Ena najpomembnejših novosti je aktivnejša vloga Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri zagotavljanju dostopa do zdravstvenih storitev. Če bo zavarovana oseba na pregled ali poseg čakala dlje od najdaljše dopustne čakalne dobe, bo ZZZS preveril, ali je pri drugem izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe na voljo ustrezen zgodnejši termin, in ji ga ponudil. Če bo zavarovana oseba ponudbo sprejela, bo ZZZS zagotovil njeno uvrstitev na ustrezni zgodnejši termin pri drugem izvajalcu in uskladitev podatkov v čakalnih seznamih. Zavarovanim osebam tako ne bo treba več samim iskati zgodnejših terminov in preverjati možnosti pri različnih izvajalcih. Pri tem bo ohranjena pravica do proste izbire, saj se bo vsak posameznik sam odločil, ali želi sprejeti ponujeni termin ali ostati pri prvotno izbranem izvajalcu.

Več pomoči pri izbiri osebnega zdravnika

Predlog zakona prinaša tudi konkretnejšo pomoč ljudem, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, pediatra ali ginekologa. ZZZS jim bo aktivno pomagal poiskati zdravnika, ki še sprejema nove zavarovane osebe, in jim ponudil razpoložljive ustrezne možnosti izbire. Če teh možnosti na posameznem območju ne bo, bodo sledili dodatni ukrepi za izboljšanje dostopnosti. Cilj je, da bi imel vsakdo, ki si želi izbrati osebnega zdravnika, tudi dejansko možnost izbire. Za zagotavljanje neprekinjene zdravstvene obravnave se hkrati podaljšuje delovanje dodatnih ambulant družinske medicine, namenjenih odraslim brez izbranega osebnega zdravnika.

Boljša izraba zdravstvenih zmogljivosti

Pomemben del predlaganih rešitev je tudi boljša izraba obstoječih zmogljivosti v javnem zdravstvu. Kjer bodo čakalne dobe predolge oziroma bo dostopnost nezadostna, bo treba najprej ugotoviti vzroke in poiskati konkretne rešitve. Če posamezni izvajalec ne bo mogel opraviti vseh dogovorjenih zdravstvenih storitev, jih bo pod določenimi pogoji mogoče prenesti k drugemu izvajalcu, ki ima za to na voljo ustrezne zmogljivosti. Če dostopnosti ne bo mogoče izboljšati z uporabo obstoječih zmogljivosti in organizacijskimi ter drugimi ukrepi, bo ZZZS lahko pripravil časovno omejen Program dostopnosti za konkretne zdravstvene storitve. Program bo določil obseg storitev, potrebne zmogljivosti, izvajalce, način financiranja ter merljive cilje. Tako želimo bolje izkoristiti razpoložljive zdravstvene zmogljivosti in ljudem omogočiti hitrejšo obravnavo.

Manj administracije, več časa za paciente

Predlog zakona naslavlja tudi administrativne obremenitve zdravstvenih delavcev. Z zmanjševanjem nepotrebnih administrativnih opravil, preprečevanjem podvajanja vnosa podatkov in boljšo organizacijo dela želimo zdravnikom, medicinskim sestram in drugim zdravstvenim delavcem omogočiti, da več časa namenijo pacientom. Predvideni so tudi ukrepi za krepitev zdravstvenih timov, spodbujanje zaposlovanja na področjih, kjer kadra najbolj primanjkuje, ter izboljšanje pogojev za izvajanje zdravstvenih storitev.

Poleg tega predlog zakona omogoča ciljno usmerjene ukrepe za krepitev javne zdravstvene mreže, ki vključujejo spodbude za prednostne specializacije, podporo mentorstvu, štipendiranje za deficitarne zdravstvene poklice, financiranje dodatnih specializacij ter podporo opremi in prostorom, kadar so ti potrebni za izboljšanje dostopnosti na posameznem področju ali območju.

Hitrejše odzivanje

Predlog zakona vzpostavlja tudi sistem rednega spremljanja dostopnosti in obveznega ukrepanja ob ugotovljenih težavah. Uspešnost ukrepov se ne bo merila zgolj po številu opravljenih storitev, temveč predvsem po tem, ali se čakalne dobe dejansko krajšajo, ali manj ljudi čaka na obravnavo in ali se izboljšuje dostopnost do zdravstvenega varstva po vsej Sloveniji.

S predlaganim zakonom želimo vzpostaviti zdravstveni sistem, ki se bo na težave z dostopnostjo odzival hitreje, bolj organizirano in učinkoviteje. V ospredju mora biti pacient, cilj vseh predlaganih rešitev pa je, da do zdravstveno obravnavo pride pravočasno, brez nepotrebnega iskanja, čakanja in administrativnih ovir.

Predlog Zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva najdete na eUpravi. Javna razprava traja do 11. novembra 2026.

Med 2. in 11. novembrom 2026 bodo policisti po vsej Sloveniji izvajali poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov in pri tem posebno pozornost namenili preverjanju prisotnosti alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi pri vseh udeležencih v cestnem prometu. V akciji bodo sodelovale tudi inšpekcijske službe, cel november pa bomo skupaj ozaveščali o pasteh prekomernega pitja alkohola v povezavi z zdravjem.

Vozniki, pri katerih bo rezultat preizkusa alkoholiziranosti pokazal 0,0, bodo prejeli letak z navodili za sodelovanje v žrebanju za dve brezplačni vstopnici za koncert Policijskega orkestra in Roka Lunačka. Koncert bo 20. novembra ob 20. uri v Kinu Šiška v Ljubljani. Več informacij o akciji in sodelovanju v žrebanju je na voljo na spletni strani www.nulanula.si.

Akcijo ozaveščanja o škodljivih posledicah alkohola bomo v novembru izvajali tudi v medijih in na družbenih omrežjih. V okviru vsebin o pasteh in škodljivosti prekomernega pitja alkohola bomo predstavljali podatke in mnenja strokovnjakov o pitju alkohola, o škodljivosti alkohola in povprašali o komentarjih ali odgovorih na vprašanja. Aktivni bomo tudi na Facebook Slovenija piha 0,0.

Alkohol ogroža varnost na cesti in škoduje zdravju

November je čas martinovanj in drugih praznovanj, zato je še posebej pomembno, da razmislimo o svojem odnosu do alkohola. Alkohol deluje opojno, povzroča zasvojenost, škoduje zdravju in medsebojnim odnosom.

Vožnja pod vplivom alkohola je ena najnevarnejših posledic pitja. Alkohol in druge psihoaktivne snovi vplivajo na spremembo vozniških sposobnosti in slog vožnje, zato prispevajo k večjemu tveganju za nastanek prometne nesreče.

Vendar pa alkohol močno škoduje tudi našemu zdravju in vpliva na ljudi okoli nas. Je rakotvorna snov, ki povečuje tveganje za nastanek najmanj sedmih vrst raka, med drugim raka dojk, jeter in debelega črevesa. Dolgotrajno pitje lahko povzroči bolezni jeter, srca in ožilja ter poškodbe možganov. Vpliva tudi na duševno zdravje, kakovost spanja in počutje ter povečuje tveganje za razvoj odvisnosti.

Izberi sebe, ne alkohola!

Akcija Slovenija piha 0,0 nas spodbuja k odgovornemu ravnanju v prometu in širšemu razmisleku o vplivu alkohola na naše zdravje. Odločitev za življenje brez alkohola za volanom je predvsem odločitev za lastno varnost in varnost drugih, tudi svojih najbližjih. Zato o alkoholu razmišljamo širše – ne le v povezavi z vožnjo, temveč tudi z zdravjem, počutjem in kakovostjo naših odnosov.

Vabimo vas, da tudi med martinovim praznujemo življenje brez alkohola, ker je dovolj opojno že življenje samo. Izberi sebe, ne alkohola!

Na zaključnem dogodku smo s pomočjo gostje izžrebali nagrajenki, kateri sta prejeli glavno nagrado. Za pomoč pri nagradah se zahvaljujemo podjetju Hervis d. o. o. in založbi Mladinska knjiga d. d. Vsi uspešni bralci so ob prihodu prejeli priznanje in majico, ob koncu dogajanja smo se posladkali s presenečenjem – sladko nagrado, ki so jo za nas pripravili v podjetju Sladke zgodbe Janez.

Zaključek je potekal pod naslovom »Majhni pod zvezdami, veliki v radovednosti«, saj smo v goste povabili ustanoviteljico Zvezdopedije Josipo Supančič. Odkrila nam je deset zanimivih dejstev o vesolju. Izvedeli smo, kako diši v vesolju, kakšno hrano imajo s seboj astronavti, zakaj lovijo kapljice vode in se vmes prešerno nasmejali. Gostja nas je spodbudila k branju in raziskovanju. Veliko novega namreč lahko odkrijemo, če opazujemo in odgovore na vprašanja iščemo v knjigah in med pogovorom.

#poletavci #najpoletavci #branje #bralnadogodivscina #zakljucnidogodek #danzapoletavceinnajpoletavce #zvezdopedija #josipasupancic

Ob začetku zasedanja sta udeležence nagovorila generalni direktor SZO, dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus in dr. Corinne Capuano, ki vodi delo Regionalnega urada SZO za Evropo. V ospredju njunih nagovorov so bili odpornost zdravstvenih sistemov, preventiva, zdravstvena varnost, podnebne spremembe, duševno zdravje, umetna inteligenca ter prihodnost globalnega zdravja.

Državna sekretarka Dragana Savić Kuleto je v splošni razpravi poudarila pomen Svetovne zdravstvene organizacije pri soočanju z vse bolj kompleksnimi krizami. Izpostavila je potrebo po usklajenem in pravočasnem ukrepanju ter konkretnem uresničevanju skupnih zavez za zmanjševanje neenakosti v zdravju.

Posebno pozornost je namenila krepitvi primarnega zdravstvenega varstva, med drugim preko novega kolaborativnega centra SZO za razvoj družinske medicine v Ljubljani. Izpostavila je, da Slovenija sodeluje pri spodbujanju socialne participacije pri oblikovanju zdravstvenih politik, pri čemer posebno pozornost namenja vključevanju mladih. V nagovoru je spomnila, da je bil septembra letos v Ljubljani ustanovljen nov kolaborativni center SZO za participacijo mladih.

Ob robu zasedanja je dr. Corine Capuano, ki vodi Regionalni urad SZO za Evropo, državni sekretarki izročila pismo o ustanovitvi novega  kolaborativnega centra SZO za participacijo mladih pri upravljanju zdravja, ki deluje v okviru Inštituta za zdravje in okolje (IZO) v Ljubljani. Ob tem se je Sloveniji zahvalila za prizadevanja na področju vključevanja mladih v odločanja o zdravju.

Namen novega kolaborativnega centra je aktivno vključevanje mladih v oblikovanje zdravstvenih politik in procese odločanja. Center že sodeluje pri pripravi nove strategije SZO/Europe za nenalezljive bolezni, promocijo zdravja in dobro počutje za obdobje 2028–2037.

Imenovanje novega kolaborativnega centra potrjuje vodilno vlogo Slovenije pri vključevanju javnosti in mladih v zdravstveno politiko. Hkrati naj bi to prispevalo k bolj sistematičnemu upoštevanju glasu mladih pri upravljanju zdravja v evropski regiji.

Dogodek je združil predstavnike Ministrstva za zdravje, Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, javnih zdravstvenih zavodov ter zdravstvene stroke. Osrednji del programa je bila okrogla miza o tem, kako naložbe v sodobno medicinsko opremo prispevajo k razvoju javnega zdravstva ter izboljšujejo dostopnost in kakovost zdravstvene obravnave.

Na okrogli mizi so sodelovali Simon Novak, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, Ivan Meglič, državni sekretar na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, Aleš Kukovič iz Splošne bolnišnice (SB) Brežice in dr. Gregor Kunst iz SB Slovenj Gradec.

Projekt se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 in vključuje 10 javnih zdravstvenih zavodov v Vzhodni Sloveniji ter 54 enot sodobne medicinske opreme. Med njimi so magnetne resonance (MR), računalniški tomografi (CT in PCCT), rentgenski aparati, mamografi, ultrazvočne naprave, kirurški roboti, angiografi ter druga visoko specializirana oprema. Skupna vrednost sklenjenih pogodb za medicinsko opremo znaša približno 29,48 milijona evrov. Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev, pri čemer evropska sredstva krijejo 85 odstotkov upravičenih stroškov investicije.

Državni sekretar Simon Novak meni, da je bistvo projekta predvsem v koristih za paciente: »Ta projekt je predvsem naložba v ljudi in v kakovost zdravstvene obravnave. Z enotno investicijo v desetih javnih zdravstvenih zavodih posodabljamo 54 enot medicinske opreme ter krepimo zmogljivosti javnega zdravstvenega sistema. Za paciente to pomeni hitrejši dostop do diagnostičnih preiskav, natančnejše odkrivanje bolezni in učinkovitejše zdravljenje. Ob tem sodobne tehnologije omogočajo tudi varnejšo obravnavo, uvajanje najnaprednejših diagnostičnih in terapevtskih postopkov ter bolj enakomerno dostopnost zdravstvenih storitev po vsej Sloveniji. Uspeh te naložbe se bo pokazal tam, kjer je najpomembneje – pri pacientih, v kakovostnejši obravnavi in boljših zdravstvenih izidih.«

Projekt vključuje celovito posodobitev diagnostičnih, terapevtskih in podpornih zmogljivosti v desetih javnih zdravstvenih zavodih. Ob zamenjavi zastarele opreme bolnišnice pridobivajo tudi nove možnosti za diagnostiko in zdravljenje ter širijo dostopnost zdravstvenih storitev v regijah.

Državni sekretar Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič pa poudarja pomen evropskih sredstev za razvoj zdravstvene infrastrukture: »S 25,5 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je bil omogočen nakup sodobne medicinske opreme v desetih slovenskih bolnicah, tudi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Bistveno je, da je oprema učinkovito uporabljena, da se z njeno pomočjo skrajšujejo čakalne dobe ter izboljšujeta diagnostika in zdravljenje. Cilj je, da evropska kohezijska sredstva ne pomenijo zgolj posodobitve opreme, temveč konkretne izboljšave za paciente, ne glede na to, v kateri regiji Slovenije živijo.«

V okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021­­–2027 je na voljo 3,1 milijarde evrov za različne vsebine oziroma ukrepe – podjetništva, zelenega prehoda, socialnih vsebin do javne infrastrukture. Za namen zdravstvene infrastrukture je v programu namenjenih 58,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ukrepom na področju zdravstva so namenjena tudi sredstva Evropskega socialnega sklada plus v višini 30 milijonov evrov. 

Kot primer konkretnih učinkov so na dogodku izpostavili SB Brežice, ki je v okviru projekta prvič pridobila aparat za magnetno resonanco in s tem omogočila izvajanje preiskav v domačem okolju. V SB Slovenj Gradec pa z novim kirurškim robotom uvajajo najsodobnejše pristope na področju minimalno invazivne kirurgije.

Strokovnjaka Aleš Kukovič in dr. Gregor Kunst sta predstavila tudi praktične izkušnje z uporabo nove opreme ter njen vpliv na hitrejšo, natančnejšo in pacientom prijaznejšo zdravstveno obravnavo.

Projekt je trenutno v zaključni fazi. Večina načrtovane opreme je že dobavljena in predana uporabnikom, preostale investicije pa bodo zaključene do konca leta 2026.

Dogodek je utrdil pomen sodelovanja države, javnih zdravstvenih zavodov in Evropske unije pri krepitvi dostopnega, varnega in sodobnega javnega zdravstva. Projekt dokazuje, da lahko evropska in nacionalna sredstva pretvorimo v konkretne koristi za paciente ter tako prispevamo k hitrejši, kakovostnejši in bolj dostopni zdravstveni obravnavi po vsej Sloveniji.

Leta 1926 je bil v Lukovici zgrajen prvi zdravstveni dom na Slovenskem, ki je predstavljal pomemben korak k organiziranemu zdravstvenemu varstvu prebivalstva. Njegova vizija je presegala zgolj zdravljenje bolezni in je že takrat poudarjala pomen preventive, higiene, zdravega življenjskega okolja ter zdravstvenega ozaveščanja ljudi.

V slavnostnem nagovoru je minister za zdravje dr. Tadej Ostrc poudaril zgodovinski pomen ustanove in njeno trajno poslanstvo: »100 let je za posameznika dolgo življenjsko obdobje, za zdravstveno ustanovo pa predstavlja zgodbo številnih generacij, strokovnega razvoja, predanosti in predvsem neštetih srečanj med zdravstvenimi delavci in ljudmi, ki so potrebovali njihovo pomoč.«

Ob tem je minister izpostavil aktualna prizadevanja za večjo dostopnost zdravstvenih storitev: »Danes si prizadevamo, da bi zdravstvene storitve ljudem zagotovili čim hitreje in čim bližje njihovemu okolju. Z ukrepi za razvoj Slovenije na področju zdravstva krepimo sodelovanje med zdravstvenimi zavodi in drugimi izvajalci, ustvarjamo pogoje za učinkovitejšo uporabo strokovnega znanja ter povečujemo dostopnost zdravstvenih storitev tam, kjer jih pacienti najbolj potrebujejo.« Dodal je še, da bo »referendum za razvoj Slovenije tudi referendum za dostopno zdravstvo«.

Današnja Zdravstvena postaja Lukovica, kot del ZD Domžale, zagotavlja vrsto zdravstvenih dejavnosti, od zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov do laboratorijske, zobozdravstvene in patronažne dejavnosti. S svojim delovanjem ostaja pomemben del lokalne skupnosti ter nadaljuje tradicijo zdravstvenega varstva, ki je v Lukovici prisotna že celo stoletje.

V okviru slovesnosti je strokovni prispevek predstavila tudi dr. Zvonka Zupanič Slavec, podeljena pa je bila nagrada ZP Lukovica, ki jo je prevzela direktorica ZD Domžale mag. Renata Rajapakse.

Dogodek se je zaključil z odkritjem spominske plošče pred ZP Lukovica, ki so jo skupaj odkrili minister dr. Tadej Ostrc, županja mag. Olga Vrankar in direktorica mag. Renata Rajapakse. Zbrane so nato povabili na ogled razstave o zgodovini zdravstvenega varstva v Lukovici.

Ob jubileju je minister izrazil hvaležnost vsem generacijam zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki so soustvarjali zgodbo ustanove, ter poudaril, da 100-letnica ne predstavlja le pogleda v preteklost, temveč tudi zavezo za prihodnost. Temeljne vrednote slovenskega zdravstva, strokovnost, dostopnost, solidarnost, preventiva in spoštovanje človekovega dostojanstva, namreč ostajajo vodilo tudi za prihodnji razvoj zdravstvenega sistema.

(Feed generated with FetchRSS)

Pokal Pivovarna Union je že v šestnajstini finala poskrbel za pravi potres v slovenskem nogometu. Iz tekmovanja je izpadlo že šest članov Prve lige Telemach, petkov spored pa je prinesel kar tri odmevne poraze prvoligašev. Koper je klonil v Sežani, Triglav je po enajstmetrovkah izločil Nafto, aktualni pokalni prvak Aluminij pa je zapravil vodstvo z 2:0 in proti Brežicam izgubil s 4:2.

Za Aluminij je bil usoden preobrat moštva, ki je še spomladi nastopalo v 3. SNL. Brežice so se po dveh prejetih zadetkih vrnile v igro, izenačile in nato v podaljšku dokončale senzacijo. Koper je medtem izpadel proti Taboru, Nafta pa je v Kranju izgubila po izvajanju enajstmetrovk.

Prvoligaši so se od pokalnega tekmovanja poslavljali že pred petkovimi obračuni. Olimpijo je izločil Rudar iz Trbovelj, Maribor je izgubil proti Korotanu, Mura pa je morala priznati premoč Beltincem.

V igri ostali le še štirje prvoligaši

Med šestnajst najboljših se je tako prebila le četverica klubov iz Prve lige Telemach: Bravo, Radomlje, Brinje Grosuplje in Celje. Za Bravo, Radomlje in Brinje bi bila pokalna lovorika prva v zgodovini kluba, Celje pa je edini preostali udeleženec, ki je to tekmovanje že osvojil.

V naslednjem krogu bodo vse štiri ekipe čakale gostovanja pri nižjeligaških tekmecih. Bravo se bo odpravil k Velesovemu, Radomlje čakajo Podvinci, Brinje Grosuplje bodo gostovale pri Vidmu, Celje pa se bo pomerilo s Prevaljami.

Na papirju so prvoligaši favoriti, toda dosedanji razplet tekmovanja je jasno pokazal, da status favorita še zdaleč ne zagotavlja napredovanja.

Triglav in Tabor čakata nova pokalna izziva

Pokalno dogajanje se bo nadaljevalo tudi z obračuni, v katerih bodo sodelovali klubi, ki so že poskrbeli za odmevne izločitve. Triglav se bo v osmini finala pomeril z Brežicami, torej z ekipo, ki je izločila aktualnega pokalnega prvaka. Tabor pa se bo udaril z zmagovalcem dvoboja med Fužinarjem in Čardo.

Sobotni spored prinaša naslednje tekme: Grad – Tolmin, Velesovo – Bravo, Fužinar – Čarda, Ormož – Rače, Podvinci – Radomlje, Litija – Svoboda, Turnišče – Dob, Marjeta – Odranci in Šenčur – Krško.

V nedeljo bodo na sporedu še obračuni Videm – Brinje, Tromejnik – Beltinci in Korotan – Celje.

Po izpadih šestih prvoligašev je jasno, da je letošnja pot do pokalne lovorike odprta bolj kot marsikdaj prej. Preostali favoriti bodo morali dokazati, da so se iz presenečenj tekmecev tudi sami kaj naučili.

The post Pokalni kaos v Sloveniji: izpadli Maribor, Olimpija, Mura, Koper, Nafta in Aluminij appeared first on Slovenski nogometni portal.