali pa pri prijatelju, sorodniku sadike še lahko dobite. Brokoli in cvetača, posajena jeseni, bosta skoraj zagotovo uspela. Za sajenje zelja, ohrovta v vseh treh oblikah pa je že prepozno.

Najbolj tipični križnici za jesen (in pomlad) sta mesečna redkvica in rukola

Predvsem pa v zdajšnjem času dajem prednost tistim manjšim, skromnejšim križnicam, to sta mesečna redkvica in rukola. Tudi ti dve vrtnini sta zelo priljubljeni, a veliko ljubiteljev zelenjave meni, da se sejeta samo spomladi. Ob tem pozabljajo, da bistvo uspeha vrtnin niso letni časi, saj jih rastline v resnici ne poznajo. Zaznajo pa seveda temperaturo in dolžino dneva in dan je jeseni povsem enako dolg kot spomladi. Posebej z rukolo se mnogi trudijo konec pomladi in poleti, ko je zanjo prevroče in je dan zanjo predolg, zato rada zacveti. Redkvice načeloma poleti večina vseeno ne seje. Gre za vrtnino, ki jo pri nas poznamo dalj časa in so nas že mame lepo naučile, da se redkvica seje zgodaj spomladi, nekje do sredine aprila, potem pa ne uspeva več.

Torej konec avgusta, pa vse do sredine oktobra je ponovno smiselno posejati obe vrtnini. Mesečno redkvico bi jaz posejala celo skupaj s korenčkom ali solato, rukolo pa samostojno ali pod paradižnik (za jesen). Rukola se dobro razume tudi s špinačo. Za nekoliko bolj nenavadne solate ju lahko sejete kar skupaj.

Rukola je ena izmed mnogih rastlin, ki hitro kalijo in popestrijo naš jedilnik jeseni, pozimi in spomladi, obenem pa ne zahtevajo veliko prostora in hranil. Še latinsko ima za vse, ki jih mogoče to zanima: Eruca sativum. Izvira iz Sredozemlja, našli so dokaze, da so jo uživali že stari Rimljani. Italijani in Primorci raje sejejo divjo rukolo, ki ima drugo latinsko ime in tudi bolj divji okus, Diplotaxis muralis, včasih pa tudi Rucola selvatica ali Diplotaxis tenuifolia. V bistvu so to tri nekoliko različne rastline, ki pa jih pogosto dobimo pod enim imenom, divja rukola, tankolistni dvoredec in obzidni dvoredec.

Razlika med divjo in navadno rukolo je v obliki listov, velikosti listov in predvsem prezimnosti. V Slovenijo je že pred leti prišlo seme tiste prve, pa ji recimo navadna rukola. Botaniki se z mano sicer v tem ne bodo strinjali. Ta raste nekoliko počasneje. Ima pa večjo listno ploskev, listni rob pa je veliko bolj gladek. Tudi okus je manj izrazit in močan. Meni osebno bolj ustreza, vendar se nekoliko slabše obrašča, tudi prezimi ne. Je pa veliko primernejša za zimske setve v lonce na okenske police.

V gostilnah, pa tudi trgovinah pa običajno vidite, kupite in uživate t. i. divjo rukolo. Botanično so si rastline samo v sorodstvu. Divja rukola raste hitreje, njena rozeta je gostejša. List je daljši, a veliko bolj narezljan. In to razliko so mnogi opazili, zato je bilo vedno veliko vprašanj, zakaj moja rukola ni takšna kot tista, ki jo kupim v trgovini. No, zdaj jo lahko imate. Je pa veliko bolj ostrega, izrazitega okusa. Lahko jo večkrat režemo, pri tem pa moramo upoštevati, da postaja njen okus še ostrejši, ko se rastlina stara.  Divja rukola tudi prezimi, vendar ni tako primerna za setev v lončke.

Rukola je odlična rastlina za popestritev kolobarja v rastlinjakih, saj je križnica. V tem primeru priporočam bolj setev divje rukole. Sejemo jo lahko od septembra, celo avgusta naprej. Rukole ne gnojimo, saj rada kopiči preveč gnojil v svojih zelenih delih. Možno je tudi vzgajati sadike, to je koristno predvsem v poletni vročini, ko jih sejemo v multiplošče z najmanjšimi luknjami. Vzgoja traja tri tedne, kasneje pa še kake tri do štiri tedne, da jo lahko pričnemo rezati. Tako se izognemo težavam s pleveli. V jesenski setvi in prezimovanju težav s škodljivci ne bo, poleti pa je seveda vedno močno preluknjana.

Mesečna redkvica je seveda veliko bolj poznana. Le da jo imajo ljudje skoraj vedno na vrtu spomladi, ne vedo pa, da odlično uspeva tudi jeseni. Ker mesečna redkvica spodbuja kaljenje korenčka in solate, lahko to njeno lastnost dobro izkoristimo. Korenčke ali solato posejemo tako, kot smo vajeni, v označeno vrstico in ne pregloboko. Bolje namreč kali v polsvetlem okolju. Potem med setev korenčka posejemo na redko še mesečno redkvico. Redkvica kali hitreje in s svojimi izločki spodbudi h kaljenju tudi seme korenčka. Na ta način imamo pregled nad vrsticami in jih lahko pravočasno rešimo plevelov. Ko bo korenček potreboval več prostora, pa bomo mesečno redkvico tako ali tako že zdavnaj pospravili. Jesenska setev korenčka je smiselna, saj lepo prezimi in imamo spomladi dokaj hitro na razpolago sladke, mlade korene. Mesečno redkvico lahko sejete tudi v vrsto solate berivke, če jo imate radi. Ali pa izkoristimo prostor med vrstami solate, saj jih zapusti prej, kakor se solata razraste.

Redkev, redkvica, je kaj razlike?

Redkev je večja sorodnica mesečne redkvice. Mesečno redkvico sejemo spomladi nekje do konca aprila in potem ponovno v jeseni od konca avgusta do sredine oktobra, v rastlinjak še nekoliko prej spomladi in kasneje v jeseni. V poletni vročini pobegne v cvet, preden se v zemlji odebeli koren. Redkev pa je tipičen strniščni posevek. Če jo sejemo prezgodaj, se koren ne odebeli. Velja, da je pravi čas za setev nekje od sredine junija do konca avgusta.

Za razliko od zelo hitro rastočih mesečnih redkvic potrebujejo redkve dalj časa. Le sort pri nas ni kaj veliko. Tradicionalno sejemo po vsej Sloveniji sorto Runder schwarzer winter, nekoč smo ji rekli Črna okrogla. Zagotovo jo poznate, le pozabimo pogosto nanjo. Naredi večje, okrogle korene s temno, skoraj črno lupino in belim mesom. V jeseni je redkev odlična preprečevalka prehladov. Ne bo treba kupovati dragih prehranskih dopolnil, če jo boste imeli na vrtu. Tudi prve začetke prehlada hitro ustavi.

Tradicionalna štajerska jed je sicer solata z redkvijo, fižolom in seveda bučnim oljem. Večkrat ko jo boste jedli, manjša je možnost prehlada. A to je dokaj težka jed, posebej za otroke. Da jih boste lažje prepričali, lahko iz redkve pripravite slasten sirup. Naredite ga tako, da redkev prirežete pri korenini, da bo sama stala na krožniku. Odrežete tudi vrh in ga z žlico izdolbete. V to odprtino daste žlico medu, če ga pa nimate, je dober tudi sladkor. Sladkor se bo hitro stopil v odličen in tudi zdravilen sirup, med pa potrebuje dalj časa. Ta sirup pijte, ko ste še zdravi, predvsem pa, ko se pojavijo prvi znaki prehlada. Je odličnega okusa in z veseljem ga bodo pili tudi otroci.

Še dve jesenski križnici: kitajski kapus in kitajsko zelje (pak choi)

Najprej razčistimo izraza kitajski kapus in kitajsko zelje. Čeprav cela vesoljna Slovenija pod izrazom kitajsko zelje razume v bistvu kitajski kapus. Pravilno vrtnini rečemo tako, a gre za vrtnino, ki je botanično bližje repi kakor zelju. Kitajsko zelje pa bi bil verjetno bolj pravi izraz za vrtnino pak choi. A nič ne de. Obe vrtnini lahko uspešno pridelujemo samo v jeseni. To si zapomnite. Zdaj je sicer morda malo prepozno za sajenje sadik na prosto, v rastlinjak pa ju še lahko posadimo. V vročem delu poletja imata veliko težav s škodljivci, tudi tistimi, ki sicer kapusnic ne marajo (repna grizlica na primer), v jesenskem času pa se bosta lepo obnesli. Pak choi ne bo zacvetel, kitajski kapus pa bo naredil lepe, trde nabite glave s krhkimi in sladkimi listi.

Obe vrtnini vzgajamo preko sadik, ne mučite se več z direktno setvijo, ker je takrat še prevroče (konec julija). In še en moj nasvet: če do prvega mraza še nista povsem nared za naš lonec, ju s polno koreninsko grudo z zemljo vred samo prestavite (presadite) v rastlinjak.

Miša Pušenjak

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Andrej Vizjak ostaja predsednik OO SDS Brežice

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

10.9.2023 | 15:00

mag. Andrej Vizjak, predsednik

mag. Andrej Vizjak, predsednik

Prisotni člani novoimenovanega izvršilnega odbora

Na posestvu Pr’ Geči v Selah pri Dobovi je potekala redna programska in volilna konferenca OO SDS Brežice, kjer je bilo prisotnih več kot 50 članov.

Poročila predsednika, vodje svetniške skupine, blagajnika in več komisij o delu v minulem mandatu so izpostavljala aktivnosti, ki so prispevale k razvoju vseh krajev in krajevnih skupnosti v občini Brežice, s poudarkom na dvigu kakovosti življenja občanom.

Volitve niso prinesle presenečenja: mag. Andrej Vizjak bo še en mandat na čelu brežiškega odbora SDS. Članice in člani smo mu izkazali soglasno podporo. Izvoljen je bil tudi novi 15 članski izvršilni odbor in novi člani nadzorne komisije.

Program dela OO SDS Brežice za naslednje mandatno obdobje je osredotočen na še večji stik z občani in na še boljše prepoznavanje potreb ljudi s sočasno aktivno vlogo oblikovanja politike za razvojno občino, ki jo bodo zagovarjali in predstavljali člani, ki so bili izvoljeni v občinski svet.

OO SDS Brežice

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

DL: S kolesom na Bubkin podvig

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

10.9.2023 | 11:50

Posavca Peter Furlan (levo) in Silvo Šitnik (desno) sta za letošnjo Bubkino kolesarsko preizkušnjo izbrala zahtevno šest tisoč kilometrov dolgo turo iz Aten do Nordkappa. Tradicionalni projekt Bubka bar tour je ekstremna športnika tokrat popeljal v skoraj nemogoče vremenske razmere na severu Norveške, kjer je pihal veter v prsi tudi s hitrostjo do 20 m/s, izmenjavala sta se dež in sneg, a najsevernejša točka Evrope je kljub vsemu »padla«.

»Na poti po Norveški sva lahko uživala ob pogledu na prečudovite fjorde, jezera in morje. Prekolesarila sva sedemkilometrski predor, ki vodi 200 m pod morjem in je upravičeno strah in trepet vsakega kolesarja. Doživela sva tudi polarni dan, ko je bilo 24 ur dnevne svetlobe, in tako sva se odločila, da kolesariva tudi ‘ponoči’, ko se je veter nekoliko umiril. Na Nordkapp sva prispela okrog polnoči, po 42 dneh kolesarjenja, solznih oči in v prepričanju ‘nikoli več’,« sta povedala, ko sta prispela na cilj, polna novih izkušenj in nepozabnih doživetij.

V projektu, ki je potekal pod okriljem brežiškega Bubka bara in številnih sponzorjev, sta Peter in Silvo premikala gore in uresničevala sanje.

Članek je bil objavljen v junijski tiskani številki Dolenjskega lista

R. M.

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Nakup lokalnih produktov kar iz naslonjača – Nova spletna trgovina

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

10.9.2023 | 09:45

Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice (ZPTM Brežice) z veseljem najavlja odprtje nove spletne trgovine, kjer so na voljo lokalni produkti iz Kolektivne blagovne znamke: Brežice Izbrano. Spletna trgovina je dostopna na spletni strani https://www.visitbrezice.si/trgovina

26 ponudnikov s kar 124 izdelki pod skupno znamko

Novo odprta spletna trgovina ponuja raznoliko izbiro lokalnih produktov, ki so pridobili certifikat kakovosti. Od unikatnih rokodelskih izdelkov do okusnih lokalnih dobrot, vse to je sedaj dostopno na enem mestu, pod eno znamko. Kliknite tudi na seznam vseh ponudnikov, ki so prejeli certifikat in spoznajte lokalne ustvarjalce in proizvajalce, ki prispevajo k bogati ponudbi produktov našega območja. Koordinator kolektivne blagovne znamke, Klemen Mlakar, še dodaja: »Upajmo, da bo spletna trgovina postala priljubljena destinacija za vse, ki želite odkriti odločnost produktov Kolektivne blagovne znamke Brežice Selection / Izbrano.”

Za več informacij o izdelkih in ponudnikih obiščite spletno stran visitbrezice.si ali nas kontaktirajte na info@visitbrezice.si.

Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Memorialni turnir Boga Dobrška

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

4.9.2023 | 08:50

Že sedemnajstič zapovrstjo – V Dobovi je potekal že 17. memorialni turnir Boga Dobrška. Udeležile so se ga ekipe Rokometni klub Koper, HRK Sloboda Tuzla, HRK Gorica in domačini RK Dobova. V petek so imeli vsi tekme za uvrstitev. V soboto se je nato najprej odigrala tekma za 3. mesto, ki ga je s predano igro osvojil domači RK Dobova z rezultatom 33:32 proti HRK Gorica. Finale so odigrali RD Koper proti HRK Sloboda Tuzla, kjer je prepričljivo zmagal Koper z rezultatom 32:27.

Med izbranimi najboljšimi tudi domačin

Najboljši igralec turnirja je bil Andraž Makuc (RD Koper), najboljši vratar Marin Đurica (RD Koper), najboljši strelec pa je bil naš Mitja Romih (RK Dobova), ki je po turnirju povedal: “Za nami sta prvi dve domači tekmi pred domačo publiko. Vzdušje v ekipi je odlično, saj smo se s fanti zelo hitro povezali. Na turnirju smo končali na 3. mestu in menim, da smo odigrali dobro, seveda pa imamo še veliko prostora za napredek. Do lige nas čakata še dva tedna priprav, v tem času moramo popraviti napake in še izboljšati kar smo delali dobro. Verjamem, da s trdim delom in disciplino lahko uresničimo zastavljene cilje.” Hvala vsem ekipam in gledalcem za udeležbo!

V novi sezoni tekme v dobovski trdnjavi ob petkih

Spoštovani navijači, vljudno vas vabimo na uvodno tekmo 1. NLB rokometne lige, ki bo 8.9.2023, ob 19. uri, proti ekipi iz Jeruzalema Ormož.

RK Dobova, klub za razvoj in popularizacijo športa in rekreacije

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Klub posavskih študentov vabi na golažijado

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

4.9.2023 | 08:20

V nedeljo, 10. septembra, bo po Krškem dišalo po golažu! 😉 Na igrišču pod ZMŠ Krško bo potekalo zabavno tekmovanje za najboljši golaž in najlepšo stojnico. Oboje bo ocenila priznana žirija in KPŠ pripravlja super nagradi!

Med kuhanjem se bodo navijači prijavljenih ekip in obiskovalci podali na lahek pohod ter se na koncu okrepčali s slastnim golažem.

Vsi lepo vabljeni na razglasitev zmagovalcev in razvajanje brbončic kmalu po 14. uri. Seveda ne bo manjkalo domačih melodij harmonike.

Prijavnico za kuharske ekipe in informacije o pohodu najdete na KPŠ Facebook strani.

KPŠ

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

3. razvojna os: Predvidena 1. faza ne daje nobene rešitve za novomeški prometni kaos

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

3.9.2023 | 17:00

Simulacija sporne izvedbe hitre ceste tretje razvojne osi s potekom nad Šmarješko cesto (vir: CI 3ROS-jug)

Saga o gradnji tretje razvojne osi – jug med Darsom in civilno iniciativo 3. razvojna os – jug (CI) se nadaljuje, pri čemer se s prstom kaže na CI, ki da zavira gradnjo tretje razvojne osi, s čimer pa se ni mogoče strinjati.

Ta trditev za javnost bi držala, če bi bil že zgrajen odsek ceste od Pogancev do Metlike. Vedeti je treba, da se ta projekt izvaja na osnovi prometne študije iz leta 2012, ki ne ustreza današnjim prometnim razmeram in potrebam. Ne samo, da je trasa sporna, kot je navedeno v pritožbi CI, so tudi druge nelogičnosti. Zelo narobe je to, da je gradnja te zelo kratke prometnice razdeljena na fazno gradnjo in da 1. faza poteka samo do Osredka s priključkom za Revoz. Ta priključek naj bi se navezal na Belokranjsko cesto med Žabjo vasjo in Gotno vasjo, kjer je že zdaj največji prometni zamašek in je na razdalji 500 metrov pet križišč. Taka rešitev nima nobenega strokovnega in gospodarskega opravičila. To je bilo sprejeto za takratne potrebe Revoza, ko je ta tovarna delala v treh izmenah. Danes pa dela samo v eni izmeni, in še ta je negotova.

Tako bi 1. faza morala zajemati gradnjo vključno z rondojem v Pogancih, brez priključka v Osredku za Revoz. Predvidena gradnja 1. faze ne daje nobene rešitve za prometni kaos na Belokranjski cesti. Nasprotno, prometni kaos bo še večji. Dobro se spominjam, da sem sodeloval v javni razpravi, vendar odgovora na moje pripombe nisem nikoli dobil. Tako se politika do civilne družbe obnaša vseskozi in se ni čuditi zapletom, ki so nastali. Prepričan sem, da bi treba 1. fazo te prometnice spremeniti kljub do zdaj vloženim sredstvom in v tem času graditi od Pogancev do Metlike.

Tako kot sem že v zadnjem svojem prispevku zapisal, da če bi Dars res nameraval čim prej graditi tretjo razvojno os – jug, zakaj tega ne začne z 2. fazo (od Pogancev do Malin in dalje do Metlike), v kateri ni zapletov z umestitvijo trase. Tudi gradnja predora skozi Gorjance bi lahko potekala. To potrjuje mojo domnevo, da Darsu zelo ustreza pritoževanje civilne iniciative 3ROS, saj za gradnjo tretje razvojne osi – jug nima zagotovljenih niti sredstev niti kadrovskih zmogljivosti. Izjave Darsa v medijih so samo metanje peska v oči jugovzhodni Sloveniji (Dolenjski in predvsem Beli krajini).

Kakšna je zainteresiranost občine Novo mesto za gradnjo tretje razvojne osi – jug in s tem vzhodne obvoznice Novega mesta, se kaže v tem, da je komentar na pritožbo na gradbeno dovoljenje podal podžupan, in ne župan občine Novo mesto. Očitno mu v DL niste obljubili fotografije ali kamer. Tudi poziv civilni iniciativi v javnem mediju, naj ne vloži pritožbe na gradbeno dovoljenje, zame ni primeren način reševanja spora, temveč bi to moralo potekati osebno s CI. Tudi vnaprejšnje predvidevanje rešitve pritožbe civilne iniciative je neprimerno.

Marko Rudman, Novo mesto

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

51m nazajOceni jastreb1 

No, saj se počasi kaže resnica teh razvojnih osi. Rešuje se Revoz, ki je že tako ali tako propadel ter nekaj funkcionarjev, ki si bi radi omastili brke. Denarja pa dejansko ni, župan pa v jok.

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Tretja razvoja os: Predvidena gradnja 1. faze ne daje nobene rešitve za novomeški prometni kaos

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

3.9.2023 | 17:00

Simulacija sporne izvedbe hitre ceste tretje razvojne osi s potekom nad Šmarješko cesto (vir: CI 3ROS-jug)

Saga o gradnji tretje razvojne osi – jug med Darsom in civilno iniciativo 3. razvojna os – jug (CI) se nadaljuje, pri čemer se s prstom kaže na CI, ki da zavira gradnjo tretje razvojne osi, s čimer pa se ni mogoče strinjati.

Ta trditev za javnost bi držala, če bi bil že zgrajen odsek ceste od Pogancev do Metlike. Vedeti je treba, da se ta projekt izvaja na osnovi prometne študije iz leta 2012, ki ne ustreza današnjim prometnim razmeram in potrebam. Ne samo, da je trasa sporna, kot je navedeno v pritožbi CI, so tudi druge nelogičnosti. Zelo narobe je to, da je gradnja te zelo kratke prometnice razdeljena na fazno gradnjo in da 1. faza poteka samo do Osredka s priključkom za Revoz. Ta priključek naj bi se navezal na Belokranjsko cesto med Žabjo vasjo in Gotno vasjo, kjer je že zdaj največji prometni zamašek in je na razdalji 500 metrov pet križišč. Taka rešitev nima nobenega strokovnega in gospodarskega opravičila. To je bilo sprejeto za takratne potrebe Revoza, ko je ta tovarna delala v treh izmenah. Danes pa dela samo v eni izmeni, in še ta je negotova.

Tako bi 1. faza morala zajemati gradnjo vključno z rondojem v Pogancih, brez priključka v Osredku za Revoz. Predvidena gradnja 1. faze ne daje nobene rešitve za prometni kaos na Belokranjski cesti. Nasprotno, prometni kaos bo še večji. Dobro se spominjam, da sem sodeloval v javni razpravi, vendar odgovora na moje pripombe nisem nikoli dobil. Tako se politika do civilne družbe obnaša vseskozi in se ni čuditi zapletom, ki so nastali. Prepričan sem, da bi treba 1. fazo te prometnice spremeniti kljub do zdaj vloženim sredstvom in v tem času graditi od Pogancev do Metlike.

Tako kot sem že v zadnjem svojem prispevku zapisal, da če bi Dars res nameraval čim prej graditi tretjo razvojno os – jug, zakaj tega ne začne z 2. fazo (od Pogancev do Malin in dalje do Metlike), v kateri ni zapletov z umestitvijo trase. Tudi gradnja predora skozi Gorjance bi lahko potekala. To potrjuje mojo domnevo, da Darsu zelo ustreza pritoževanje civilne iniciative 3ROS, saj za gradnjo tretje razvojne osi – jug nima zagotovljenih niti sredstev niti kadrovskih zmogljivosti. Izjave Darsa v medijih so samo metanje peska v oči jugovzhodni Sloveniji (Dolenjski in predvsem Beli krajini).

Kakšna je zainteresiranost občine Novo mesto za gradnjo tretje razvojne osi – jug in s tem vzhodne obvoznice Novega mesta, se kaže v tem, da je komentar na pritožbo na gradbeno dovoljenje podal podžupan, in ne župan občine Novo mesto. Očitno mu v DL niste obljubili fotografije ali kamer. Tudi poziv civilni iniciativi v javnem mediju, naj ne vloži pritožbe na gradbeno dovoljenje, zame ni primeren način reševanja spora, temveč bi to moralo potekati osebno s CI. Tudi vnaprejšnje predvidevanje rešitve pritožbe civilne iniciative je neprimerno.

Marko Rudman, Novo mesto

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.