11.oktobra bodo volivci odločali tudi o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Levi pol, pobudniki referenduma in del vplivnežev so spremembe poimenovali “politična policija”. Besedna zveza je postala osrednji slogan kampanje: če zakon začne veljati, bodo po njihovih besedah politiki brez sodne odredbe brskali po SMS-ih, bančnih računih in zasebnih komunikacijah vsakogar, ki jim ne bo všeč.

Dr. Anton Olaj to primerjavo zavrača v korenu. “Ta zakon oziroma te spremembe, ki so bile zastavljene, v bistvu nimajo prav nobene zveze s policijo, z kakšnimi dodatnimi pooblastili policije – sploh ne dajejo nobenih pooblastil policiji. Ta terminologija ‘policija’ je popolnoma propagandno zlorabljena v smislu, da bi bila bolj udarna novica, bolj udarna informacija o neki vsebini, ki pa z njo pravzaprav nima nobene zveze s policijo,” je pojasnil.

Da ne gre za splošno skrb “za ljudi”, ampak za politično motivirano, antijanšistično kampanjo, najbolj neposredno pokaže ulični plakat z obrazom Janeza Janše in napisom: “Nočem, da Janša posluša moje klice.” Če bi šlo zgolj za varovanje zasebnosti pred vsako oblastjo, plakat ne bi potreboval konkretnega političnega nasprotnika. Potrebuje ga zato, ker kampanja še vedno deluje v starih “anti-Janša” miselnih nastavitvah: referendum ni predstavljen kot spor o parlamentarnem nadzoru, ampak kot boj proti enemu človeku.

Isto linijo ponavljajo tudi drugi obrazi kampanje. Gaja Brecelj iz Umanotere pravi, da je cilj novele jasen: “neovirano in brez kontrole ustrahovati vse, ki si drznejo dvigniti svoj glas.” Komik Vid Valič pa paradoksalno prizna politično jedro strahu: njega da ne skrbi, kaj bo s to močjo počela desna vlada, ampak “kaj bo leva vlada delala s tem“. Spomenka Hribar poziva k angažmaju, da bo Republika Slovenija “zares naša država”. Podobno dramatiko je uporabil tudi predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ko je oddal podpis: ne predstavlja si, da bi kdo želel živeti v državi, v kateri bi politika imela pooblastila policije. Skupni imenovalec ni pravna analiza zakona, ampak mobilizacija proti aktualni koaliciji – in predvsem proti Janši – tako se zdi.

Kaj je dejansko res in kakšna je bila praksa prejšnje oblasti?
Olaj razliko pojasnjuje tako: “Predmet preiskovanja je zakonsko določen z zakonom in se sme nanašati le na to. Politika ne sme vplivati na vprašanja, na katera ne bi smela vplivati in so v pristojnosti drugih, relativno samostojnih organov. V tej zvezi ima parlamentarna komisija v določenih vprašanjih pristojnosti, kakršne ima preiskovalni sodnik oziroma sodišče. Lahko zahteva določene dokumente, lahko zasliši priče.”

Tukaj pa opozarja na prakso prejšnje oblasti – torej tiste, ki danes kriči o politični policijo: “Tukaj je zelo pomembno, da so v praksi komisije, ki jo je vodila gospa Tamara Vonta, zasliševali osebe, ki v bistvu sploh niso bile v povezavi s predmetom preiskovanja, niso bile nosilke politične oblasti in tako naprej. Oni so to kar  dejansko razširili na področje, za katero sploh niso pristojni. Zanimivo je, da so kar dobivali informacije, podatke, listine od ustreznih organov.”

Posebej izpostavi primer novinarja Bojana Požarja, ki je po njegovem mnenju “upravičeno izpostavil to vprašanje. On sploh ni osumljenec, on je zgolj priča, in kot pričo so ga na nek način začeli preiskovati, da bi od njega poizvedeli, kaj o neki zadevi ve, kaj je slišal, kaj je videl, da bi se izpovedal. Ampak so od njega zahtevali in dobili tudi konkretne podatke in informacije. Popolnoma zlorabljen inštitut.”

Referendum kot propaganda, ne kot razlaga zakona
“Kar se tiče prihajajočega referenduma, je v bistvu na nek način jasno, da gre tukaj zgolj in samo še za propagando, za pridobivanje ljudi, ki bodo na referendumu glasovali za ali proti. Kako je resničnost, ni več pomembno. Ampak če potreba, tudi stokrat izgovarjajo laži, potem postanejo za nekatere kot resnica. Smo v obdobju medijskega, propagandnega dezinformiranja oziroma spopada za posamezne referendumske glasove,” nadaljuje dr. Olaj.

Integriteta policije in tišina ministra
“Seveda, logično je, da so v parlamentarni demokraciji različna mnenja dovoljena, dobrodošla; raznolikost nas, bom rekel, celo krepi. Ampak tukaj pa gre zadeva pač mimo, ker zakon o organizaciji in delu policije – mislim, da v drugem odstavku 31. člena – govori o organizacijski integriteti policije, za katero mora policija skrbeti. Ta organizacijska integriteta pomeni zrcalo oziroma dobro ime organa, v tem primeru policije,” pojasnjuje in dodaja, da bi se moral na negativno ožigosanje policije odzvati notranji minister.

“Če se policijo tako negativno poskuša okarakterizirati, ožigosati, bi bilo na mestu – ker je to ožigosanje politično –, da bi politična figura, v okviru katere deluje policija, to je pa ministrstvo za notranje zadeve, podala kakšno kratko izjavo. Seveda ne v smislu, da bi vplivala ali preprečevala svobodo govora, ampak da bi jasno opozorila, da se ime policije v tem primeru popolnoma nepotrebno zlorablja in da lahko pri nekaterih populacijah, ki so dojemljive za takšne sugestije, vzbuja negativno mnenje do policije. Policija potrebuje pozitivno mnenje, da lažje dela, ne pa še nekaj dodatnega v smislu zavržnosti. Zdaj se boste pašli neko politično policijo, boste, kaj pa vem, vdrli v spalnice, pa prisluškovali, kaj pa vem, in tako naprej,” je bil kritičen.

“V okviru integritete, ki je zakonsko določena, da policija skrbi za integriteto – se pravi tako organizacijsko kot tudi osebno, osebnostno policista – bi lahko v tem primeru, ker gre za politično kampanjo pred referendumom, politična oseba, se pravi ne generalni direktor policije v izvršilni vlogi, ampak minister kot politična figura, podala kakšno izjavo v smislu zaščite imena policije, ki so v tem primeru pač naravna,” dodaja.

Levica cilja na “psihološko vodljivo” populacijo
Na vprašanje, kaj bi na kratko odgovoril ljudem, ki jim igralci, vplivneži in ostale znane osebnosti govorijo, da jim bodo, če vladi ne bodo všeč, vdrli v sporočila, Olaj odgovarja: “Tako. Glejte, gre za populacijo, ki je izredno, bom rekel, psihološko vodljiva, in ti influencerji to izkoriščajo v politične namene.

Zdaj, to samo zanikanje so že tudi drugi politični poli, ki v zvezi s tem referendumom pošiljajo pojasnila, da tu nima zveze s policijo – pa to je za njih premalo.”

“Vsekakor bi morala biti v smislu, da je svoboda govora alfa in omega, da je to nedotakljivo, da sme vsak povedati, kar misli. Tu pa je tudi tožnost, bom rekel, politikov v tem primeru, da policija, ki to organizacijsko integriteto potrebuje za svoje delo nas vseh, si jo tudi zaščiti – to se pravi tudi samo ime in porabo tega imena. Ker v tem primeru ne gre za nobeno politično policijo, čeprav oni to zelo rabo in razglašajo,” je sklenil dr. Olaj.

Plakat z Janševim obrazom, izjave o temnih obdobjih in hkratno molk o komisiji Tamare Vonte se tako sestavijo v isto sliko. Referendum 11. oktobra ni referendum o tem, ali bodo policisti vdirali v stanovanja. Je referendum o tem, kako široko sme parlamentarna večina uporabljati preiskovalno komisijo – in hkrati preizkus, ali zadostuje stara antijanšistična matrica, da se zakon predstavi kot vrnitev “politične policije”. Igralci in aktivisti so se odločili za to zgodbo. Olaj vztraja, da gre za zlorabo termina – in da resničnost pri tem ni več tisto, kar kampanjo vodi.

T.B.

The post Dr. Anton Olaj: parlamentarna komisija ni policija, termin je zlorabljen za glasove first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Dr. Anton Olaj: parlamentarna komisija ni policija, termin je zlorabljen za glasove z dne, 2026-09-18 22:24:57, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-dr-anton-olaj-parlamentarna-komisija-ni-policija-termin-pa-je-zlorabljen-za-glasove-igralci-govorijo-o-temnih-obdobjih-kampanja-pa-molci-o-komisiji-tamare-vonte/