Predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok, te dni še posebej razburja. Poskuša se ga prikazati kot zakon za bogate, ki bo po plečih udaril povprečnega Slovenca. Zlasti pa buri ukrep uvedbe socialne kapice na prispevke pri približno 7.500 evrih bruto, katerega namen je zadrževati ključne strokovne in visokokvalificirane kadre, krepiti konkurenčnost trga dela in zmanjševati odliv kadrov v tujino.

Slovenija sodeč po podatkih izgublja visokoizobražene kadre prav zaradi previsokih mejnih stopenj obdavčitve. Iz tega razloga podjetja v tehnoloških in inovativnih panogah težko konkurirajo ponudbam, ki prihajajo iz tujine. A brez sprememb na tem področju se bo ta trend nadaljeval: manj investicij v raziskave in razvoj, počasnejša rast produktivnosti in relativno nižji življenjski standard.

V zvezi z uvedbo socialne kapice so kritični tako poslanci odhajajoče koalicije kot tudi sindikalisti. Slednji menijo, da bo ta prinesla pritisk na pravice ljudi, pritisk na pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na pravice iz zdravstvenega zavarovanja in na pravice iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Evropska poslanka Romana Tomc iz vrst SDS, sicer ekonomistka, na podlagi konkretnih podatkov pojasnjuje, zakaj socialna kapica ni nikakršen bav bav, kot se to poskuša prikazati slovenski javnosti.

Slovenija med redkimi izjemami

V samem uvodu evropska poslanka opominja, da za veliko večino držav članic Evropske unije velja, da imajo navzgor omejene socialne prispevke. To pa seveda pomeni, da naša država “spada med zelo redke izjeme, kjer takšne omejitve nimamo”. “Kljub temu pokojninski sistem ni vzdržen, pokojnine pa so nizke”, je jasna Tomčeva in dodaja, da imajo v državah, kjer imajo socialno kapico, dobro razvit socialni dialog. “Čeprav so sindikati povsod močni, še posebej na Švedskem, ki jo pogosto dajemo za zgled, socialno kapico brez težav sprejemajo in podpirajo”, pojasnjuje. Ob tem še izpostavlja sosednjo Avstrijo, kjer imajo socialno kapico (Höchstbeitragsgrundlage), ki letos znaša 6.930 evrov bruto. Njihov pokojninski sistem namreč velja za enega najmočnejših javnih pokojninskih sistemov v Evropi. “Temelji predvsem na državnem, obveznem sistemu in je izrazito solidarno zasnovan. Minimalna zagotovljena pokojnina za samsko osebo s 40 leti delovne dobe v letu 2026 znaša 1.700 evrov”, navaja.

V luči očitkov, da gre tukaj za napad na solidarnost, evropska poslanka pravi, da omejitev prispevkov, če so omejene tudi pokojnine, predstavlja najbolj pravično in logično ureditev. “Ne ruši solidarnosti, saj je ta v sistem vgrajena na več ravneh. Poleg tega spodbudno vpliva na zaposlovanje in višje plače, kar potrjujejo tudi države, ki socialno kapico imajo”, je jasna. Tomčeva pravi, da bo zaradi tega ukrepa kratkoročno res nastal izpad prihodkov v pokojninski blagajni, a ob tem opominja, da ta razbremenitev zaposlenih in delodajalcev predstavlja naložbo v prihodnost, zaradi katere bo čez nekaj let prihodkov več.

Pokojnine zaradi tega ukrepa ne bodo nič nižje

Ker je znano, da pokojninska blagajna deluje na način, da se manjkajoča sredstva za pokojnine zagotovijo iz proračuna, je po besedah podpredsednice SDS strašenje z znižanjem pokojnin zelo zavajajoče. “Pokojnine zaradi tega ukrepa ne bodo nič nižje. Virov, s katerimi bi nadomestili izpad prihodkov, je veliko”, je jasna. Sama meni, da je vire med drugim mogoče iskati tudi pri privilegiranih pokojninah, za katere prispevki sploh niso bili plačani. “Upor proti ukrepom, ki bi koristili ljudem, podjetjem in nenazadnje razvoju Slovenije, je zato nerazumljiv”, je prepričana.

A. H.

The post Evropska poslanka Tomc glede socialne kapice: Strašenje z znižanjem pokojnin je zelo zavajajoče first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Evropska poslanka Tomc glede socialne kapice: Strašenje z znižanjem pokojnin je zelo zavajajoče z dne, 2026-05-11 04:15:42, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/evropska-poslanka-tomc-glede-socialne-kapice-strasenje-z-znizanjem-pokojnin-je-zelo-zavajajoce/

Uspešno zaključena desetdnevna lunarna misija. Sistemi so delovali brezhibno. Padel je tudi daljinski rekord. Povratek človeštva v globoko vesolje. Ambiciozen načrt stalne naselitve Lune. Prvi korak k medplanetarni širitvi človeštva. 

Projekt Artemis II je bil prvi pilotirani polet programa Artemis, ki ga vodi Nasa. Misija je potekala od 1. do 11. aprila 2026 in je predstavljala zgodovinski mejnik, saj so prvič po poletu Apolla 17 v daljnem letu 1972 ljudje zapustili nizko zemeljsko orbito in se odpravili proti Luni. Štirje astronavti so z raketo Space Launch System (SLS) in vesoljskim plovilom Orion (imenovanim Integrity) opravili približno 10-dnevni let po trajektoriji prostega vračanja (free-return trajectory), ki spominja na figuro osem ali na znak za neskončno, kakor je komu ljubše. Šlo je za dve zaokrožitvi okoli Zemljine orbite, prelet Lune z ogledom njene temne strani in varen povratek domov brez kakršnih koli dodatnih manevrov.

Povratek v globoko vesolje

Posadko je sestavljala četverica astronavtov. Poveljnik poleta je bil Reid Wiseman, izkušeni testni pilot in veteran bivanj na mednarodni vesoljski postaji ISS. Pilot misije je bil Victor Glover, specialistka misije pa Christina Koch – oba prav tako veterana poletov v nizki zemeljski orbiti. Ob trojici astronavtov ameriške Nase pa je bil četrti član posadke astronavt Kanadske vesoljske agencije (CSA) Jeremy Hansen.

Progresivni obsedenci in mediji seveda tudi pri tej znanstveni misiji niso mogli brez dnevnopolitične agende. Za začetek so pljunili na vse predhodne lunarne misije, češ da so bile belsko patriarhalne, in tokratno posadko slavili kot zmago “raznolikosti in vključevanja”. Ker je Glover temnopolt, Kochova pa ženska, torej gre za “prvo žensko in prvega temnopoltega v globokem vesolju”; za dobro mero so dodali še Hansena kot “prvega neameričana na lunarni misiji”. Glover je ta bedasti aktivizem zavrnil, češ da ne gre za to, kdo je ali ni “prvi” kar koli že, ampak da je cilj misije povratek človeštva v globoko vesolje.

Izstrelitev rakete so sprožili 1. aprila 2026 ob 22.35 po evropskem času oziroma ob 18.35 po lokalnem času z izstrelitvenega kompleksa LC-39B v centru Kennedy Space Center na Floridi. Raketa SLS je bila visoka 98 metrov, gnali pa so jo štirje glavni motorji RS-25 (reciklirani iz programa Space Shuttle), ki so se prižgali sedem sekund pred izstrelitvijo, nato pa sta se prižgala še dva masivna trdna raketna pospeševalnika (SRB). Pospeševalnika sta se ločila po približno dveh minutah pri hitrosti okoli 5.000 km na uro in višini 48 km. Jedro rakete je zgorelo v približno osmih minutah, nato se je ločilo in Orion je ostal priključen na zgornjo stopnjo ICPS (Interim Cryogenic Propulsion Stage).

Orion se je najprej znašel v visoki zemeljski orbiti, približno 2.300 kilometrov nad Zemljinim površjem. Posadka je v tem času opravila vrsto sistemskih preverjanj, vključno z delovanjem življenjskih podpornih sistemov, navigacije, komunikacije in manevriranja. Izvedli so tudi simulacije približevanja in ločevanja od zgornje stopnje.

Drugi dan in ob drugi obkrožitvi našega planeta ter opravljenih vseh testih je Orion izvedel ključni pogonski manever, ki ga je izstrelil iz Zemljine orbite proti Luni. To je bil kritičen trenutek poleta, saj po njem ni bilo več poti nazaj brez lunarne gravitacije.

Padel je tudi daljinski rekord

Prelet Lune 6. aprila je bil vrhunec misije. Orion je vstopil v njeno vplivno območje, kjer je prevladala lunarna gravitacija. Najbližje se je površju približal na odvrnjeni (temni) strani, in sicer na razdalji približno 6.545 kilometrov. V tem času so astronavti opazovali Luno od blizu, med preletom pa so za približno 40 minut izgubili stik z Zemljo zaradi Lune, ki je blokirala signal, kar je bilo seveda pričakovano. Pri tem so se oddaljili 406.771 kilometrov od Zemlje, s čimer so podrli rekord Apolla 13, ki je bil oddaljen 400.171 kilometrov. Hitrost plovila je tedaj dosegla skoraj 98.000 km/h.

Astronavti so med preletom izvajali opazovanja, fotografiranje in teste komunikacije.

Po preletu je Orion zapustil Lunino gravitacijsko območje in se po trajektoriji prostega vračanja samodejno usmeril proti Zemlji. Pot nazaj je trajala približno štiri dni. Sistemi so delovali odlično, posadka je med povratkom opravila dodatne teste, vključno s testom ponovnega vstopa v Zemljino atmosfero.

Uspešno zaključena misija

Misija se je končala 10. aprila po ameriškem času – oziroma 11. aprila po evropskem – z uspešnim pristankom v Tihem oceanu ob obali San Diega v Kaliforniji. Orion je zdržal ekstremne razmere ob ponovnem vstopu v atmosfero, ko je hitrost dosegla okoli 40.000 km/h, temperatura na toplotnem ščitu pa se je povzpela nad 2.700 °C.

Uspešno končana misija Artemis II ni bila le testna misija. Trajala je približno 10 dni, preletela je več kot milijon kilometrov in predstavlja navdih za novo generacijo raziskovalcev. Preverila je ključne sisteme Oriona za prihodnje pristanke na Luni. Dokazala je zanesljivost SLS in Oriona z ljudmi na krovu, preizkusila življenjsko podporo v globokem vesolju, navigacijo, komunikacijo in varnost. Misija je odprla pot za vzpostavitev trajne človeške prisotnosti na Luni in kasneje na Marsu. Bila je tehnično zahtevna, a je potekala brez večjih težav. Posadka je ostala zdrava, Orion pa je deloval bolje od pričakovanj. To je bil pomemben korak k vrnitvi človeka na Lunino površje in širjenju človeštva v globoko vesolje.

Stalna naselitev Lune

Kot rečeno, je bila misija Artemis II del širšega programa Artemis. Gre za ambiciozen ameriški vesoljski program, ki ga vodi Nasa v sodelovanju z mednarodnimi partnerji in komercialnimi podjetji. Cilj tega programa je, da se človeštvo za začetek po več kot 50 letih – od Apolla 17 v letu 1972 – vrne na Lunino površje, potem pa še veliko več. Cilj je v slabem desetletju vzpostaviti trajno človeško prisotnost na Luninem površju in pripraviti tehnologije za prihodnje polete na Mars. Program Artemis torej predstavlja prehod od kratkih obiskov Lune, kot so bile misije Apolla, k stalni naselitvi Lune, kar pomeni izgraditev trajnih bivališč in znanstvenih baz ter izkoriščanje lunarnih virov (ISRU – In-Situ Resource Utilization) za vzdrževanje te stalne naselitve.

Program Artemis se je sicer začel leta 2017 kot naslednik programa Constellation. Ključni cilji programa so:

• pristanki ljudi na jugu Lune, ki je regija z večnim senčnimi kraterji, kjer je verjetno vodni led, ki bo glavna surovina za vzdrževanje lunarne naselbine;
• gradnja lunarne baze Artemis Base Camp, ki bo omogočila daljše bivanje (do nekaj mesecev) za začetek vsaj štirih astronavtov, to število pa se bo predvidoma hitro povečevalo;
• razvoj trajnostnih tehnologij, potrebnih za delovanje naselbine, kot so sončna in jedrska energija, habitati, lunarni roverji, proizvodnja kisika in goriva iz lunarnega ledu ter gradbenih materialov iz lunarne prsti (regolita).

Program Artemis združuje ameriške vladne rakete (SLS, Orion) z zasebnimi pristajalniki (SpaceX Starship HLS, Blue Origin Blue Moon) in tovornimi misijami CLPS (Commercial Lunar Payload Services).

V začetku leta 2028 bo sledil polet Artemis IV s prvim pristankom ljudi na Luni po misijah Apollo. Konec istega leta pa bo sledila misija Artemis V, katere cilj bo začetek gradnje lunarne baze.

Projekt nato predvideva vsaj en pristanek na leto, kasneje pa vsakih šest mesecev ali celo pogosteje.

Trajna naselitev Lune že v sedmih letih

Načrt za naselitev Lune predvideva več faz in precejšnje stroške, vsaj 20 milijard dolarjev za prvih sedem let oziroma do 30 milijard za desetletno obdobje. Predvidevajo, da se bo projekt kasneje pocenil, deloma s sodelovanjem komercialnega sektorja, deloma z izkoriščanjem Luninih virov. Vsekakor je Nasa že odpovedala razvoj in izgraditev orbitalne postaje Lunar Gateway in vse za to predvidene vire preusmerila v projekt gradnje površinske baze.

Prva faza projekta Artemis bo predvidoma trajala do konca 2028 in bo obsegala priprave in eksperimentiranje; pošiljanje roverjev za površinske raziskave ter energetskih enot (najprej sončne, kasneje jedrske) in instrumentov za komunikacijo, navigacijo in znanstvene raziskave instrumentov. V tej fazi naj bi omogočili zanesljiv dostop do površine, izvedli testiranje tehnologij in zbrali kar se le da veliko osnovnih podatkov o regiji – prisotnost vode, stopnje sevanja, temperaturni razponi.

V drugi fazi, ki bo predvidoma zaključena do leta 2032, bo glavni fokus razvoj infrastrukture za redne operacije. Na Lunino površino bodo dostavljene komponente za gradnjo bivalnih prostorov in skladišč ter še več roverjev za lunarna raziskovanja. Astronavti bodo na Lunini površini lahko ostajali tedne, ne le dneve. Stalna baza bo verjetno locirana na južnem delu Lune, na robu kraterja Shackleton, bogatega z vodnim ledom in sončno svetlobo za energijo.

Tretja faza od leta 2033 pa bo imel za cilj uresničitev mota projekta Artemis »Ljudje se vračamo na Luno, da ostanemo – tokrat trajno«. Torej neprekinjena človeška prisotnost na Luni. Težki tovorni pristajalniki bodo dostavili komponente za večje bivalne in delovne prostore, jedrske reaktorje za energijo in sisteme za recikliranje vode in zraka ter proizvodnjo goriva. Tudi posebne roverje, »lunarne camperje«, ki bodo omogočali večdnevne raziskave Luninega površja. V tej fazi bodo skušali doseči tudi samozadostnost z izkoriščanjem Luninih virov (regolit za gradnjo objektov, led za vodo/kisik/gorivo).

V tretji fazi bodo potekala tudi širša znanstvena raziskovanja; geološke raziskave Lune, iskanje vode in mineralov, poskusi uporabe regolitske »opeke« kot zaščite pred sevanjem in mikrometeoriti. Testirali se bodo zaprti sistemi za recikliranje (voda, zrak, hrana). Testirali se bodo dolgotrajni vplivi ekstremnih temperatur (od −173 °C do +127 °C), sevanja in prahu na delovanje naprav. Izvajale se bodo biološke raziskave v razmerah nizke gravitacije (gravitacija na Luni je šestkrat šibkejša kot na Zemlji), namestili pa bodo tudi teleskope za opazovanje vesolja brez vpliva atmosfere.

Končno in ne nazadnje: raziskale se bodo tudi možnosti »lunarne ekonomije« – komercialnega rudarjenja, turizma in znanstvenih raziskav.

In seveda, pridobljeni podatki in izvedeni testi bodo namenjeni pripravi tehnologij za še veliko bolj ambiciozen cilj – prihodnje misije, ki bodo človeštvo pripeljale na Mars.

Široko mednarodno sodelovanje

Čeprav je glavno gonilo projekta Nasa, je pripravljena platforma za široko sodelovanje tako drugih držav kot tudi zasebnega sektorja. Dogovor Artemis Accords daje okvir za sodelovanje, delitev podatkov, varnost in izogibanje onesnaženju ter določa pravila za mirno, varno in trajnostno raziskovanje Lune. Partnerji bodo prispevali module, roverje, znanstvene instrumente (ESA, JAXA, CSA itd.). Mednarodno sodelovanje prek dogovora Artemis Accords je podpisalo že 62 držav – vključno s članicami Evropske unije, Japonsko, Kanado, Avstralijo … Pridružil pa se je tudi komercialni sektor, predvsem SpaceX, Blue Origin, Intuitive Machines, Firefly, ki bo ključen za pocenitev vesoljskih misij.

Bogdan Sajovic

The post Prvi korak v projektu “od Lune do Marsa” first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Prvi korak v projektu “od Lune do Marsa” z dne, 2026-05-11 04:15:45, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/artemis-ii-prvi-korak-v-projektu-od-lune-do-marsa/

Včasih sem še (naivno) verjel, da lestvico medijske svobode (Press Freedom Index) sestavljajo neodvisne institucije, da so v organizaciji Novinarji brez meja (RSF), ki je začela z indeksom, ljudje, ki jim je mar za novinarstvo; ne glede na svetovni nazor. Vendar pa sem z leti vse bolj spoznaval, da je projekt izrazito ideološko obremenjen in opredeljen, saj se ves čas ponavlja isti vzorec: ko je v neki državi na oblasti desnica, indeks pade, ko izvršilno oblast prevzame progresivno usmerjena vladna koalicija, se medijska svoboda nenadoma, kot po čudežu, izboljša. To ni naključje.

Organizacijo RSF obilno finančno podpira Fundacija za odprto družbo, ki jo je ustanovil milijarder George Soros in ki po svetu podpira izrazito progresivne projekte. Čeprav v RSF trdijo, da so od njega popolnoma neodvisni in da Soros “samo” financira delovanje organizacije, je težko spregledati dejstvo, da so nizkih ocen deležne države, ki omejujejo vpliv njegove fundacije.

Tak primer je Madžarska, kjer se je odhajajoči premier Viktor Orban pogosto spotaknil ob Sorosa in kritiziral njegovo delovanje proti vladi. No, očitno bo Madžarska od zdaj naprej deležna boljših ocen, saj je v najnovejšem poročilu RSF zapisano, da ima po zmagi Pétra Magyarja država “edinstveno priložnost /…/ za prekinitev zastoja na področju svobode tiska”. Čeprav pod Orbanovo vladavino noben novinar ni bil zaprt ali preganjan zaradi zapisanega.

Zakaj so konservativne vlade slabše ocenjene?

Podobno je z oceno za Slovenijo. Po zmagi Gibanja Svoboda leta 2022 je Slovenija hitro napredovala na lestvici, ne glede na to, da je Robert Golob odkrito grozil konservativnim medijem; ne glede na to, da je njegova politična stranka ustanovila “preiskovalno komisijo”, katere namen je bil materialno uničenje desnih medijev in demonizacija novinarjev v teh medijih; ne glede na to, da je bila predvolilna oddaja Tarča na TV Slovenija odpovedana zaradi pritiskov vladnega kabineta in so ustvarjalci oddaje priznali, da v času Janševe vlade niso bili deležni takih pritiskov kot pod Golobovo vlado. Kar je razumljivo, ko si ogledamo metodologijo, na podlagi katere izračunajo indeks. Tega dobijo tako, da razpošljejo anketni vprašalnik, ki ga izpolnijo aktivisti samooklicane civilne družbe, strokovnjaki in novinarji. Pri tem se uporablja mreža projekta Varieties of Democracy (V-Dem), ki ga vodi V-Dem Institute na Univerzi v Göteborgu na Švedskem in ki izračunava indeks demokracije. Ta meri odklone od “liberalne demokracije”, kar avtomatično pomeni, da so države s konservativnimi vladami slabše ocenjene.

Kdo sodeluje iz Slovenije, ni znano, ker v RSF pravijo, da tega ne razkrivajo, saj bi bili lahko ocenjevalci deležni groženj. Toda neuradno je slišati, da točkujejo profesorji Fakultete za družbene vede UL (FDV), člani Društva novinarjev Slovenije (DNS) in nekatere progresivno usmerjene nevladne organizacije. Za vse je značilno, da so politično levo usmerjeni. Torej, indeks je “perception-based” – temelji na subjektivnih mnenjih ter tako odraža mrežo aktivistov in novinarjev, ki so blizu Sorosovemu ekosistemu. Tudi zato v poročilu za Slovenijo lahko preberemo, da “sta neodvisnost medijev in varnost novinarjev v praksi še vedno krhki”, ker novinarje, pozor, iz opozicije blati in žali Janez Janša. Ne Robert Golob, ki s pozicije moči žuga konservativnim medijem in novinarjem, ampak opozicijski lider, ki nima nikakršne izvršilne moči, ogroža svobodo medijev.

Vsaka kritika novinarjev in medijev, ki pride iz konservativnega ideološkega pola, pomeni ogrožanje svobode medijev. Novinarji in levičarski cehi takrat zaženejo preplah, obveščajo tujo javnost. Kar kaže na preobčutljivost, predvsem pa na grenko spoznanje, kaj si običajni ljudje (v dobi družbenih medijev je pač to mogoče) v resnici mislijo o njihovem delu. In zaradi odkrito povedanega ali zapisanega mnenja se počutijo ogrožene. Če jih to moti, so očitno zgrešili poklic.

Jože Biščak

The post Sorosev indeks medijske svobode first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Sorosev indeks medijske svobode z dne, 2026-05-11 04:15:49, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/sorosev-indeks-medijske-svobode/

Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki povzroča resne motnje v zračnem prometu in potovanjih, bo letošnja turistična sezona na Hrvaškem posebna in zahtevna. Minister za turizem in šport Tonči Glavina je danes pozval vse deležnike v turističnem sektorju, naj skupaj znižajo cene in marže za 10 do 20 odstotkov, da Hrvaška ostane konkurenčna na sredozemskem trgu.

“Vsem deležnikom turističnega sektorja smo poslali poziv, da je zdaj čas, da pokažemo dobre promocijske akcije in da v celotni vrednostni verigi znižamo pričakovanja in marže, da gremo s paketom ‘vsi skupaj na Hrvaškem’ s popusti od 10 do 20 odstotkov,” je izjavil Glavina v Splitu, kjer je spremljal veslaško tekmo legend Oxforda, Cambridgea in Splita.

Minister je poudaril, da popuste že uvajajo tudi konkurenčne države in da letošnje leto ni “normalno niti standardno”. “To leto je pomembno, ne samo za to poletje, ampak je temelj tudi za naslednje leto, ki bi lahko bilo enako zahtevno, če inflacija in cene energentov ostanejo takšne, kot so zdaj,” je opozoril.

Se bodo Hrvati pridružili pobudi?

Poziv velja za vse v turistični verigi – hotelirje, kampodajalce, male najemodajalce, gostince in trgovce. Glavina je sporočil, da morajo vsi znižati pričakovanja in narediti korak naprej, saj bo le tako sezona uspela kljub geopolitičnim izzivom.

Na vprašanje, ali bo država pomagala s davčnimi olajšavami v primeru slabšega prometa, je minister odgovoril, da bo vlada pripravljena reagirati in narediti potrebne korake.

C. Š.

The post Drzna poteza hrvaškega ministra: Vsi v turizmu naj spustijo cene! first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Drzna poteza hrvaškega ministra: Vsi v turizmu naj spustijo cene! z dne, 2026-05-11 04:15:52, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/drzna-poteza-hrvaskega-ministra-vsi-v-turizmu-naj-spustijo-cene/

Po novih izjavah Donalda Trumpa se svet znova sprašuje: ali ameriška vlada že desetletja skriva dokaze o nezemeljskem življenju? Tuji mediji poročajo o tajnih dokumentih, skrivnostnih vojaških posnetkih in celo govoricah, da naj bi ZDA imele v posesti “nečloveška bitja”.

Trump je v zadnjih tednih večkrat omenil zaupne datoteke o NLP-jih in nepojasnjenih pojavih, ki jih želi delno razkriti javnosti. Čeprav ni neposredno dejal, da vesoljci obstajajo, je z besedami “ljudje si zaslužijo izvedeti resnico” sprožil pravi medijski vihar.

Pentagonovi posnetki šokirali svet

Največ pozornosti še vedno vzbujajo znameniti videoposnetki ameriške mornarice, ki jih je Pentagon uradno potrdil kot pristne. Na njih so vidni nenavadni objekti brez kril ali vidnega pogona, ki izvajajo manevre, kakršnih današnja tehnologija ne pozna.

Piloti ameriške vojske so poročali o:

• hipnih pospeških,
• lebdenju brez motorjev,
• nenadnih spremembah smeri,
• izginjanju z radarjev.

Prav ti posnetki so sprožili teorije, da ameriška vojska morda preučuje tehnologijo, ki ni človeškega izvora.

Imajo Američani v lasti nezemljana?

Najbolj eksplozivne trditve prihajajo od nekdanjih vojaških in obveščevalnih uslužbencev. Nekateri so pod prisego trdili, da naj bi ZDA že desetletja hranile razbitine neznanih plovil in celo “biološke ostanke nečloveškega izvora”.

Posebej odmevno je bilo pričanje nekdanjega obveščevalca Davida Gruscha, ki je ameriškemu kongresu povedal, da naj bi obstajali tajni programi za zbiranje strmoglavljenih NLP-jev. Po njegovih besedah naj bi bile pridobljene tudi “nečloveške biologije”.

Ameriške oblasti teh trditev niso nikoli uradno potrdile. Pentagon še danes vztraja, da nima dokazov o nezemeljskih bitjih ali vesoljcih.

Kljub temu teorije ne pojenjajo. Na spletu krožijo govorice o skrivnih laboratorijih, podzemnih bazah in celo domnevnih “živih bitjih”, ki naj bi jih preučevala ameriška vojska. Nobena od teh informacij ni bila neodvisno dokazana.

Po Trumpovih izjavah so družbena omrežja preplavile teorije, da svetovne elite javnost počasi pripravljajo na “največje razkritje v zgodovini človeštva”.

Skeptiki medtem opozarjajo, da za zdaj ni nobenega konkretnega dokaza, da bi ZDA dejansko imele vesoljca ali delujoče nezemeljsko plovilo. Velik del informacij temelji na pričevanjih, uhajanjih dokumentov in nepreverjenih trditvah.

A eno je jasno: tema vesoljcev še nikoli ni bila tako blizu uradnim krogom ameriške politike kot danes.

The post Ameriška vlada skriva vesoljca? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Ameriška vlada skriva vesoljca? z dne, 2026-05-10 13:45:38, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/ameriska-vlada-skriva-vesoljca/

Kuvajt je bil danes po navedbah tamkajšnje vojske tarča napada z droni navkljub prekinitvi ognja v vojni na Bližnjem vzhodu. Oborožene sile so v kuvajtskem zračnem prostoru po navedbah vojske zaznale več dronov in se z njimi spopadle. Katar je medtem poročal o napadu na trgovsko ladjo v svojih teritorialnih vodah.

“Danes ob zori so oborožene sile v kuvajtskem zračnem prostoru zaznale več sovražnih dronov, s katerimi so se spopadle v skladu z veljavnimi postopki,” je na omrežju X sporočil generalštab vojske te zalivske države. Izvor dronov Kuvajt ni navedel, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem je britanska agencija za pomorsko trgovino (UKMTO) sporočila, da je neznani izstrelek v jutranjih urah zadel ladjo pred obalo Katarja.

Pozneje je katarsko obrambno ministrstvo sporočilo, da je dron davi napadel trgovsko ladjo, ki je v katarske vode priplula iz Abu Dabija. Na ladji v bližini pristanišča Mesaied je izbruhnil manjši požar, poškodovanih ni bilo.

Med ZDA in Iranom v okviru širše vojne na Bližnjem vzhodu sicer od 8. aprila velja prekinitev ognja, medtem ko so pogajanja o končanju vojne bolj ko ne zastala. Delegaciji obeh držav sta se 11. aprila v Islamabadu sestali na prvem krogu pogovorov, a ti niso prinesli preboja, do novega kroga nato ni prišlo.

Iranska revolucionarna garda je v soboto zagrozila z napadi na ameriške cilje na Bližnjem vzhodu, če bodo ZDA napadle iranske tankerje. Teheran je danes opozoril še, da bodo države, ki upoštevajo sankcije ZDA proti Iranu, imele težave pri prečkanju Hormuške ožine.

C. Š., STA

The post Iran kljub premirju napada sosednje države first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Iran kljub premirju napada sosednje države z dne, 2026-05-10 13:45:42, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/iran-kljub-premirju-napada-sosednje-drzave/

Potniška ladja, na kateri so zabeležili izbruh hantavirusa, se je zasidrala v bližini pristanišča Granadilla na Kanarskih otokih, kjer so španske oblasti postavile velike sprejemne šotore in omejile dostop do obale.

Sodeč po navedbah tamkajšnjih oblasti so v nedeljo zjutraj pričeli z evakuacijo prvih potnikov z ladje, ki se je v teh dneh znašla v središču pozornosti sveta.

“Izkrcanje prve skupine potnikov ladje MV Hondius se je začelo,” je v nedeljo prek družabnega omrežja X sporočil generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus. Strokovnjaki na terenu po njegovih besedah sodelujejo s španskim ministrstvom za zdravje pri epidemiološki oceni potnikov in usklajujejo čarterske lete z ministrstvom za notranje zadeve.

Prtljaga bo ostala na krovu

Španska ministrica za zdravje Mónica García je po navedbah Politica izjavila, da izkrcanje “poteka normalno” in da so vsi potniki na krovu ladje MS Hondius še vedno asimptomatski. Da bodo potniki na obalo prepeljani po narodnosti z majhnimi čolni, je sporočil organizator križarjenj Oceanwide Expeditions. Njihova prtljaga bo ostala na ladji, ki bo s preostalo posadko nadaljevala pot do pristanišča Rotterdam. Sodeč po predvidevanjih bo ladja potrebovala pet dni, da doseže Nizozemsko.

Letala za repatriacijo svojih državljanov so poslale Francija, Nemčija, Belgija, Irska in Nizozemska. Evropska unija pa je medtem po besedah španskega notranjega ministra Fernanda Grande-Marlaske poslala dve dodatni letali za preostale državljane EU. Združene države Amerike in Velika Britanija usklajujejo letala za državljane držav zunaj EU, ki niso uspele zagotoviti prevoza.

Vsi od več kot 100 potnikov se testirajo na hantavirusno okužbo, ki jo običajno povzroča stik z okuženimi glodavci. Med osmimi prijavljenimi domnevnimi primeri okužbe s hantavirusom na ladji za križarjenje v Atlantiku je bilo doslej potrjenih šest primerov, je v petek sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Po njihovih navedbah gre pri vseh za t. i. andski sev, ki se lahko prenaša s človeka na človeka, inkubacijska doba pa lahko traja do devet tednov.

Špance bodo namestili v vojaško bolnišnico

Španski državljani bodo z letalom prepeljani v Madrid in nameščeni v obvezno karanteno v vojaški bolnišnici Gomez Ulla. ZDA nameravajo svoje državljane po začetnem pregledu v zveznem karantenskem centru poslati domov v samoizolacijo. Ker na Tenerifu v luči prihoda konkretne ladje obstajajo nekateri strahovi, da bi hantavirus lahko sprožil novo svetovno pandemijo, Svetovna zdravstvena organizacija z izjavami pomirja. Tamkajšnji generalni direktor poudarja, da hantavirus ni covid in da je tveganje za prebivalce Tenerifa majhno zaradi narave bolezni in ukrepov španske vlade. Pravi, da bodo sami še naprej nudili vso potrebno podporo.

Ž. N.

The post Pričela se evakuacija potnikov z ladje z izbruhom hantavirusa first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Pričela se evakuacija potnikov z ladje z izbruhom hantavirusa z dne, 2026-05-10 11:30:30, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/pricela-se-evakuacija-potnikov-z-ladje-z-izbruhom-hantavirusa/

Čeprav Janez Janša še ni četrtič izvoljen za predsednika vlade in še ni predlagal ministrov, je v parlamentu že vse pripravljeno za to. Štirikrat je doslej uspelo vlado voditi le Janezu Drnovšku. Jutri bodo Natašo Avšič Bogovič iz Svobode izvolili za opozicijsko podpredsednico državnega zbora, Svoboda bo prevzela tudi vodenje komisije za nadzor proračuna. Da bo največja opozicijska stranka spet vodila nadzor vlade, bo velika sprememba v primerjavi z zadnjim mandatom, ko so Svoboda, SD in Levica to onemogočile SDS kot največji opozicijski stranki. Država se, ker desna koalicija ne ravna enako nizkotno in nedržavniško, vrača v normalnost.

V normalnost pa se parlament vrača tudi sicer. Z interventnim zakonom nova večina odpravlja več čudaštev prejšnje oblasti, denimo, da upokojencem ne bo več treba plačevati odstotka svojih pokojnin za izboljševanje likvidnosti ministra Klemna Boštjančiča. Pokojnine so jim s prispevkom za dolgotrajno oskrbo proračuna znižali v zadnjem letu, dolgotrajne oskrbe pa tistim, ki jo potrebujejo, niso zagotovili. 140 milijonov je zaradi tega že po prvih mesecih končalo na finančnem ministrstvu za izboljševanje likvidnosti proračuna, kjer so zagotovili, da za likvidnost tega denarja sploh ne potrebujejo. Višek je bil.

Zalomilo se jim je pri dolgotrajni oskrbi že na ravni informacijskega sistema, ki ga ni bilo. Pobirali so denar, naredili pa niso niti najbolj osnovnih stvari. Tako je, če ustanoviš novo politično ministrstvo, da dobi službo aktivist levice Simon Maljevac s kupom prijateljev, ki so se lepo imeli. Na kavčih. Lepo se je na podoben način imela tudi celotna vlada Roberta Goloba. Leta 2022 je porabila 13,5 milijarde, leta 2023 14,8 milijarde, leta 2024 15,4, lani 17,1 milijarde evrov. Dvig za 1,5 milijarde v zadnjem letu pred volitvami je imel preprost namen: kupiti volitve. Spodletelo jim je celo to.

Nateg z zdravstvom

Odpravi nerazumnosti bomo priča tudi v zdravstvu, kjer nova večina ukinja monopol državnega zdravstva, ko gre za denar, ki ga vsi prispevamo za lastno zdravljenje. Uzakonitev monopola, ki ga je deloma odpravilo že ustavno sodišče, je pomenila, da plačate, zdravljenja pa ne dobite. Ker vam tega državno zdravstvo, kjer šefe nastavljajo vladajoči, preprosto samo ne more zagotoviti. Plačate, dobite pa ne. Kot pri dolgotrajni oskrbi. Številni nimajo niti osebnega zdravnika. Le dolgo čakalno vrsto. Hitro pomoč pa pogosto le, če sežete v žep in plačate pri zasebnikih. Kar ste že plačali državni zavarovalnici. Dvakrat plačali. Obvezno in obvezno dodatno. Si je mogoče predstavljati večji nateg?

Sprejemanje zakona, ki odpravlja le največje napake prejšnje vlade, je poslanec Svobode Lenart Žavbi, ki je v to stranko prestopil iz Levice, ocenil za “janšizem, fašizem z najbolj idiotskim obrazom do zdaj”.

V Levici pa kot projekt za bogate. Doslej vladajoče stranke pred jutrišnjim odločanjem napovedujejo celo zakonodajni referendum, kakršnega smo pred štirimi leti že imeli ob povišanju števila ministrstev za pet in največji čistki v medijih v zgodovini s predčasno menjavo vseh nadzornikov, programskih svetnikov, direktorjev in najpomembnejših urednikov na RTV SLO. Na cesto so zaradi političnih razlogov s tistim zakonom metali celo navadne novinarje in namesto njih v ospredje porivali levičarske aktiviste iz Mladine in srednješolce.

Te politične čistke v največjem mediju v državi, ki pa je bolj slabo gledan, ni kritizirala predsednica Nataša Pirc Musar, ki je eden v množici levih politikov, ki jih je ustvaril ta medij. Da jih omenim še nekaj: Tanja Fajon, Marjan Šarec, Mojca Pašek Šetinc, Violeta Tomić... Je pa ob dnevu svobode medijev kritizirala predlog drugačnega financiranja RTV SLO, ki ga je že lani predlagala Resni.ca, da bi ukinili prispevek vseh ljudi in financiranje v celoti prenesli na proračun. Z drugačnim državnim financiranjem iz žepov vseh ljudi bi po mnenju Pirc Musarjeve to postala državna televizija. In ne s čistkami, ko si je njen poltični pol tam na vrhu, pa tudi nižje, nastavil vse kar leze in gre. Žan Mahnič (SDS) jo je zaradi dvoličnosti označil za komunajzerko. Dodatnih več kot deset milijonov iz proračuna so s spremembo zakona RTV SLO lani zagotovili že poslanci Svobode, SD in Levice. Nataša Pirc Musar takrat tega “prenosa” ni kritizirala. Ko nekaj delajo njeni, je tiho, če drugi, je konec sveta. Si predstavljate, kako bi se odzvala, če bi sedanja koalicija na hitro sprejela zakon, da se takoj odstavi vse programske svetnike, direktorje in urednike na RTV Slovenija in zmeče na cesto kup novinarjev, ki niso dovolj naši, ker so politično bližje nekdanji novinarki TV SLO Pirc Musarjevi?

Ocena Mahniča o komunajzerki je poslance in medije na levi dvignila v zrak. Denimo, Žavbija. Žavbi politike z desne lahko zmerja s fašisti, obratno s komunajzerji pa se politikov z njegovega pola ne sme. Še posebej ne Pirc Musarjeve, ki jo je za predsednico predlagal Milan Kučan. Nekoč voditelj naše komunistične partije in socialističnega režima, v katerem so bile vse druge stranke prepovedane. Na drugi strani nobene podobne povezave v ozadju zmerjanj s fašizmom ni.

Kako je s svobodo medijev bomo ta teden lahko dodatno opazovali ob Evroviziji, ki bo na Dunaju, kjer RTV SLO ne bo in tudi prenosa ne. Nekdanja socialistična Jugoslavija je bila edina med državami v socialističnem bloku, ki si je nekoč to prireditev upala prenašati in tudi sodelovati. Bili smo nekoliko bliže Evropi kot drugi v bloku. Tudi meje so bile bolj odprte.

Danes, ko nismo več v socializmu, pa cenzura. Za interese tujcev na zahtevo levih strank, ki v spopadu na Bližnjem vzhodu navijajo za Palestino. V položaju, ko so Palestinci iz Gaze s povsem nečloveškim ravnanjem sprožili brutalno vojno, katere žrtev so najbolj sami. Kje smo, kaže tudi, da je dosedanja vlada za evropsko komisarko po polomu s Tomažem Veselom delegirala Marto Kos, ki je v prejšnjem režimu kot novinarka, kar je podrobno razkril Igor Omerza, delala za tajno politično policijo komunističnega režima. Dobro je v primerjavi z nekdanjim odgovornim urednikom Dela in poslancem Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića Mitjo Meršolom vsaj to, da Marta Kos zdaj ne razglaša, kako ponosna je na to, da je kot dopisnica iz Zahodne Evrope delala za tajno službo totalitarne države Vzhoda. Kjer so dopisniki to praviloma morali. Diktatura pač, kjer ni bilo nobenega neodvisnega tiska.

Da povem naravnost. Motita se predsednica Nataša Pirc Musar, ko zahteva, da mora ostati prispevek za RTV SLO, pa tudi Zoran Stevanović z Resni.co, ko bi v celoti financiranje prenesel na proračun. Da moramo medij, kjer je bila izvedena politična čistka, ki so jo tam zaposleni novinarji večinoma celo podprli in kjer se gredo politični aktivizem za interese tujcev (pa če so to Palestinci ali Izraelci), plačevati vsi s prispevkom ali iz državnega proračuna, je globoko napačno. To naj plačujejo tisti, ki menijo, da takšen medij zanje opravljajo pomembno vlogo. Plačajo lahko tudi več od prispevka, če to želijo. A prostovoljno. Ne pa vsi, ker ne delajo za vse.

Sam menim, da tak pristranski servis ni vreden centa iz mojega žepa.

A ga bom moral še plačevati. Kot moramo za dolgotrajno oskrbo, ki je ni, dvojno za zdravstveno oskrbo, da ne moremo do osebnega zdravnika ali ginekologa in kot plačamo pošteno informiranje, dobimo pa cenzuro in čisto nič skriti politični aktivizem medija, ki se razglaša za javnega.

Četrta vlada Janeza Janše, če bo izvoljena, bo, če bo tega sčasoma manj, zaradi tega vrnitev v normalnost.

Spletni čaospis

The post Idiotski obraz cenzure Evrovizije first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Idiotski obraz cenzure Evrovizije z dne, 2026-05-10 11:30:40, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/idiotski-obraz-cenzure-evrovizije/

V času, ko se vse bolj kažejo obrisi desnosredinske vlade, stranka SDS ne počiva. V teku so namreč že priprave na lokalne volitve, ki bodo novembra letos.

Da se še šest mesecev pred lokalnimi volitvami že pripravljajo na volitve, je prvak stranke SDS Janez Janša sporočil prek objave na družabnem omrežju X. V znak dokaza je priložil fotografije, ki odsevajo ekipni duh v stranki in pripravljenost za terensko delo.

“Še nikoli močnejši. #Team SDS”, sporoča dolgoletni predsednik stranke SDS in večkratni nekdanji premier, s čimer daje vedeti, da v stranki ničesar ne prepuščajo naključju. Stranka je sicer tradicionalno uspešna na lokalnih volitvah, saj gre v konkretnem primeru za etablirano stranko z zelo dobro razvejano lokalno mrežo.

Pretežno uravnotežen rezultat tako v mestu kot na vasi

Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je stranka SDS predstavljala veliko zmagovalko volitev, saj je dosegla daleč največje število mandatov v občinskih svetih. Graf o številu izvoljenih v občinski svet in mestni svet glede na volilni sistem, je denimo pokazal, da je stranka SDS ostala prepričljivo najmočnejša tako v mestih kot na podeželju.

Članstvo se vseskozi povečuje

Stranka je sicer zelo uspešna, ko gre za pridobivanje novih članov. Denimo od zadnjega sprejema v Celju, ki je bil tik pred volitvami, se je stranki do srede aprila pridružilo prek 850 novih članov, kar kaže na to, da se val pristopov v stranko po 22. marcu niti slučajno ni ustavil. Med novimi člani je mogoče opaziti precej mladih, kar je za prihodnost vsake stranke ključnega pomena. Janša je na sprejemu v Braslovčah dal vedeti, da so volitve za stranko pomembne, prav tako vsak glas, ki ga na volitvah prejmejo, a še bolj pomembni so ljudje: “SDS ni stranka ne kapitala, ne ideologije. SDS ni stranka oblasti ampak je stranka ljudi!”, je izpostavil v znak hvaležnosti vsem tistim, ki so se pridružili sili, ki se po njegovih besedah bori za normalnost.

Ž. N.

The post SDS že v polnem pogonu za novembrske lokalne volitve first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom SDS že v polnem pogonu za novembrske lokalne volitve z dne, 2026-05-10 11:30:45, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/sds-ze-v-polnem-pogonu-za-novembrske-lokalne-volitve/

V Ljubljani, kjer prebivalci že leta opozarjajo na kronično pomanjkanje parkirnih mest, se pojavlja nov vir nezadovoljstva. Mestna občina v soseskah vse pogosteje označuje parkirna mesta za vozila v souporabi – na račun mest, ki so jih doslej uporabljali stanovalci.

Na papirju gre za trajnostno mobilnost. V praksi pa za marsikaterega Ljubljančana to pomeni le eno: še težje vsakodnevno iskanje parkirišča

Konkretna realnost: manj prostora, več frustracij

V eni izmed slepih ulic na obrobju Ljubljane, kjer je parkiranje že zdaj vsakodnevni izziv, so prebivalcem odvzeli kar tri parkirna mesta in jih namenili vozilom v souporabi. Ironično pa sta v neposredni bližini že dve takšni točki.

Rezultat? Stanovalci, ki za parkiranje plačujejo, vsak dan znova krožijo v iskanju prostega mesta, medtem ko so rezervirana mesta pogosto prazna. Takšni primeri niso več izjema, ampak postajajo pravilo.

Strategija, ki ne upošteva realnosti

Na občini in v podjetju Avant Car poudarjajo, da gre za del širše strategije trajnostne mobilnosti. Cilj je zmanjšati število avtomobilov v mestu in spodbuditi uporabo javnega prevoza, koles in souporabe vozil.

Projekt predvideva kar 200 rezerviranih parkirnih mest za ta namen, kar je več kot dvakrat toliko kot doslej.

A vprašanje ostaja: ali mesto zmanjšuje število avtomobilov – ali zgolj zmanjšuje prostor za tiste, ki jih nujno potrebujejo?

Teorija proti praksi

Po podatkih občine naj bi eno vozilo v souporabi nadomestilo do 13 lastniških avtomobilov. A ta številka na terenu pogosto ne drži.

Prebivalci opozarjajo, da souporabna vozila niso vedno na voljo, da niso primerna za vse potrebe in da javni prevoz, zlasti na obrobju mesta, še zdaleč ne ponuja ustrezne alternative.

Za mnoge avtomobil ni luksuz, temveč nuja.

Milijoni za projekt, manj prostora za ljudi

Mestna občina bo v projekt souporabe vozil v naslednjih dvajsetih letih vložila 11,4 milijona evrov, Avant Car pa še dodatnih 18,7 milijona. Medtem pa stanovalci izgubljajo prostor, za katerega že plačujejo.

Občina sicer poudarja, da cilj ni “preganjanje avtomobilov”, temveč sprememba potovalnih navad. A prebivalci imajo drugačen občutek – da se spremembe uvajajo brez posluha za realne razmere na terenu.

Trajnost na račun vsakdana?

Ljubljana se rada predstavlja kot zelena prestolnica, kjer se povečuje število kolesarjev in peš površin. A za mnoge prebivalce to pomeni predvsem prilagajanje na račun lastnega udobja in osnovnih potreb.

Vprašanje, ki se vse glasneje pojavlja, je preprosto: ali lahko trajnostna mobilnost uspe brez sodelovanja in zaupanja prebivalcev – ali pa se uvaja na način, ki ustvarja vedno več odpora?

Utrip Ljubljane

The post Ljubljančani brez parkirišč – komu je mesto sploh še namenjeno? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Ljubljančani brez parkirišč – komu je mesto sploh še namenjeno? z dne, 2026-05-10 09:45:28, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/ljubljancani-brez-parkirisc-komu-je-mesto-sploh-se-namenjeno/