Prodaja električnih avtomobilov se tudi v Sloveniji letos opazno krepi in pomeni dodaten korak k zniževanju emisij v prometu in večji neodvisnosti od fosilnih goriv – še posebej v času nestabilnih in nepredvidljivih razmer na energetskih trgih. Pri tem imajo ključno vlogo državne subvencije. Da bi električna vozila približali širšemu krogu prebivalcev, država uvaja nov cenovni razred za vozila do 25.000 evrov, pri katerem lahko subvencija doseže do 7800 evrov. Kako do nje in komu je dejansko namenjena?

V zadnjem času smo prejeli informacije več kmetov, da se v zadnjem času zapirajo tudi kmetije z dolgoletno tradicijo. Po njihovih besedah so razmere zaradi drastičnega padca odkupne cene mleka in ukrepov aktualne vlade tako težke, da so nekateri prisiljeni opustiti kmetovanje.

Obrnili smo se na Kmetijsko gozdarska zbornico Slovenije (KGZS), ki je ključna institucija za zastopanje interesov kmetov. Ta je na naša vprašanja odgovorila z zaskrbljujočimi podatki in opozorili.

KGZS ne vodi uradne evidence o zaprtih kmetijah, a potrjuje, da se nanje obrača vse več kmetij zaradi vse težjih pogojev kmetovanja. “Z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanja na podeželju in tudi zapiranje kmetij,” so zapisali. Vsako leto spremljajo število oddanih zbirnih vlog, ki upada za nekaj sto. Čeprav to ni čisti pokazatelj zapiranja kmetij – del upada gre tudi na urejanje “kavč kmetov”, ki oddajajo vlogo, a sami ne kmetujejo – trend jasno kaže na zmanjševanje aktivnega kmetovanja.

Podrobnejših podatkov o številu zaprtih kmetij v zadnjih dveh letih (2024–2026) po regijah ali panogah zbornica ne razpolaga. “Podajanje teh številk bi bilo povsem špekulativno,” so poudarili.

Glavni razlogi: ideološki zakoni, nizke cene in pomanjkanje naslednikov
Po mnenju KGZS se kmetije zapirajo predvsem zaradi “ideoloških zakonov”, ki tradicionalne kmečke družine spravljajo v izjemne težave. Kot najbolj pereče primere navajajo: nadstandardno kastracijo pujskov, ki bistveno povečuje stroške prašičereje, prekratko prehodno obdobje za opustitev baterijske reje kokoši nesnic, morebitno prepoved vezane reje govedi, ki bi na majhnih kmetijah pomenila zaprtje.

Hkrati cene močno padajo: odkupna cena mleka se je v zadnjem pol leta znižala za 25 do 30 odstotkov, cena prašičev pa je najnižja v zadnjih osmih letih. Zmanjšuje se tudi povpraševanje po slovenskih prehranskih izdelkih. Velik izziv je tudi pomanjkanje naslednikov – mladi se ne odločajo za kmetijski poklic, ker v okolju ni cenjen, pogosto pa celo zaničevan. “Mladi kmetje se ne želijo soočati s povsem neutemeljenimi očitki, da so glavni onesnaževalci,” opozarjajo v KGZS.

Zbornica posebej izpostavlja, da se padec odkupne cene mleka (za četrtino do tretjino) ni odrazil v maloprodajnih cenah, kar dodatno poglablja finančni pritisk na proizvajalce. Razlog za znižanje je presežek mleka na ravni EU, zaradi katerega države članice odprodajajo viške po nizkih cenah. K temu se je pridružila še kriza oskrbe z gorivom in napovedano zvišanje cen nafte sredi spomladanske sezone, kar neposredno ogroža izvedbo ključnih poljskih opravil.

Vlada Roberta Goloba zaostrila razmere za družinske kmetije
KGZS ocenjuje, da so se razmere v času aktualne vlade zaostrile, zlasti za družinske in tradicionalne kmetije, ki predstavljajo temelj domače pridelave hrane in poseljenosti podeželja. “Sveženj zakonov, ki jih je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bil sprejet ob pomanjkljivem dialogu s ključnimi kmetijskimi organizacijami,” so kritični. Kot primer navajajo Zakon o zaščiti živali, o katerem še odloča Ustavno sodišče.

Zbornica sicer podpira izboljšanje dobrobiti živali, a opozarja, da so nekateri ukrepi prehitri in ekonomsko zahtevni. “Takšni ukrepi nesorazmerno prizadenejo prav družinske kmetije, ki imajo omejene finančne in investicijske zmožnosti,” poudarjajo. Kombinacija nizkih odkupnih cen, rasti stroškov, administrativnih bremen in nepovezanih sektorskih politik zmanjšuje ekonomsko vzdržnost kmetij. Oceno, da je sektor “popolnoma uničen”, sicer označujejo za poenostavljeno, a opozarjajo: konkurenčnost pada, interes za prevzem kmetij upada, vse več kmetij pa razmišlja o zmanjšanju ali opustitvi proizvodnje.

KGZS poziva vlado k takojšnji ciljni finančni pomoči zaradi podražitev energentov in gnojil ter k pospešitvi izplačil sredstev skupne kmetijske politike. Hkrati zavrača očitke, da so kmetje krivi za visoke cene hrane, in poziva trgovce k večjemu deležu lokalno pridelane hrane na policah.

KGZS aktivna v medijih in na terenu
Pojavile so se tudi kritike o zadržanem odzivu, ki pa jih zbornica zavrača. Predsednik Jože Podgoršek je v zadnjem obdobju intenzivno nastopal v nacionalnih in regionalnih medijih (RTV, POP TV, STA, Planet TV, Radio Slovenija ipd.) ter opozarjal na krize v prašičereji, krompirju, mleku, bolezni živali in posledice podražitev.

Organizirali so protestne aktivnosti, sodelovali pri javnih razpravah o zakonodaji in pripravili predvolilno javno tribuno, na kateri so se stranke zavezale k konkretnim ukrepom (prenova učnih programov, izvzetje kmetijskih zemljišč iz davka na nepremičnine, opredelitev kmetijstva kot kritične infrastrukture).

Na terenu izvajajo obsežna usposabljanja za kmete, individualna svetovanja (vključno s pravno, socialno in psihološko pomočjo) ter pomagajo pri dostopu do razpisov in subvencij.

Najranljivejše: visokogorske in hribovske kmetije
Posebej zaskrbljujoče je stanje visokogorskih in hribovskih kmetij. Čeprav te niso posebej opredeljene v zakonodaji, trendi kažejo hitrejše opuščanje kmetovanja prav na teh območjih. Delo je fizično napornejše, mehanizacija omejena, oprema dražja, podnebne spremembe pa prinašajo ekstremne vremenske pojave, suše in bolezni. V zadnjem razpisu za naložbe je ministrstvo zavrnilo kar tri četrtine vlog (od 266 prijav le 64 odobrenih). Posledica: staranje nosilcev kmetij, zaraščanje zemljišč in izguba kulturne krajine.

Kaj načrtuje KGZS?
V naslednjih mesecih zbornica napoveduje kombinacijo strokovne podpore na terenu (usposabljanja, individualno svetovanje) in močnejšega pritiska na vlado za finančno pomoč, zmanjšanje administrativnih bremen ter zaščito domače pridelave. “Brez sistemskih ukrepov obstaja resno tveganje za nadaljnje zapiranje kmetij in zmanjšanje prehranske samooskrbe,” zaključujejo v KGZS.

T.B.

The post Kmetije se zapirajo: KGZS opozarja na uničujoče razmere pod vlado Goloba first appeared on Nova24TV.

V času, ko svet pretresajo vojne, politične napetosti in vse večja negotovost, se ne spreminjajo le geopolitična razmerja, temveč tudi naš notranji občutek varnosti, smisla in zaupanja v prihodnost. O tem, kako globalne krize vplivajo na posameznika in družbo, kako graditi psihološko odpornost ter kje iskati oporo v času razkroja ustaljenih sistemov, smo se pogovarjali z dvema strokovnjakinjama, ki se z najtežjimi posledicami teh procesov srečujeta neposredno na terenu.

“Želimo, da komisarka pojasni, zakaj je lagala pred poslanci Evropskega parlamenta na zaslišanju, ko je bila še kandidatka za komisarko,” je v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju povedala evropska poslanka in podpredsednica skupine EPP Romana Tomc.

EPP bo namreč zahtevala sklic izredne seje odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve (AFET), na kateri bi zaradi novoodkritih informacij o domnevnem sodelovanju z nekdanjo jugoslovansko tajno službo Udba zaslišali evropsko komisarko Marto Kos.

Romana Tomc je opozorila, da nova knjiga zgodovinarja Igorja Omerze z naslovom Komisarka prinaša dokumente, ki naj bi nedvoumno kazali na njeno aktivno vlogo v Udbi.

EPP namerava formalno zahtevo za sklic seje vložiti na najbližjem srečanju koordinatorjev političnih skupin v odboru AFET, kjer bo potrebna podpora večine za sklic. Po besedah Tomčeve je pobuda usklajena s predsednikom EPP Manfredom Weberjem, predsednikom odbora AFET Davidom McAllisterjem in koordinatorjem skupine v odboru Michaelom Gahlerjem.

Obtožbe o povezavah z Udbo so se že pojavile pred njenim imenovanjem za komisarko za širitev, a je Kosova novembra 2024 na zaslišanju v odboru AFET odločno zanikala kakršno koli sodelovanje. Takrat je poudarila, da “nikoli ni bila sodelavka ali vir jugoslovanskih tajnih služb.” Pri tem je priznala, da se je njeno ime znašlo na nekaterih seznamih – podobno kot pri mnogih drugih politikih, evroposlancih in tisočih drugih osebah –, vendar ni natančno pojasnila pomena teh podatkov.

Evropska komisija je pred približno enim tednom v odzivu na izid Omerzeve knjige sporočila, da je komisarka Kos pred nastopom funkcije opravila temeljit in poglobljen postopek preverjanja. Odbor za pravne zadeve (JURI) je pregledal njene izjave o morebitnih nasprotjih interesov in ni ugotovil nobenih nepravilnosti.

A.H.

The post Je z Marto Kos konec? Največja evropska stranka zahteva njeno ponovno zaslišanje first appeared on Nova24TV.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi se v DZ uvrstilo sedem strank, kaže peta predvolilna anketa Mediane za Televizijo Slovenija (TVS). Na vrhu po podpori izstopata SDS in Gibanje Svoboda, precej blizu si nato sledijo štiri stranke, parlamentarni prag bi presegla tudi Resni.ca. Za zdaj ne levi ne desni pol v DZ ne bi dobil 46 sedežev.

Novinarka je na ljubljanskem gradu skušala premierja Roberta Goloba in ljubljanskega župana povprašati o prisluhih, ki zadnje dni razburjajo javnost in dokazujejo obstoj globoke države, a je ob tem naletela na izjemno pokroviteljski in osoren odnos obeh predstavnikov trenutnega vladajočega ustroja.

Včeraj, v petek 13. marca, sta se predsednik vlade Robert Golob in ljubljanski župan Zoran Janković mudila na ljubljanskem gradu, kjer naj bi se udeležila dogodka, povezanega s športom mladih, na katerem je slovenski košarkarski zvezdnik Goran Dragić postal ambasador tretje izvedbe športnih iger mladih v Sloveniji. Ob tem pa ju je pred vhodom v grad novinarka 24 ur skušala vprašati za komentar glede nedavno objavljenih prisluhov in videoposnetkov, ki dokazujejo obstoj globoke države in razkrivajo globoko korupcijo trenutnih oblasti.

Prisluhi niso “stvar politike”?

Na njeno povpraševanje pa sta se tako Golob kot Janković odzvala zelo arogantno. Premier najprej sploh ni hotel komentirati in je novinarko ignoriral, a se je v zadnjem trenutku ustavil in na vprašanje o tem, kako komentira, da naj bi imel vpliv na policijo, sodstvo in državne službe, suhoparno odvrnil, češ da naj se mediji obrnejo na pristojne institucije: “Institucije, obrnite se na njih, vam bodo dale vse informacije”. “Ampak kako pa komentirate?”, je znova poskusila novinarka, na kar ji je samo odvrnil, da to ni “stvar politike”.

Zoran Janković novinarki ob konfrontaciji zaradi prisluhov: “Premlada si”.

Hm, premlada za kaj?🤔
Je to za nagrado bodeče neže? Ah kje, gre za maziljenca levice. pic.twitter.com/Cxl4Nx8t2P

— JaniФ (@JaniF87237679) March 13, 2026

Zoran Janković: “Premlada si”

Ko je novinarka vztrajala, in ga vprašala ali izjave zanika, pa mu je na pomoč priskočil Janković, ki ji je osorno dal vedeti, da je po njegovem še preveč mlada za razumevanje tovrstnih zadev, mimogrede pa jo je kar tikal. “Premlada si”, ji je zabrusil, in šel naprej. Premlada za kaj, se lahko ob temu vprašamo? Za to, da bi si drznila postavljati neprijetna vprašanja mogočnikom kot sta Golob in Janković? Premlada, da bi dojela realnost globoke države, ki temelji na korupciji? Ali je morda mislil, da si kot novinarka zaradi svoje mladosti preveč drzne, ko se vtika v posle naslednikov komunistov in udbe? Verjetno ji je želel sporočiti, da se bo z leti in zrelostjo že naučila, da naj ne dreza v določene stvari.

Golob vidno razdražen: “Res mi je neverjetno…”

Zatem pa se je znova oglasil tudi prej redkobesedni, a sedaj ves prevzeten Golob, ki je vzvišeno novinarki dal vedeti, da mu gre na živce: “A lahko še enkrat ponovim, ker mi je res neverjetno. Obstajajo institucije, ki se s tem ukvarjajo. Neodvisne. A bi enkrat za spremembo zaupali institucijam? Ker me vedno lovite, zakaj jim ne zaupam. Dajte jim zaupati, bodo one dale vse odgovore”. Prevzetnost Goloba in Jankovića, ki očitno menita, da naj bodo mlade ženske raje tiho, namesto, da pomembnim moškim zastavljajo neprijetna vprašanja, je sicer, kot kaže, precej tipična za pripadnike slovenske levičarske elite. Sam boter slovenske postkomunistične smetane, Milan Kučan, je namreč leta 2014 novinarko, ki ga je skušala povprašati o aktualnem političnem dogajanju, vprašal, če je poročena. Ko mu je rekla, da ni, ji je svetoval, naj se raje s tem ukvarja. Torej, namesto, da si drzne postavljati vprašanja, naj bo raje tiho in si poišče moža.

Osornost do nežnejšega spola? Feministke molčijo

Ob teh arogantnih izjavah levičarskih veljakov, ki naj bi sicer veljali za zaveznike in podpornike feministk, se nekateri komentatorji na družbenih omrežjih sprašujejo, čemu prvoborke za pravice in enakopravnost žensk iz Inštituta 8. marec molčijo ob takšnem obnašanju svojih ideoloških kolegov, ki ni le arogantno, ampak kaže tudi znake seksizma. Očitno se Jankoviću zdi neprimerno odgovarjati na vprašanja, ki mu jih skuša postavljati neka mlada ženska, ki ima verjetno srečo, da ji kot njegov tovariš Kučan ni povrhu zabrusil še naj si raje najde moža ali celo naj se vrne v kuhinjo.

A. S.

The post Ponižujoč odnos Jankovića in Goloba ob vprašanjih novinarke: “Premlada si” first appeared on Nova24TV.

Trgovanje s kriptovalutami v Sloveniji še ni obdavčeno. Tik pred odločanjem so namreč po burnih odzivih umaknili odločanje o davku na dobiček kriptosredstev. Kaj stranke pravijo o obdavčitvi kriptovalut pred volitvami? Zanimalo nas je tudi, kako bi stranke krepile slovenski kapitalski trg, kaj menijo o obdavčitvi kapitalskih dobičkov in kako vidijo razvoj enotnega trga kapitala v EU.

Dominika Švarc Pipan je ena v nizu oseb, ki so se ujele v past prisluhov in ki odstirajo kriminalno in klientelistično ozadje slovenske vladajoče politike. A njeno ravnanje, razkrito v prisluhih, objavljenih pred dnevi, domnevnih poslovnežev iz Velike Britanije, je sprožilo afero neslutenih razsežnosti.

Švarc Pipanova razgalja mafijsko delovanje vladne garniture, ki državo razume kot svoj plen in sega v vse pore življenja. V posnetkih kot del tega kriminalnega in klientelističnega omrežja Dominika Švarc Pipan omenja Roberta Goloba, Milana Kučana, Zorana Jankovića, Damirja Črnčeca in zdaj že propadlo nekdanjo ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. V pogovor Švarc Pipanova vplete tudi generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl ter njenega moža, Golobovega prijatelja, trenutno šefa podjetja GEN-I Maksa Helbla.

V več videoposnetkih, ki so še vedno dostopni na spletni strani https://www.anti-corruption2026.com/, Švarc Pipanova potrjuje klientelistično in s sumi korupcije obteženo delovanje akterjev aktualne vlade, ki jih v nizu objavljenih prisluhov razkriva tudi nekdanja generalna sekretarka stranke Gibanje Svoboda Vesna Vuković.

Brani se kot žrtev zarote

A kot smo že vajeni iz afere nakupa stavbe na Litijski 51 v Ljubljani, ki je Švarc Pipanovo pred več kot dvema letoma odnesla s položaja pravosodne ministrice, se tudi v tokratni aferi brani kot žrtev zarote. Po jasno izrečenih besedah, koga vse pozna, kako močne zveze ima v aktualnem političnem establišmentu, s kom sodeluje in prijateljuje, z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem denimo že več kot dvajset let, ter koga vse je že kontaktirala glede načrtovanega projekta, se Švarc Pipanova brani s tem, da je del posnetkov “zmontiran in prirejen”.

Spomnimo: po izbruhu afere Litijska je nekaj tednov po podpisu kupoprodajne pogodbe za 7,7 milijona evrov, ki jih je čez noč nezakonito odobril finančni minister Klemen Boštjančič in na kar treh izrednih sejah potrdila vlada, Švarc Pipanova nakup stavbe še vroče zagovarjala. A ko so se medijski pritiski, ki naj bi jih tedaj organizirala prav Vesna Vuković, razplamteli, je po sestanku pri Golobu in Vukovićevi, na katerem sta bila skupaj z njenim tedanjim državnim sekretarjem Igorjem Šoltesom, obrnila ploščo in začela z javnim sprenevedanjem, češ da z nakupom stavbe ni bila seznanjena. V svojo obrambo je pričela z mrzličnim preiskovanjem, kje vse je pustila sledi, hkrati pa se brutalno spravila na tam zaposlene.

Švarc Pipanova se ob razkritju prisluhov, ki jo nekateri že imenujejo afero vseh afer, kaže kot povsem nekompetentna in nedorasla kakršni koli resni nalogi, čeprav se sama predstavlja kot vrhunska pravnica, sedaj pa še kot svetovalka za zahtevne infrastrukturne in informacijske projekte. Kot povsem nesposobno jo je za spletni portal preiskovalno.si pred časom označila tudi poslanka Mojca Pašek Šetinc, ki je za Švarc Pipanovo med drugim dejala, da svojega dela in ministrstva sploh ni obvladovala in svojega dela ni opravljala, kot bi morala. Glede na nedavna razkritja njenega nedoraslega in povsem zgrešenega načina dela se je gotovo končala tudi njena lobistična in svetovalna kariera.

Dokaz se kriva v njenih izjavah

Švarc Pipanova je za spletni portal info360.si izjavila, da ponuja 10.000 evrov nagrade vsakomur, ki dokaže, da je kogarkoli kontaktirala ali obvestila glede projekta, o katerem je govorila na sestankih z domnevnimi investitorji iz Velike Britanije. Izjava je postavljena kot samozavesten izziv – kot da tak dokaz ne obstaja. Toda prav zato je smiselno pogledati dejstva, ki izhajajo iz njenih lastnih besed, ujetih v prisluhih.

V enem od posnetkov Švarc Pipanova namreč povsem neposredno pove: “Medtem ko pripravljamo predlog in prvi obisk, sem bila nenehno neformalno v stiku s predsednikom uprave, svetovalcem za nacionalno varnost, predsednikom uprave SDH in premierjem.”

Nadalje še doda: “Trenutno imamo zagotovo zeleno luč od premierja in se bo predsednik uprave (GEN-I) z veseljem sestal. Predsednik uprave težko sprejema kakršnekoli odločitve brez premierjeve odobritve.”

Zato ponudba 10.000 evrov nagrade deluje nekoliko paradoksalno. Dokaz, ki ga zahteva, se namreč skriva prav v njenih lastnih izjavah. V logiki obstaja znan problem: včasih nekdo zanika sklep, ki pa nujno izhaja iz njegovih lastnih premis. Če nekdo pove, da je bil nenehno v stiku z odločevalci in da ima projekt njihovo odobritev, je zelo težko hkrati trditi, da teh ljudi glede projekta ni kontaktiral. To ni več politično vprašanje ali zgolj novinarska interpretacija. To je vprašanje notranje konsistence izjav. Zato se na koncu ponuja skoraj ironičen zaključek. Če nekdanja ministrica za pravosodje v lastnih izjavah ne prepozna dokazne vrednosti svojih besed, to še ne pomeni, da teh dokazov ni. V matematiki obstaja staro pravilo: dejstvo ne preneha obstajati zato, ker ga nekdo ne razume. In prav to pravilo se zdi presenetljivo uporabno tudi v tej zgodbi.

S tem smo v uredništvu dokazali, da je Švarc Pipanova kontaktirala in obvestila številne posameznike glede projekta, o katerem je govorila na sestankih z domnevnimi investitorji iz Velike Britanije. Zaradi tega ji javno izstavljamo zahtevek za 10.000 evrov nagrade, ki jo je obljubila. Pričakujemo, da nam jo izplača do konca tega tedna!

C. Š.

The post Dokazali smo: Švarc Pipanovi smo izstavili zahtevek za 10.000 evrov nagrade first appeared on Nova24TV.