O nesreči Nataše Pric Musar je tokrat morebitne nove podrobnosti razkril portal Požarreport. Kot vemo, se je nesreča zgodila konec julija v predoru Kastelec na primorski avtocesti. Zatem so se začele vrstiti novice in ugotovitve, ki bolj kot na poročilo o prometni nesreči, spominjajo na kakšen detektivski roman. Nataša Pirc Musar ni bila privezana, ena od njenih sopotnic pa je bila ruska državljanka Viktorija Krivolucka, ki je preiskovalne novinarje pripeljala do pozabljenega slovenskega obveščevalca, vpletenega v prevaro z igrami na srečo, Romana Jegliča.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar (Foto: Bobo)
Sedaj pa nas nove sicer še nepotrjene informacije vračajo iz oddaljenega Rusije nazaj na kraj nesreče. Po uradnih navedbah naj bi v času nesreče za volanom protokolarnega mercedesovega kombija sedel Sašo Lapuh, ki naj bi bil po poročanju požarreport.si nekdaj vpleten v trgovino z mamili. S Sovo naj bi namreč začel sodelovati v zameno za to, da se proti njemu opustijo tožbe na podlagi sumov preprodaje mamil. Pravzaprav pa naj bi, glede na neuradne informacije iu policijskih in varnostnih krogov, za volanom sedela ženska in ne 52-letni Lapuh, ki naj bi bil zaradi alkoholiziranosti nesposoben vožnje. Ženska, ki naj bi vozila, naj bi bila prav tako del varnostnega spremstva predsednice.
Očitno po vsem, kar smo izvedeli, nesreča še vedno ni popolnoma razjasnjena, vsaka nova informacija pa še bolj potrjuje to na kar že drugi opozarjajo, namreč, da Nataša Pirc Musar morda ni najbolj odgovorna oseba za zasedanje položaja predsednice države.
Pred natanko 25 leti je prišlo do enega največjih geopolitičnih dogodkov moderne dobe. Teroristi organizacije Al Kaida so napadli Združene države Amerike, tako da so ugrabili štiri letala. Dve sta zadeli stolpnici “dvojčka” Svetovnega trgovinskega centra, tretje je zadelo Pentagon, četrto pa je strmoglavilo v Pensilvaniji.
Pred 25 leti je bil v New Yorku lep sončen dan. Prebivalci mesta so se odpravljali v službo, turisti proti znamenitostim mesta. Ura še ni odbila devet, ko je bilo vsega tega konec. Ob 8.46 je prvo ugrabljeno letalo trčilo v enega izmed dvojčkov. Malo kasneje je bilo tudi prebivalcem mesta jasno, da ni šlo za nesrečo. Ob 9.03 je prišlo do še enega trčenja, skupila jo je druga stolpnica, ki se je kmalu zatem začela sesuvati. Tretje letalo je ob 9.37 trčilo v ameriško obrambno ministrstvo Pentagon. Četrto letalo naj bi bilo namenjeno proti Kapitolu, kjer ima sedež ameriški kongres, ali pa proti Beli hiši. V tem letalu so potniki uspeli obvladati ugrabitelje, nakar je letalo strmoglavilo na polje v Pensilvaniji.
Gre za smrtonosen teroristični napad v zgodovini. Vse skupaj je življenje izgubilo 2996 ljudi, na tisoče jih je bilo poškodovanih. Ta številka vključuje 265 posameznikov na letalih, 2606 posameznikov v dvojčkih WTC in okolici ter 125 posameznikov v Pentagonu. V napadu je sodelovalo 19 teroristov, ki so vsi, do zadnjega, izgubili svoja življenja.
Tudi škoda je bila ogromna. Poleg dvojčkov WTC je poškodovanih še vrsta drugih stavb, zaradi česar so bile kasneje odstranjene. Številne okoliške stavbe so bile poškodovane, a so bile kasneje obnovljene. Tudi Pentagon je utrpel obsežno škodo. Na mestu, kjer sta nekoč stala dvojčka, je danes urejeno spominsko obeležje, dva bazena v obliki tlorisov obeh stolpnic. Poleg stoji nova stolpnica “Freedom Tower” oz. “Stolp Svobode”.
Napad je zasnovala in izvedla islamska teroristična organizacija Al Kaida, del Mednarodne islamistične fronte za džihad proti križarjem in Judom. Ideologija Al-Kaide je uperjena predvsem proti zahodni civilizaciji, kot končni cilj pa so si zastavili ustanovitev novega islamskega kalifata in izničenje tujega vpliva na muslimanskih tleh. Za dosego tega cilja so pripravljeni prelivati kri, tudi kri civilistov, ki z globalnimi konflikti nimajo nobene povezave. Njihov najbolj slaven napad je seveda napad 9/11, a so bili vpleteni v še številne druge teroristične napade, med drugim tudi proti muslimanom, ki jih označujejo za heretike. Ustanovil jo je zloglasni Osama bin Laden, ki ga je deset let po napadu 9/11 v Pakistanu eliminirala ameriška specialna enota.
Osama bin Laden (Vir: Wikipedia)
Potem je bilo vse drugače
Teroristični napad 9/11 je dodobra pretresel svet. ZDA so pod vodstvom Georgea Busha mlajšega razglasile vojno proti terorju. Manj kot mesec dni po terorističnem napadu se je začela ameriška invazija na Afganistan, ki je do konca leta privedla do padca talibanskega režima. Leta 2003 je sledila invazija na Irak, kot del razširjene vojne proti terorju, zaradi katere je padel režim Sadama Husseina. Kasneje so bile tako v Afganistan kot Irak napotene tudi slovenske vojaške misije.
Protiteroristične operacije ZDA se sicer nadaljujejo še danes, a večina strokovnjakov za mednarodne zadeve smatra, da je doba ameriške “vojne proti terorizmu” končana. Ta se je namreč odvijala v času, ko so imele Združene države zaradi svoje izjemne moči in relativne šibkosti drugih velikih držav nesporni primat. Razmerje moči med velikimi državami pa se spreminja. V ospredje ponovno prihaja tekma med velesilami in številni strokovnjaki za mednarodne zadeve smatrajo, da smo že globoko v multipolarni dobi. S tem pa se spreminja tudi narava konfliktov.
Napoved velikih sprememb v šolstvu ni vznejevoljila le nekdanje ministrice za kulturo Aste Vrečko, pač pa tudi sindikatov in strankarskih kadrov Svobode. Zanimiva je predvsem izjava sindikalnega vodje Štruklja. Pravi, da “izobraževanje ni piškot, ki ga dvakrat obrneš in je pečen.” Še pred leti pa je nasprotoval dodatnemu izobraževanju slovenskih šolarjev.
Spomnimo, minister Rončević je zaradi poraznih rezultatov šolarjev napovedal velike reforme šolstva. Od prehoda nazaj na osemletno šolanje, vračanja avtoritete učiteljem, debirokratizacije dela učiteljev, povečane skrbi za nadarjene otroke, več strokovne avtonomije učiteljev, hitrejšega pridobivanja temeljnih znanj, lažjega vstopa v učiteljski poklic do novih vsebin v kurikulumu, ki bodo obravnavale finančno pismenost, medije, nove tehnologije in podobno.
Zakaj je bila izjava sindikalnega vodje Štruklja še posebej zanimiva? Zato, ker ga pred leti slabi rezultati PISA slovenskih dijakov niso niti najmanj motili. Še več, podvomil je celo, ali so nadpovprečni rezultati za splošno izobraženost državljanov sploh potrebni.
Pisalo se je leto 2012, ko so rezultati PISA razkrili, da so se slovenski šolarji odrezali podpovprečno na področju finančne pismenosti. V ozadju je bila levičarska ideologija, ki osnovno finančno pismenost, zaradi katere lahko slehernik razume, ali je kredit ugoden ali ne, tveganja in donose vlaganj, smiselnost različnih vrst varčevanj … smatra kot del neoliberalne ideologije.
Komentator Mladine je takrat še bolj odkrito zapisal, kar se je verjetno podilo po glavi “vrhuške” slovenske tranzicijske levice. “Ampak to, da Slovenija v finančni pismenosti ni (zelo) podpovprečna, ni pomembno. Finančne pismenosti v svetu, kakršen je in kakršen naj bi bil v prihodnje, ne bo nikoli dovolj. Gospa Jones bo pač morala veliko svojega časa namenjati premisleku, kakšen kredit vzeti. Razen če se zavemo, da se tak svet kot edini možen kaže le, če smo ujeti v neoliberalno ideologijo. Ideologijo, katere del je tudi finančna pismenost,” je zapisal. Več – TUKAJ.
V tem komentarju pa se skriva tudi razumevanje resničnih razlogov, zakaj tranzicijska levica še danes nasprotuje spremembam v šolskem sistemu. Ne zato, ker bi bile te slabe za slovenske učence, ampak zato, ker bi lahko ogrozile enega izmed monopolov tranzicijske levice. Ta namreč razume šolstvo kot enega izmed načinov reprodukcije njej naklonjenih volivcev. Ti pa bi ji bili težko naklonjeni, če bi razumeli osnove financ, imeli pozitiven odnos do podjetništva in se zavedali, da imamo samo eno domovino.
V dominantnih medijih boste zaman iskali kakšno omembo, da je tednik, ki ga držite v rokah, te dni praznoval tri desetletja svojega obstoja. Prav tako ne verjamem, da bi kdo iz novinarskih krogov ob tem jubileju namenil kakšno prijazno besedo. Bili bi naivni, če bi v slovenski medijski krajini to pričakovali. Dejstvo pa je, da revija prestopa prag verjetnega, saj vztraja na trgu in kljubuje v okolju, ki ji je izrazito nenaklonjeno. Še vedno primarno izhaja na papirju, medtem ko digitalna izdaja lovi aktualno dogajanje in dopolnjuje tiskano.
V času samostojne Slovenije je propadlo kar nekaj revij, ki bi jih lahko umestili v informativne ali družbenopolitične tednike. Spomnimo se Teleksa, ki ga je ustanovila bogata medijska hiša Delo, tudi Slivnikov Mag ni vzdržal na trgu, saj je tako kot Demokracija deloval v sovražnem družbenem ozračju, Večer je ukinil tednik 7 D, posebna zgodba je tudi propad Delo Revij. Mediji, ki so v socializmu dobili vso potrebno infrastrukturo in bili pozneje privatizirali, se niso znali prilagoditi novim razmeram na medijskem trgu, novi lastniki pa so se hitro odločili za radikalne reze.
Ob tem se moramo vprašati, kakšna je sploh prihodnost tiskanih političnih tednikov v Sloveniji? Demokracija nikoli ni skrivala svoje nazorske pozicije: je desnosredinski, konservativno usmerjen politični tednik zaznamovan z vrednotami slovenske osamosvojitve in kritičnim odnosom do komunistične dediščine. Prav jasen uredniški profil je lahko eden od razlogov za njeno trdoživost: v času, ko tisk izgublja bralce, imajo več možnosti za obstanek mediji, katerih občinstvo natančno vedo, kakšen pogled na svet in kakšno vsebino lahko pričakujejo.
Še bolj kot padanje naklad je za prihodnost tiska zgovoren podatek, da odrašča generacija, ki časopisa sploh ni vzela za svoj medij. Reuters Institute v najnovejšem Digital News Report 2026 ugotavlja, da je med mladimi od 18 do 24 let, ki v tednu raziskave niso posegli po tiskanem časopisu, kar 56 odstotkov takih, ki nikoli ni razvilo navade rednega branja časopisov. To pomeni, da tisk ne izgublja samo svojih dolgoletnih bralcev, ampak vse težje dobiva nove.
Časopis mladih je telefon. Toda tudi tam vse manj vstopajo v svet novic skozi naslovnico izbranega spletnega medija. Leta 2026 so družbena omrežja in video platforme prvič postale najpogosteje uporabljena pot do spletnih novic: uporablja jih 54 odstotkov vprašanih, spletne strani in aplikacije tradicionalnih medijskih hiš pa 51 odstotkov. Od leta 2020 je njihov doseg upadel za 12 odstotnih točk. To je veliko globlja sprememba od zamenjave papirja z zaslonom. Spletni medij izgublja tudi vlogo vrat, skozi katera je bralec nekoč vstopal v svet novic. Zdaj novice iščejo bralca same – v toku objav, videov, priporočil in algoritmov, kjer se za nekaj sekund njegove pozornosti borijo z vsem drugim, kar se pojavi na zaslonu.
Spletna Demokracija mora biti hitra in aktualna, tiskana Demokracija pa lahko ponudi nekaj drugega: izbor, analize, avtorsko pisanje, ekskluzivnosti in uredniško sestavljeno celoto. Na spletu in družbenih omrežjih funkcijo urednika vse bolj prevzemajo algoritmi, katerih cilji so povsem drugačni.
Branje na papirju ni kakšna nostalgija ali navada, številne raziskave kažejo prednosti pri razumevanju zahtevnejših besedil, kar je posebej pomembno za resen politični tednik. Zato utegne biti prihodnost političnih tednikov celo bolj obetavna kot prihodnost dnevnega tiska, ki je spopad z internetom pri posredovanju dnevnih novic že izgubil.
Tiskani tednik tekme v hitrosti s spletom ni izgubil, saj v njej nikoli ni tekmoval. Njegova prihodnost je drugje, bralcu ponuditi tisto, česar v nepreglednem digitalnem vesolju novic primanjkuje: kontekst, ozadje in razumevanja dogodkov, ki segajo dlje od trenutka.
Neresnična je navedba oziroma namigovanje, da sem Vesni Vuković posredoval zaupne ali tajne informacije oziroma da sem bil kakor koli povezan z njihovim odtekanjem iz parlamentarne preiskovalne komisije. Takšnih informacij ji nisem nikoli posredoval.
Neresnična je tudi navedba, da obstaja prisluh oziroma posnetek mojega pogovora z Vesno Vuković. Takšen prisluh oziroma posnetek ne obstaja.
Podmladek NSi opozarja na levičarsko agitiranje na šolah, nekateri profesorji naj bi celo pogojevali uspeh študentov z njihovo ideološko pripadnostjo.
Podmladek NSi Mlada Slovenija sindikatom očita kršitve pri zbiranju podpisov za razpis referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na fakultetah, pri čemer opozarjajo, da sindikati z “enostransko propagando mladim perejo možgane”. V Visokošolskem sindikatu Slovenije očitke zavračajo, njegov predsednik Gorazd Kovačič pa je navedbe podmladka seveda označil za “laž”.
Predsednik Mlade Slovenije David Tomažin je na današnji novinarski konferenci dejal, da zbiranje podpisov ne poteka samo na fakultetah, temveč tudi na srednjih in osnovnih šolah. Pri tem se je izpostavil anonimna pričevanja študentov, ki poročajo o “pritiskih s strani določenih profesorjev, ki pogojujejo uspešnost pri predmetu z oddajo podpisa študenta”.
Študenti si po Tomažinovih navedbah takšnih ravnanj profesorjev ne upajo prijaviti, saj bi se potem “vedelo, da se s tem ustvarja neka nedopustna kolizija interesov med profesorji, ki imajo moč nad študenti, in pa sindikatom, ki ima to moč vzvoda nad študenti, zahtevati njihov podpis”.
Foto: STA
Visokošolskemu sindikatu Slovenije je Tomažin očital tudi kršenje 18. člena etičnega kodeksa Univerze v Ljubljani, ki prepoveduje politično agitiranje v prostorih oziroma na območju univerze. Sindikati po njegovih besedah “preko obvoda naslavljajo politične teme, da bi pridobili politično korist, le da za njih ne veljajo ista pravila kot za politične stranke, in to je velik problem”.
Problematično je tudi to, da se “ta vsebina prikazuje tudi otrokom, v bistvu tudi dijakom in študentom”. Tomažin je ob tem spomnil na prepoved organizacije predvolilnih soočenj februarja letos, ki jo je prepovedalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prejšnje vlade.
“V Mladi Sloveniji zahtevamo enake pogoje za vse. To pomeni, da študentje slišijo še drugo plat ali pa ozaveščeno premislimo o sindikalni prisotnosti na visokošolskih zavodih, pa konec koncev tudi v srednjih šolah in osnovnih šolah”, je povedal.
Na domnevno širjenje sindikalnega aktivizma v izobraževalnem prostoru opozarjajo tudi v poslanski skupini NSi. Kot pravijo, so bili obveščeni, da sindikati svojih prepričanj ne vsiljujejo samo zaposlenim, temveč tudi mladim in otrokom. Če navedbe držijo, gre po njihovem mnenju za grob poseg v dostojanstvo otrok in mladih ter za zlorabo zaupanja, ki naj bi veljalo znotraj šolskega prostora.
Zaradi domnevnih zlorab šolskega prostora je poslanka NSi Iva Dimic naslovila pisno poslansko pobudo na ministrstvo za izobraževanje in pozvala ministra Boruta Rončevića, naj ministrstvo podrobno preveri, na katerih šolah in univerzah naj bi se izvajalo tovrstno agitiranje, ter glede tega ustrezno ukrepa.
Namen pobude je zaščititi in zagotoviti avtonomijo izobraževalnega prostora, ne glede na to, ali gre za osnovne šole ali visokošolske zavode. Dimic je ob tem dejala: “Na vdor aktivizma v slovenske šole sem opozorila že ob hudo spornem zbiranju sindikalnih podpisov na slovenskih osnovnih, srednjih in visokih šolah, sedaj pa se to početje ponavlja.”
Kot pravi, se hoče “leva ideologija sindikatov” znova uveljavljati v slovenskih šolah, pri čemer je po njenem mnenju najbolj sporno, da so njena tarča otroci, ki niso člani sindikatov in tudi niso volivci. Zaradi njihove ranljivosti je treba po njenih besedah predvsem zaščititi njihovo “dostojanstvo, kritično misel in svobodo pred manipulacijami”.
Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič je v odzivu na navedbe Mlade Slovenije za STA očitke zavrnil. Glede očitkov o kršitvah etičnega kodeksa Univerze v Ljubljani je Kovačič dejal, naj se “politične stranke ne vmešavajo v interpretiranje aktov univerze”. Seveda pa ga moti očitno le domnevno “vmešavanje” določenih strank, predvsem tistih, ki niso del njegove politične tovarišije.
Računsko sodišče je objavilo revizijsko poročilo predloga zaključnega proračuna za prejšnje leto, ki ga je sestavljala vlada Roberta Goloba. V tem je zaslediti hude nepravilnosti, posledično je glede izvrševanja proračuna izreklo mnenje s pridržkom. Da je bila prejšnja vlada izjemno potratna, tudi za namene, za katere bi težko trdili, da služijo državljanom, se je vedelo že prej. Sedaj pa prihajajo na plan tudi ostale hude pomanjkljivosti.
Glede predloga splošnega proračuna je Računsko sodišče sicer izreklo pozitivno mnenje. A hudič, kot pravi pregovor, je v podrobnostih. Kot zapišejo, vlada tudi leta 2025 ni zagotovila, da bi vsi upravljavci državnega premoženja najemnine od oddaje poslovnih prostorov nakazovali v državni proračun, zaradi česar Računsko sodišče sedaj zahteva popravljalni ukrep.
Poročilo razkriva, da je bilo porabljenih več sredstev, kot je bilo načrtovano. Realizirani primanjkljaj v višini 4,575 milijarde evrov je bil pokrit z zadolževanjem v višini 2,527 milijarde evrov in zmanjšanjem denarnih sredstev v višini 2,049 milijarde evrov. “S tem se je struktura financiranja primanjkljaja bistveno spremenila glede na sprejeti proračun,” so zapisali v poročilu. K temu pa dodali, da ministrstvo za finance za to potezo ni izkazalo pravne podlage za spremembo strukture financiranja v ugotovljenem obsegu.
Pri proračunski rezervi so revizorji ugotovili, da je ministrstvo za naravne vire in prostor pet programov odprave posledic neposredne škode na stvareh vladi prepozno vložilo v obravnavo. Ugotovljene so bile tudi številne nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, poroča STA.
Denimo, nepravilnosti so ugotovili pri postopku oddaje javnih naročil ministrstva za obrambo in v direkciji za infrastrukturo. Oboje so nadzirali kadri Gibanja Svoboda. “Pri slednji sta se dva postopka oddaje javnih naročil za nadgradnjo železniške postaje Ljubljana in nadgradnjo železniške postaje Nova Gorica nanašala na nedopustno spremembo zagotovljenih sredstev v povezavi z izbiro neustreznega postopka oddaje javnega naročila ter s tem izbiro izvajalcev,” so navedli na računskem sodišču.
Nepravilnosti so ugotovili pri izvajanju nadzora nad posrednimi proračunskimi porabniki, pri neustrezni porabi proračunskih sredstev, neustreznem prevzemanju obveznosti, preveritvi in pravilnosti izplačil, nespoštovanju pogodbenih določil in prepoznem izdajanju soglasij k letnim programom dela in finančnim načrtom javnih zavodov. Največ teh se je nabralo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga je vodil minister iz kvote Svobode. Ustreznega nadzora nad izplačili sredstev posrednim proračunskim porabnikom ni izvajalo niti ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
❗REVIZIJSKO POROČILO: RESNE NEPRAVILNOSTI PRI PORABI PRORAČUNA 2025
Računsko sodišče je pravilnosti izvrševanja državnega proračuna izreklo le mnenje s pridržkom. Med najresnejšimi ugotovitvami so:
•📌Vlada je porabila 2,049 milijarde evrov denarnih sredstev – kar 1,449…
Nekatere sočne podrobnosti pa je razkrila tudi poslanka Resnice Katja Kokot v objavi na družbenem omrežju X.
Denimo, kako je Golobova vlada porabila 1,449 milijarde več od sprejetega proračuna in pri tem porabila 44,1 denarne rezerve z začetka leta. Kako ni zagotovila zadostnih sredstev za posodobitev železniške postaje Nova Gorica. Razkrila pa je tudi doslej manj znane hude nepravilnosti – vlada je denimo pri naročilu sistemov za zaznavanje nepravilnosti na vlakih sprejela ponudbo, ki je za več kot deset milijonov presegala razpisno omejitev. Ministrstvo za obrambo je prevzelo obveznost nakupa francoskih havbic Caesar kar brez soglasja vlade.
“Gospodarski potencial države zavira tudi obsežen javni sektor. Nekaj 10 tisoč ljudi, ki so tam, kjer to ni potrebno, manjka v gospodarstvu, zato moramo uvažati tujo delovno silo,” je med drugim na novinarski konferenci po današnji vladni seji ob stotih dneh vlade opozoril premier Janez Janša.
Predsednik vlade Janez Janša pravi, da je bilo prvih sto dni vlade intenzivnih. Delalo se je tudi po 16 ur na dan, med drugim je bilo namreč treba analizirati in premetavati številke, da so prišli do jasne slike, kje se Slovenija trenutno nahaja. Kot pravi, povsem dokončne slike še vedno ni, saj so revizije po ministrstvih še vedno v teku. “Se pa že kaže, da marsikaj od tega, kar je bilo v primopredajnih zapisnikih, ni ravno tisto, kar je tudi dejansko stanje,” je povedal.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je krepko povečalo
Po seji vlade, na kateri je vlada sprejela tudi rebalans proračuna, je Janša izpostavil podatke glede zaposlenih v javnem sektorju. Njihovo število se je od osamosvojitve naprej povečalo s 125 tisoč na 196 tisoč. To povečanje je po navedbah STA označil kot “enega od osrednjih odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica”. Ob tem je omenil, da smo povprečni standard Evrope glede kupne moči pospešeno dohitevali od osamosvojitve do leta 2008, od takrat naprej pa smo stagnirali.
Vir: X Vlada RS
“Zato, da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudje smo pač tukaj glavni,” je prepričan Janša. Po njegovih besedah smo na neracionalen način razporedili del najpomembnejšega razvojnega resursa. Iz tega razloga pa se nam dogaja, da nam v slovenskem gospodarstvu manjka 150 tisoč ljudi na različnih delovnih mestih, ne zgolj nizko plačanih. Kot je povedal, je približno toliko izdanih delovnih dovoljenj za tujce, pri čemer pa je potrebno zavedanje, da združevanje družin prispeva k dodatnemu pritisku na socialne izdatke. “Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialo na ta račun,” je omenil.
Obstaja preveč predpisov, ki jih pravne službe ne obvladajo več
Kot negativni učinek napačnega razporejanja resursov je izpostavil tudi umetno ustvarjanje delovnih mest v administraciji, kar povzroči tudi inflacijo regulative. Od osamosvojitve smo po njegovih besedah podeseterili število predpisov, ki veljajo na nacionalni ravni. “Napačno prerazporejanje virov, veliko ljudi in institucij dela isto stvar, kar povzroči tudi porast in obseg zakonodaje. To je postalo nepregledno birokratsko močvirje,” je namreč poudaril. To, da več ljudi dela v nekaterih delih javnega sektorja, po besedah Janše še ne pomeni, da je delo opravljeno bolje in da je servis za državljane boljši. Sam sicer meni, da so bila povečanja zaposlitev v določenih delih javnega sektorja upravičena. Nekatere stvari se je namreč postavljalo na noge, denimo slovensko obrambo. Za povečanja v civilnem delu državne uprave sam ne vidi nobenih razlogov.
Foto: STA
V Sloveniji na državni ravni trenutno velja preko 22.000 različnih predpisov. Ni pravnika ali pa pravne službe, ki to obvladal. Ta vlada bo to spremenila. pic.twitter.com/xbBdIjUWQV
Skoki v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu so po njegovih besedah v luči demografske slike v državi vsaj delno upravičeni. Izpostavil je, da se je število učencev v osnovnih šolah od leta 2002 povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov. “Od 13 učencev na učitelja smo prišli na 9,6 učenca in ob tem vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo.” V nadaljevanju govora je spomnil na rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo na upad dosežkov slovenskih 15-letnikov. “Ob bistveno manjšem številu učiteljev in večjem številu učencev so bili rezultati boljši, kot so zdaj,” je bil jasen.
Za 92 odstotkov se je v desetih letih povečala masa bruto plač za javni sektor
V desetih letih se je masa bruto plač za javni sektor povečala za kar 92 odstotkov, je bilo mogoče slišati na današnji novinarski konferenci. Rast mase sredstev za plače v javnem sektorju, še posebej po plačni reformi vlade Roberta Goloba, po besedah Janše predstavlja razlog največjega glavobola ob proračunskem načrtovanju. Ob tem je pojasnil, da to nikakor tudi “ne pomeni, da so plače marsikje v javnem sektorju previsoke, ampak da tisti, ki resno delajo, niso plačani dovolj, ker so plačani tudi tisti, ki bolj ustvarjajo birokratske ovire”.
Vir: X Vlada RS
Pozitivne trende gospodarske rasti za letos je omenil kot dobro novico. Prepričan je, da bodo ukrepi iz koalicijske pogodbe prispevali k generiranju gospodarske rasti, ki bo po njegovih napovedih med najvišjimi v EU. S tem bo ustvarjena tudi možnost za “mehko prestrukturiranje ali prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, nas ljudi,” je povedal. Prav tako se je dotaknil zmanjšanja števila ministrstev in načrtov za decentralizacijo, ki v veliki meri pomagajo pri zmanjševanju stroškov. Po njegovem bomo priča mehkemu prehodu, tudi zaradi stanja na trgu dela, v Sloveniji se namreč soočamo s pomanjkanjem. Kot pravi, je “popolnoma normalno, da gredo tja, kjer so dejanske potrebe, kjer lahko potencialno tudi več zaslužijo”.
Tako kot opozicijski levi pol tudi frontmanka Inštituta 8. marec Nika Kovač ob včerajšnjem odprtju rezidenčne ambasade Izraela v Ljubljani ni izostala z zgražanjem. V znak kritike vlade, nanašajoč se na dogajanje na Bližnjem vzhodu, je med drugim izrekla, da obstaja strinjanje, da se dojenčkov ne sme masakrirati, kot da ne bi sama aktivno sodelovala v kampanji “My Voice, My Choice”, kjer dejansko gre za promocijo pomora nerojenih otrok.
Na profilu Inštituta 8. marec je Nika Kovač v kratkem videoposnetku vztrajala, da naj bi Slovenija naenkrat postala talka izraelske vlade. “Vlade, ki krši mednarodno pravo, vlade, ki počne mednarodne zločine. Grozno je opazovati to, kar se dogaja. Grozno je opazovati odpiranje veleposlaništva danes in slepo podporo genocidu. To se ne dogaja v mojem imenu, to se ne dogaja v imenu mojih prijateljev, to se ne dogaja v imenu ljudi v Sloveniji. Mi smo za mir, mi smo za strpnost in mi smo za solidarnost,” je navedla.
Na predsednika vlade je Kovačeva naslovila vprašanja: “Kako te ni sram, da si razprodal našo državo? Kako te ni sram, da si razprodal našo državo Izraelu? Kako te ni sram ob zavedanju, da vodiš državo in počneš vse kontra volji ljudi?” Ne glede na to, koga smo volili v naši državi, se po njenem v nekaterih stvareh strinjamo. “Strinjamo se, da se dojenčkov ne sme masakrirati,” je med drugim dala vedeti. A ko je govora o življenju najranljivejših v naši družbi, je nemogoče spregledati, da gibanje My Voice, My Choice, katerega del je Kovačeva, nerojenim otrokom odreka pravico do izbire. Zato se v luči tega postavlja vprašanje o njenem odnosu do življenja nerojenih otrok.
V času, ko je področje splava v članicah Evropske unije urejeno (splav je dovoljen v vseh državah, so pa ponekod strožji pogoji za izvedbo splava kot drugje), je pobuda My Voice, My Choice pozvala k vzpostavitvi prostovoljnega mehanizma, ki bi državam omogočil financiranje splavnih storitev za ženske, ki jih doma ne morejo dobiti. A ko je govora o splavu, marsikdo težko spregleda metode samega splava. Ena izmed njih je denimo vakuumska aspiracija, pri kateri se v maternico vstavi cevka, ki telo otroka skupaj s posteljico raztrga na koščke in jih posesa (več metod tukaj). Tisti, ki zagovarjajo prepričanje, da je življenje sveto, ob tem opisu zlahka pridejo do zaključka, da je takšno ravnanje z nerojenim otrokom kruto, zlasti ker smo vsi nekdaj bili nerojeni otroci.
Vidimo lahko očiten kontrast. Kovačeva namreč pri otrocih, ki so žrtve vojne, operira z izrazom dojenčki in izpostavlja njihovo nedotakljivost, pri nerojenih otrocih pa se v okviru kampanje izhaja iz načela, da je nosečnost stvar pravice do izbire. A če na dojenčka gledamo kot na kategorijo človeškega bitja, ki ga je treba brezpogojno zaščititi, čemu isti princip ne velja tudi, ko gre za nerojenega otroka? Konec koncev ni zanemarljiv tukaj tudi podatek, da srce nerojenih otrok začne biti že 22. dan po spočetju.
V zvezi z očitki aktivistke ob odprtju rezidenčne ambasade Izraela v Ljubljani pa je vredno opomniti, da je bila do sedaj naša država edina v regiji, ki je še ni imela. Imajo jo vse sosednje države, torej tako Italija kot tudi Avstrija, Madžarska in Hrvaška, ki izraelsko prisotnost izkoriščajo za namene krepitve sodelovanja, znano je namreč, da gre v primeru Izraela za gospodarsko in tehnološko razvito državo.
Po zgodovinski zmagi Alternative za Nemčijo (AfD) v zvezni deželi Saška-Anhalt, so zvezne oblasti vse bolj panične, iz vladajoče CDU tudi pozivi, da se AfD prepove.
Potem, ko je njegova stranka utrpela poraz na deželnih volitvah, je možni naslednik Friedricha Merza in eden vidnejših politikov CDU, Hendrik Wüst, predlagal ustanovitev delovne skupine, ki bi preučila možnosti prepovedi Alternative za Nemčijo. Ob tem sampoziva k prvim korakom za možno prepoved stranke. Wüst, sicer predsednik deželne vlade zvezne dežele Severno Porenje – Vestfalija, je tako po zmagi AfD izjavil: “Rekel bom nekaj, česar javno ni izrekel še noben član CDU: podpiram ustanovitev delovne skupine, ki bi potem delovala v tej smeri.”
Hendrik Wüst (Foto: EPA/JORG CARSTENSEN / POOL)
Wüst je v preteklosti AfD že večkrat označil za “nacistično stranko”, njegova zvezna dežela pa bo imela volitve aprila prihodnje leto. K prepovedi je pozval v ponedeljek zvečer pred levim občinstvom kot gost komentatorke Maje Göpel.Povedal je, da bi bila takšna delovna skupina predpogoj za vsako zahtevo pri Nemškem zveznem ustavnem sodišču, da se stranka prepove.
Medtem, ko je v Saški-Anhalt AfD dosegla zgodovinski rezultat 43,8 odstotkov glasov, je CDU pogrnila na polni črti, saj je kot nekdanja voditeljica te dežele dobila samo 17,2 odstotka. Zaradi tega je CDU, ki se raje pajdaši z levičarji kot s konservativci, zajela panika. Rezultati naj bi močno razburili tudi nemškega kanclerja Merza.
Foto: EPA/HANNIBAL HANSCHKE
Wüstu je očitno precej vseeno za voljo ljudstva, bolj ga skrbi to, da se slednje odmika od režimske politike njegove stranke, ki si že dolgo ne prislužil več pridevnika “desna”. Zato sedaj hoče ustanavljati delovne skupine, ki bi bile pravzaprav aparati cenzure in represije proti vse bolj priljubljeni AfD. Ob tem je dodal, da bi se poleg izrecne prepovedi dalo AfD onemogočiti tudi na druge načine.
Poleg tega, da je Wűst deželni predsednik vlade, se šušlja, da je tudi eden od najverjetnejših kandidatov za zamenjavo Merza, če bi ta odstopil. Slednji je sicer za razliko od svojega bolj totalitarističnega strankarskega tovariša zavrnil idejo o prepovedi AfD, saj očitno premore še toliko razuma, da se mu takšna poteza zdi “preveč podobna odstranjevanju političnih nasprotnikov”.
Vendar pa lahko poleg Bundestaga in zvezne vlade sproži takšne postopke tudi Bundesrat, oziroma zgornji dom nemškega parlamenta ali zvezni svet, ki predstavlja 16 zveznih dežel. Član slednjega je koz deželni premier tudi Wüst. Je pa, ne glede na to, kdo sproži postopek, vsaka dokončna odločitev glede prepovedi v rokah ustavnega sodišča.
Wüst si zato prizadeva predstaviti poskuse prepovedi kot ustavno dolžnost. Če bi torej delovna skupina ugotovila, da bi se AfD lahko prepovedal, bi se sklicevala na zaščito ustave. Po poročanju medija Die Welt, je Wüst povedal: “Če bo po pregledu ugotovljeno, da se strano lahko prepove, potem moramo začeti s postopkom. To se mi zdi precej jasno, a moramo iti korak za korakom”.
Wüst v družbi Angele Merkel (Foto: EPA/KAY NIETFELD / POOL)
Istega dne je na dogodku v Berlinu Wüst prav tako svaril, da se AfD ne smr podcenjevati, potem ko je dosegla tako močen rezultat v Saški-Anhalt. “Ne smemo biti naivni in misliti, da bo AfD spremenila svojo smer, imajo načrt za to državo, ki ni dober”, je povedal. Očitno se Wüstu zdi načrt velike zamenjave, ki jo je stopnjevala njegova bivša predsednica Angela Merkel boljši.
Ta stran uporablja piškotke. Če jih ne dovolite, stran morda ne bo delovala pravilno. Ali jih želite omogočiti? Radio.Brezice.Eu uporablja piškotke, s katerimi omogočamo kvalitetno uporabniško izkušnjo in pravilno delovanje vseh funkcij spletne strani. Za nadaljevanje uporabe naše strani se morate strinjati s piškotki. Piškotke uporabljamo za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in funkcionalnosti spletne strani.
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med brskanjem po spletnem mestu. Od teh se piškotki, ki so kategorizirani kot potrebni, shranijo v vaš brskalnik, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcij spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno mesto. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Imate tudi možnost, da zavrnete te piškotke. Toda zavrnitev nekaterih od teh piškotkov lahko vpliva na vašo izkušnjo brskanja.
Piškotki, ki jih uporabljamo za izboljšanje uspešnosti delovanja spletne strani, ki uporabnikom omogoča hitrejše delovanje strani in boljšo uporabniško izkušnjo.
Analitični piškotki so uporabljeni za ugotavljanje kako uporabniki uporabljajo spletno stran, število obiskovalcev in podobno.
Piškotek
Trajanje
Opis
__gads
1 year 24 days
The __gads cookie, set by Google, is stored under DoubleClick domain and tracks the number of times users see an advert, measures the success of the campaign and calculates its revenue. This cookie can only be read from the domain they are set on and will not track any data while browsing through other sites.
_ga
2 years
The _ga cookie, installed by Google Analytics, calculates visitor, session and campaign data and also keeps track of site usage for the site's analytics report. The cookie stores information anonymously and assigns a randomly generated number to recognize unique visitors.
_ga_4SPM0Y9K5G
2 years
This cookie is installed by Google Analytics.
_gat_gtag_UA_240773228_1
1 minute
Set by Google to distinguish users.
_gid
1 day
Installed by Google Analytics, _gid cookie stores information on how visitors use a website, while also creating an analytics report of the website's performance. Some of the data that are collected include the number of visitors, their source, and the pages they visit anonymously.
CONSENT
2 years
YouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
UID
2 years
Scorecard Research sets this cookie for browser behaviour research.
Oglaševalski piškotki služijo uporabnikom za prikaz relevantnih oglasov.
Piškotek
Trajanje
Opis
mc
1 year 1 month
Quantserve sets the mc cookie to anonymously track user behaviour on the website.
NID
6 months
NID cookie, set by Google, is used for advertising purposes; to limit the number of times the user sees an ad, to mute unwanted ads, and to measure the effectiveness of ads.
test_cookie
15 minutes
The test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
A cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSC
session
YSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devices
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-id
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextId
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requests
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
![[Video] Četrt stoletja od napada, po katerem svet ni bil nikoli več enak](https://radio.brezice.eu/wp-content/uploads/2026/09/UA_Flight_175_hits_WTC_south_tower_9-11_edit-1024x893-1-672x372.jpg)
