Iz policije sporočajo, da so nekaj pred polnočjo v bližini kraja, kjer je noč prej prišlo do umora, prijeli 39-letnega moškega, osumljenega umora 36-letne partnerke.
Moški se prijetju ni upiral. “Po zaključenih preiskovalnih dejanjih ga bomo s kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora privedli k preiskovalnemu sodniku.”
Policija se občanom zahvaljuje za vse informacije, ki so jih nudili. Veliko zahvalo pa so izrazili tudi medijem za vse včerajšnje objave.
Na podlagi Zakona o kazenskem postopku je bila minuli teden odvzeta prostost trem državljanom Bosne in Hercegovine, starim 19, 20 in 21 let, in sicer zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve šestih kaznivih dejanj, in sicer dveh kaznivih dejanj ropa, dveh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe, kaznivega dejanja nasilništva ter poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja.
Iz Policijske uprave Maribor sporočajo, da so enega izmed osumljencev predhodno že obravnavali zaradi istovrstnih kaznivih dejanj.
Osumljenci so po navedbah policistov prek spletne aplikacije vzpostavili lažni uporabniški profil, s pomočjo katerega so “komunicirali s tremi oškodovanci pod pretvezo, da gre za mlajšo žensko”. “Z njimi so se v juliju dogovorili za srečanje na območju Maribora, kjer so do njih pristopili osumljenci. Od oškodovancev so zahtevali, da v svojem imenu sklenejo naročniška razmerja za mobilne telefone višjega cenovnega razreda, pri tem so jim tudi grozili, jim odtujili vrednejše predmete ter jim s fizičnim nasiljem povzročili lahke telesne poškodbe,” navajajo.
Med hišnimi preiskavami so pri osumljencih našli predmete, ki so pomembni za nadaljnji kazenski postopek. “Po zaključku predkazenskega postopka so bili vsi trije osumljenci zaradi utemeljenega suma storitve navedenih kaznivih dejanj s kazensko ovadbo privedeni k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru. Ta je zoper vse tri najprej odredil sodno pridržanje, naslednji dan pa zoper dva osumljenca odredil pripor,” še sporočajo.
V okolici Trbovelj in na ekoloških otokih je mogoče ponovno opaziti porast divjih odlagališč.
Vsi smo odgovorni za čisto okolje in najmanj, kar lahko storimo, je, da odpadke vedno odlagamo v zabojnike in ne zraven njih. Če so zabojniki polni, smeti vseeno ne puščajte na tleh, saj je odlaganje ob zabojnikih prepovedano in kaznivo.
Če imate doma kosovne odpadke, je vsako gospodinjstvo v občini Trbovlje enkrat letno upravičeno do brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov (pohištva, vzmetnic, preprog) v količini do 2 m³. Komunala Trbovlje jih bo odpeljala brezplačno.
Gradbeni odpadki in vejevje ne sodijo med kosovne odpadke, za brezplačen odvoz pa ne nameščajo kontejnerjev (večje količine, npr. ob praznjenju stanovanja, so plačljive). Več informacij in obrazec za naročilo brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov najdete na tej povezavi: https://www.trbovlje.si/objava/1341509
Hvala, ker vam ni vseeno in pomagate vzdrževati čisto okolje naše doline!
V slovenskem javnem prostoru se v zadnjem času vse pogosteje pojavlja izrazoslovje, ki spominja na totalitarne prakse povojnega obdobja. Podobni izrazi, kot so “pospraviti” in “očistiti”, so v zadnjih letih postali del vsakdanjega političnega in medijskega diskurza na levem polu. Zgodovinar dr. Jože Možina meni, da moramo biti na to pozorni, medtem, ko novinar Luka Svetina ocenjuje, da je takšno izrazoslovje neprimerno.
“Resda živimo v demokratični dobi, a na tako izrazoslovje moramo biti zelo pozorni – prav tako na ljudi, ki ga uporabljajo in promovirajo,” opozarja zgodovinar dr. Jože Možina.
Preberite tudi: Smo nazaj v letu 1945? Poslance Resnice bi kar “pospravili”
“Ljudje z malo zgodovinskega spomina ob takšnem razsulu dobijo asociacijo na povojna “čiščenja”, ko se je komunistična oblast znebila svojih domnevnih ideoloških političnih nasprotnikov na najbolj brutalne, nacistične načine. In treba je vedeti, da tudi nasledniki tega režima in njegovi zagovorniki s tem izrazoslovjem dejansko pretijo,” nadaljuje.
Jože Možina, Foto: Polona Avanzo
Ko je kolumnist Marko Crnković v Večeru nedavno govoril o “pospravljanju” poslancev Resnice, ni šlo za osamljen primer. Podobni izrazi, kot so “pospraviti” in “očistiti”, so v zadnjih letih postali del vsakdanjega političnega in medijskega diskurza na levem polu. Takšno izrazoslovje ni naključno. V povojnem obdobju so imeli takšni izrazi zelo konkreten, krvav pomen. Šlo je za “čistke”, s katerimi je komunistična oblast sistematično odstranjevala politične nasprotnike, domnevne “razredne sovražnike”, sodelavce okupatorjev in celo lastne tovariše.
Navodilo Edvarda Kardelja Kidriču, da nimajo “razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej.”
V totalitarnem režimu so navadno te ukrepe upravičevali z višjim ciljem ali s trditvijo, da demokracija ni mogoča, dokler so “ti ljudje” na oblasti. In iz konkretnih primerov je razvidno, da se to dogaja tudi danes. Takšno razmišljanje odmeva tudi v izjavah vidnih predstavnikov levega pola. Nekdanji predsednik vlade Robert Golob je Janeza Janšo in t.i. “janšizem” večkrat označil za največjo grožnjo demokraciji. Na eni od izrednih sej DZ je dejal: “Janša je največja grožnja suverenosti in demokraciji Slovenije.”
Golob je tudi javno zagovarjal “čiščenje janšistov” v policiji in na RTV Slovenija, češ da je to potrebno, da institucije spet normalno delujejo. Podobno je večkrat ponavljal, da dokler je Janša vpliven, prava demokracija ni mogoča. Podobna retorika je domača celotnemu levemu političnemu polu, pa tudi v levem tisku (npr. Dnevnik, Mladina) je pogosto ponavljan narativ, da je “janšizem” avtoritarna nevarnost in da “prava demokracija” šele pride “po Janši”.
Vloga medijev je ključna
“Živimo v času, ko skrajni levičarji imajo občutek, da oni posedujejo norme, da so edini, ki imajo prav, in da je zato v odnosu do vseh ostalih dovoljeno vse. Včasih poslušam določene televizijske oddaje, kjer skrajni levičarji govorijo o profesionalizmu na RTV, hkrati pa je za njih profesionalno ravno to, da samo oni govorijo in samo oni postavljajo norme. To je zelo nevarna zadeva,” opozarja dr. Možina.
Ključno vlogo pri normalizaciji ideje, da je nekatere ljudi pač treba “odstraniti” oziroma “pospraviti” pa so imeli v totalitarnih režimih prav mediji. Naš sogovornik se strinja, da se podobno dogaja tudi danes in da je to izkusil na lastni koži: “Tu je očitno, da nasledniki komunističnih zločincev oziroma njihovi zagovorniki, ki tolerirajo komunistične zločine, uporabljajo isto izrazoslovje. Moramo biti zelo pozorni na to.”
Takšno izrazoslovje je neprimerno
O uporabi takih izrazov v medijih smo govorili tudi z novinarjem, voditeljem in predsednikom Združenja novinarjev in publicistov, Luko Svetina, ki meni, da “svoboda govora varuje tudi zelo ostre kolumne, toda kot novinar težko sprejmem, da se v javnem prostoru uporablja besednjak, kot je “pospraviti” politične nasprotnike.”
Luka Svetina (Foto: STA)
“Ne glede na to, ali je avtor mislil politično odstranitev ali kaj drugega, je takšna izbira besed neprimerna. Novinarji bi morali prispevati k višji ravni javne razprave, ne pa uporabljati izrazov, ki jih je mogoče razumeti tudi kot poziv k obračunavanju z ljudmi. Kritika politikov je legitimna in nujna, vendar mora biti izražena z jezikom, ki ne pušča prostora za tako nevarne interpretacije,” je bil kritičen.
Se bo morala nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon po spodletelem poskusu, da se zavihti v višave mednarodne politike in diplomacije, sprijazniti s precej nižjo plačo? Še vedno se zna zgoditi, da bo zaslužila več kot predsednik vlade.
Nekdanja predsednica stranke SD Tanja Fajon se lahko dokončno poslovi od položaja visoke predstavnice EU za Sahel, saj je zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas preklicala njeno nominacijo. Tako se lahko poslovi od kar 15.000 evrov visoke osnovne mesečne plače. Se bo vrnila k svojim prejšnjim načrtom in se znova zaposlila na RTV Slovenija? Preden je bila kandidatka za omenjen prestižen položaj v mednarodnih vodah, naj bi se namreč zanimala za vrnitev v novinarske vode, domnevno na tretji program Radia Slovenija ARS.
V tem primeru jo bodo verjetno precej zabolela denarnica, saj se lahko poslovi od astronomske plače, vsaj po njenih standardih. Tanja Fajon je sicer kot zunanja ministrica zaslužila dobrih 5.600 evrov bruto, pred tem pa kot evroposlanka po besedah njene stranke Socialni demokrati “samo” 5.700 evrov mesečno – no, pravzaprav je zaslužila okroglih 10.000 evrov bruto, oziroma slabih 8.000 evrov neto, a po odbitem davku v EU in plačilu razlike dohodnine v Sloveniji naj bi ostalo le slabih 6.000 evrov. V tem primeru bi jo znala glede na podatke o plačah na RTV, ki jih je letos marca razkril portal Info360, odnesti bolje ob vrnitvi v novinarstvo, a še zdaleč ne tako dobro, kot če bi ji uspel njen manever na evropskem parketu.
Slika je simbolična. (Foto: BOBO)
Prenova plačnega sistema v javnem sektorju levičarske stare vlade Roberta Goloba je namreč napotila več denarja v žep svojih propagandistov na RTV Slovenija. Tako je najbolje plačani zaposleni prejel kar 9.757 evrov. Sicer pa pri najvišje plačanih izstopajo tuji dopisniki; dopisnik iz Bruslja Igor Jurič prejema kar 8.406 evrov, Karmen W. Švegl, dopisnica iz Bližnjega vzhoda pa 8.048 evrov. Pri tem gre za bruto plače, ki vključujejo delo v tujini. Dopisnik iz prestolnice ZDA Andrej Stopar prejema 7.716 evrov, dopisnica iz Beograda pa 6.830 evrov. Kako pa kaže ostalim novinarjem? Voditeljica Odmevov Rosvita Pesek je plačana 6.779 evrov, vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Slovenija Andrej Trojer pa 6773 evrov. Odgovorna urednica informativnega programa televizije Polona Fijavž prejema 5.788 evrov, direktor radia Mirko Štular pa 5.408 evrov bruto. Med bolj znanimi obrazi velja omeniti tudi odgovornega urednika razvedrilnega programa Maria Galuniča, ki prejema 5.735 evrov in voditeljico oddaje Tarča Eriko Žnidaršič, ki je plačana 5.627 evrov.
Če se bo Tanja Fajon odločila za vrnitev na RTV se bo očitno morala zadovoljiti s plačo, ki bo morebiti višja od ministrske plače, ne bo pa zadovoljila njenih pričakovanj (in žepov), kot bi jo položaj posebne predstavnice EU za Sahel. Premier Janez Janša je ob tem na družbenih omrežjih namignil, da zna biti Slovenija edina dežela, kjer nekateri uslužbenci javne radio-televizije prejemajo večjo plačo od predsednika vlade. Slednja naj bi sicer znašala 6.687 evrov bruto.
Po deklasifikaciji dokumentov, ki jo je odredila Bela hiša, so v javnost prišle nove trditve o volilnem sistemu v Venezueli. Iz njih naj bi izhajalo, da je režim že od leta 2012 razpolagal s tehnično infrastrukturo, ki bi lahko omogočila spreminjanje rezultatov volitev.
V ospredje se vrača leto 2012, ko je tedaj že hudo bolan Hugo Chávez premagal Henriqueja Caprilesa. Po navedbah v razkritih gradivih naj bi bili pri tem v igri trije varnostni in volilni organi, ki bi z uporabo vnaprej programiranih glasovalnih naprav lahko vplivali na izid v območjih z najmočnejšo podporo chavizmu. Govor je o približno 1,5 milijona glasov, ki bi jih bilo mogoče premakniti.
Po Chávezovi smrti marca 2013 je Nicolás Maduro Caprilesa premagal z zelo tesnim izidom, tokrat pa so opozicijske stranke že glasneje opozarjale na nepravilnosti. CIA v tem primeru ni našla dokončnih dokazov, da bi bilo za spremembo izida sploh treba poseči po tehničnih manipulacijah, a razmere so se kmalu še zaostrile.
CIA REPORT ON HOW MADURO & CHAVEZ WERE USING THEIR SMARTMATIC VENEZUELA VOTING MACHINES TO STEAL THE ELECTIONS IN AMERICA
They openly stated this was a goal. And the machines could have preprogrammed fake votes and data with receipts that made it look authentic. Why would we… https://t.co/VzEhAz5tgmpic.twitter.com/fEKDKahPPp
— Zach Jones – Secretary of Psyops (@ZachJones1994) July 17, 2026
Leto 2017 je prineslo volitve v ustavodajno skupščino, ki jih je opozicija bojkotirala. Takrat je celo podjetje Smartmatic, ki je skrbelo za volilni sistem, opozorilo, da je bila uradna udeležba napihnjena za najmanj milijon glasov. Skupščina je bila sklicana z namenom, da bi zadušila ulične proteste proti oblasti, a je na koncu končala brez nove ustave in brez izpolnitve svojega osrednjega cilja.
Sistem, ki naj bi ostal na voljo
Po navedbah CIA naj bi bil isti model uporaben tudi pri parlamentarnih volitvah leta 2020. Toda do njegove dejanske uporabe takrat ni prišlo, saj je opozicija volitve bojkotirala po tem, ko so oblasti prevzele nadzor nad registracijo nekaterih strank in izločile več opozicijskih voditeljev. Washington in Bruselj teh volitev nista priznala.
Nicolas Maduro (Foto: epa)
Najresnejši primer pa naj bi bil julij 2024, ko so bile po navedbah razkritih dokumentov številke preprosto prirejene v korist Madura. Opozicija je pozneje objavila svoje podatke in se pri tem oprla tudi na QR-kode z volilnih zapisnikov, ki so postale ključen dokaz pri rekonstrukciji izida. Po teh navedbah naj bi Edmundo González Urrutia dejansko zmagal, uradni rezultat pa naj bi bil obrnjen v korist oblasti.
Kaj razkritje pomeni
Razkriti dokumenti ne dokazujejo, da je bil vsak od omenjenih volilnih postopkov nujno ponarejen na enak način, kažejo pa na dolgoletno sistemsko infrastrukturo, ki bi takšno manipulacijo lahko omogočala. To krepi stare očitke opozicije, da venezuelski režim ni gradil zgolj politične prevlade, temveč tudi tehnične mehanizme za nadzor nad volitvami.
Can I pull back the curtain and reveal the whole truth?
This is another huge bombshell report by John Solomon.
The dates are important.
“From 2004 to 2020, the U.S. intelligence community monitored plans by the Venezuelan leadership to electronically manipulate their country’s…
V praksi to pomeni, da je vprašanje venezuelskih volitev danes še bolj povezano s tem, kdo nadzira podatke, registracije, naprave in končne zapisnike, ne pa le z dnevom glasovanja. Prav zato so razkritja sprožila nov val razprav o tem, kako globoko je oblast v Venezueli posegla v volilno infrastrukturo.
Če bi bila Alenka Bratušek po kakšni pomoti ministrica v Italiji, bi tamkajšnji mediji njeno politično prakso, kot jo kaže v Sloveniji, strnili v skupen naslov “Le tracce dei milioni” (Po sledeh milijonov).
Italijani znajo obračunati s pokvarjenimi politiki, po drugi stani pa politična elita kljub temu premore toliko morale, da v primerih hudih obtožb politiki sami odstopijo s položaja. Tu seveda mislim na kakšno desetletje star primer, ki je pretresal sosednjo Italijo – afero Grandi Opere (Veliki javni projekti), eno največjih preiskav nepravilnosti pri javnih infrastrukturnih naložbah. Tožilstvo je preiskovalo prirejanje razpisov, vplivanje na javna naročila in korupcijska omrežja pri milijardnih projektih, med njimi pri gradnji avtocest in železniških prog za visoke hitrosti, projektu EXPO Milano 2015 ter drugih velikih državnih investicijah. Preiskava je razkrivala povezave med vplivnimi podjetniki, visokimi državnimi uradniki in nosilci politične moči.
Sredi političnega viharja se je znašel tudi italijanski minister za infrastrukturo in promet Maurizio Lupi, ki sploh ni bil osumljen prejemanja podkupnine, vendar je ocenil, da kot minister ne odgovarja zgolj za lastna dejanja, temveč tudi za ugled institucije, ki jo vodi. Zato je odstopil, še preden bi sodišče odločalo o njegovi morebitni kazenski odgovornosti.
Padale bi politične glave
V Sloveniji je bila v obdobju velikih infrastrukturnih naložb za ta resor odgovorna Alenka Bratušek. Čas njenega ministrskega mandata so zaznamovali drugi tir Divača–Koper, obnova predora Karavanke, prenova železniške postaje Jesenice in drugi veliki infrastrukturni projekti, ki so sprožali razprave o podražitvah, pogodbenih aneksih, postopkih javnega naročanja, zamudah in učinkovitosti nadzora. Medijska razkritja, revizijske ugotovitve in vprašanja javnosti niso bili dovolj, da bi politična odgovornost sploh potrkala na vrata Bratuškove ali Golobove vlade. V Italiji bi ob takšni zgodbi že padale politične glave, pri nas pa je leva elita mirno sedela na kupu neodgovorjenih vprašanj in čakala, da jih prekrijeta pozaba in naslednja afera.
Foto: STA
Prav tu se pokaže bistvena razlika. V Italiji so ob sumih nepravilnosti pri velikih javnih projektih nastopili preiskovalci, odprli so dokumentacijo in sledili denarju, politični vrh pa je moral prej ali slej plačati ceno. V Sloveniji se zgodba praviloma izteče po nekaj dneh političnega kričanja, medsebojnega obtoževanja in medijskega hrupa. Nato se prah poleže, milijoni izginejo z naslovnic, odgovornost pa ostane brez imena, priimka in naslova.
Javna naznanitev korupcije Alenke Bratušek v višini 2,5 milijona evrov ni prinesla odstopa bivše ministrice ali kakšnega pretresa, le njeno zanikanje. Razumljivo, le kdo pa bo priznal, da so mu nekam v davčno oazo nakazali milijone. Dokler se ne seznani z dokazi na sodišču, bo vsakdo zanikal krivdo. Toda tu nastopi vprašanje morale in politične kulture, ki pa ju v liku Bratuškove, nekdanje predsednice vlade in ministrice, ne kaže iskati. Bratuškova pa se v tem medijskem in policijsko-tožilsko-sodnem mehurčku počuti varno kot Zoran Janković.
Bratuškova je vseskozi sedela za razkošno pogrnjeno korupcijsko mizo, obloženo z javnimi milijoni, ob kateri so se spletale vezi med vplivnimi podjetniki, državnimi uradniki in političnimi mogotci.
Boj proti korupciji je v Sloveniji na trhlih nogah, kot da smo se s korupcijo naučili živeti. Alenka Bratušek je politični obraz takšne države – države, v kateri milijoni izginjajo, afere ugašajo, politična odgovornost pa nikoli ne pride na vrsto.
Pri postopku imenovanja Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel obstaja sum, da je prišlo do hudih kršitev, zaradi česar so bili sproženi ustrezni postopki, je danes dejal zunanji minister Tone Kajzer. Zavrnil je navedbe Fajon, da ga je ob primopredaji poslov seznanila s kandidaturo.
Kot je v odzivu na odločitev visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas, da umakne predlog imenovanja Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel, spomnil Kajzer, je zunanje ministrstvo ugotovilo, da imenovanje njegove predhodnice ni bilo podano s strani vlade Roberta Goloba, ki je opravljala tekoče posle, ampak s strani generalne sekretarke MZEZ, neposredno podrejene Fajonovi.
“Iz tega postopka je jasno, da se ustvarja sum, da je tukaj prišlo do hudih kršitev, in zaradi tega so bili zdaj že sproženi ustrezni postopki,” je danes v izjavi za medije pojasnil minister.
Ker je bilo v zadnjih dneh izrečenih veliko različnih interpretacij, vas za celovit vpogled v moje stališče vabim k ogledu današnje izjave za medije 👇🏻 pic.twitter.com/0XL4Rk6VDC
Strinjal se je sicer, da je pomembno, da je Slovenija dobro zastopana na položajih v tujini, vendar pa je treba pri tem spoštovati zakonitost postopkov. In če bi bili v primeru imenovanja Fajonove upoštevani vsi zakonski postulati, “bi se stvar lahko seveda izšla tudi drugače“, je dejal in dodal, da ima samo vlada pristojnosti na tem področju.
Ne gre za revanšizem – imenovanje ni imelo zakonske osnove
Kot je še povedal Kajzer, ugotovitve iz poročila MZEZ kažejo tudi na to, da pri odločitvi nove vlade, da odreče podporo Fajonovi, ni šlo za politični revanšizem, kar ji očitajo v stranki SD.
Imenovanje ni imelo zakonske osnove, niti ni imelo osnove v strategiji, da je Slovenija pod prejšnjo vlado za več kot šestkrat povečala sredstva za območje Sahela, je dejal. “In iz tega se lahko ustvari vtis, da se je seveda uzurpirala celotna situacija za določene osebne koristi. Ampak o tem bodo potekali še postopki,” je pojasnil minister, pri čemer ni predstavil podrobnosti.
Obenem je zanikal navedbe svoje predhodnice na ministrskem položaju, da ga je o kandidaturi seznanila ob primopredaji poslov v začetku junija.
Fajonova obrača zgodbo
Davi je Fajonova sporočila, da jo je Kallasova v nedeljo zvečer obvestila, da je zaradi pritiska slovenske vlade in Evropske ljudske stranke, del katere je SDS premierja Janeza Janše, preklicala njeno nominacijo za posebno predstavnico unije za Sahel.
Foto: STA
Dodala je, da je bila prijava na to delovno mesto izvedena na popolnoma enak način kot prejšnje prijave za primerljiva delovna mesta. Postopek je bil pregleden in pravilen, je vztrajala Fajonova. Zapisala je, da je Kajzerja o prijavi obvestila na dan primopredaje, in dodala, da ji je takrat zagotovil podporo.
Kajzer je v petek visoko zunanjepolitično predstavnico EU in ministrske kolege iz drugih članic unije obvestil, da izbirni postopek po oceni MZEZ ni upošteval načel integritete in preglednosti in da Fajonova ne uživa podpore slovenske vlade za imenovanje na položaj posebne predstavnice unije za Sahel. Izrazil je pričakovanje, da bodo to stališče upoštevali pri nadaljnji obravnavi na Svetu EU.
Pri potrjevanju nekdanje slovenske zunanje ministrice se je zapletlo pred dvema tednoma, potem ko naj bi nasprotovanje njenemu imenovanju izrazila Slovenija. Imenovanje Fajonove za posebno predstavnico za Sahel so tako dvakrat umaknili z dnevnega reda zasedanja odbora stalnih predstavnikov članic pri EU, nazadnje pretekli teden.
Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović je na družbenem omrežju Facebook poudaril pomen odprtega dialoga v demokraciji ter svojo pripravljenost za sodelovanje z mediji.
”Demokracija živi skozi odprt dialog. Zato se bom vedno odzval povabilu medijev in odgovarjal na vprašanja, tudi kadar so zahtevna” je zapisal.
Preberite še: Kakšen pogovor – Stevanović moral miriti Tanjo Gobec
Ob tem je izpostavil tudi pomen vzajemnega spoštovanja v komunikaciji med politiki in mediji. Po njegovih besedah si vprašanja zaslužijo odgovore, odgovori pa priložnost, da so predstavljeni v celoti.
Stevanović meni, da lahko javnost le na ta način dobi celovito sliko, razume različna stališča ter si oblikuje lastno mnenje.
Keira Starmerja je na mestu britanskega premierja nadomestil novi vodja laburistične stranke Andy Burnham. Burnham je bil imenovan po današnjem obisku kralja Karla III., ki mu je poveril oblikovanje nove vlade.
Britanski premier Andy Burnham je pred premiersko rezidenco na Downing Streetu izjavil, da se zaveda, da imajo ljudje dovolj politike. “Slišim vas. Nismo bili dovolj dobri, moramo se izboljšati. In bomo boljši,” je sporočil pred svojimi podporniki.
Obljubil je, da bo nemudoma začel pripravljati ukrepe, ki bodo ljudem olajšali življenje, ko gre za spoprijemanje z življenjskimi stroški. Še letos pa pravi, da bo predstavil desetletni načrt za državo, v okviru katerega bo začrtana pot, po kateri želi, da bi država šla.
S spremembo izobraževalnega sistema se bo po njegovih navedbah mladim pomagalo do služb. Več podpore želi njegova vlada ponuditi na področju duševnega zdravja in poskrbeti za pospešeno gradnjo občinskih stanovanj. “Skrb za ljudi bo v središču vsega, kar bom storil,” je med drugim obljubil po navedbah STA in dodal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da “zgradi nov nacionalni občutek enotnosti”.
Britanski premier Andy Burnham (Foto: Epa)
Premier, ki pravi, da namerava spoštovati obrambne zaveze države, bo po napovedih danes poklical ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po navedbah AFP mu namreč želi poslati sporočilo, da bo Velika Britanija še naprej 100-odstotno podpirala Ukrajino. “Stoodstotno ga bom podpiral, tako kot je to storil Keir Starmer,” je izjavil premier, ki je dal vedeti, da bo spregovoril tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Starmer kralju danes podal odstopno izjavo
Za novega vodjo laburistov je bil Burnham, sicer nekdanji župan Manchestra, imenovan na petkovem izrednem kongresu. Kot vodji stranke, ki v parlamentu od leta 2024 uživa prepričljivo večino, mu pripada premierski položaj. Starmer je v poslovilnem govoru sporočil, da je njegovo delo končano. Po njegovih besedah naj bi bila Velika Britanija danes “močnejša in pravičnejša kot takrat, ko so laburisti prevzeli vodenje države”. “Odhajam z dobro voljo, odhajam z nasmehom in odhajam ponosen na vse, kar smo dosegli”, je še med drugim dejal.
Ta stran uporablja piškotke. Če jih ne dovolite, stran morda ne bo delovala pravilno. Ali jih želite omogočiti? Radio.Brezice.Eu uporablja piškotke, s katerimi omogočamo kvalitetno uporabniško izkušnjo in pravilno delovanje vseh funkcij spletne strani. Za nadaljevanje uporabe naše strani se morate strinjati s piškotki. Piškotke uporabljamo za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in funkcionalnosti spletne strani.
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med brskanjem po spletnem mestu. Od teh se piškotki, ki so kategorizirani kot potrebni, shranijo v vaš brskalnik, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcij spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno mesto. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Imate tudi možnost, da zavrnete te piškotke. Toda zavrnitev nekaterih od teh piškotkov lahko vpliva na vašo izkušnjo brskanja.
Piškotki, ki jih uporabljamo za izboljšanje uspešnosti delovanja spletne strani, ki uporabnikom omogoča hitrejše delovanje strani in boljšo uporabniško izkušnjo.
Analitični piškotki so uporabljeni za ugotavljanje kako uporabniki uporabljajo spletno stran, število obiskovalcev in podobno.
Piškotek
Trajanje
Opis
__gads
1 year 24 days
The __gads cookie, set by Google, is stored under DoubleClick domain and tracks the number of times users see an advert, measures the success of the campaign and calculates its revenue. This cookie can only be read from the domain they are set on and will not track any data while browsing through other sites.
_ga
2 years
The _ga cookie, installed by Google Analytics, calculates visitor, session and campaign data and also keeps track of site usage for the site's analytics report. The cookie stores information anonymously and assigns a randomly generated number to recognize unique visitors.
_ga_4SPM0Y9K5G
2 years
This cookie is installed by Google Analytics.
_gat_gtag_UA_240773228_1
1 minute
Set by Google to distinguish users.
_gid
1 day
Installed by Google Analytics, _gid cookie stores information on how visitors use a website, while also creating an analytics report of the website's performance. Some of the data that are collected include the number of visitors, their source, and the pages they visit anonymously.
CONSENT
2 years
YouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
UID
2 years
Scorecard Research sets this cookie for browser behaviour research.
Oglaševalski piškotki služijo uporabnikom za prikaz relevantnih oglasov.
Piškotek
Trajanje
Opis
mc
1 year 1 month
Quantserve sets the mc cookie to anonymously track user behaviour on the website.
NID
6 months
NID cookie, set by Google, is used for advertising purposes; to limit the number of times the user sees an ad, to mute unwanted ads, and to measure the effectiveness of ads.
test_cookie
15 minutes
The test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
A cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSC
session
YSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devices
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-id
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextId
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requests
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
![[Video] Zunanji minister Kajzer o sumih hudih kršitev pri imenovanju Fajonove](https://radio.brezice.eu/wp-content/uploads/2026/07/20260609-01548604-1024x683-1-672x372.jpg)
