Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

POSAVJE – V obdobju slabega leta smo vam skozi rubriko Črkujem in spoznavam razkrili izvor poimenovanj skupno več kot 120 naselij po posavskih občinah, v tej in prihodnji številki časopisa pa vam bomo predstavili krajevna imena iz pomenske podstave ‘vas’. Teh je v regiji skupno kar 30, od tega se jih več kot polovica, kar 17, nahaja na območju brežiške občine, v kateri tovrstna imena predstavljajo kar 15,60 odstotka vseh krajevnih imen te občine.

V primeru vseh vasi gre za dvobesedna krajevna imena, pri čemer se več njih s predlogi ob in pri umešča v bližino večjega naselja, v primeru levih prilastkov stara, spodnja, dolenja pa tudi velika gre za po nastanku starejše naselbine, medtem ko so, ravno nasprotno, vasi z levim prilastkom nova, mala in gorenja praviloma po nastanku mlajše. Preostala imena vasi so različnega pomenskega izvora, za vse, žal, tudi nismo našli etimoloških pojasnil. Za vsa naselja, začenši z vasmi v brežiški občini, velja tudi zlato pravopisno pravilo, da se samostalnik vas, ki je v večbesednem imenu na drugem mestu, piše z malo začetnico, prav tako predlogi (ob, pri). Izmed posavskih občin je občina Bistrica ob Sotli edina, ki na svojem območju nima naselja, ki bi vsebovalo ime vas, izraz pa izhaja iz indoevropskega korena vik‘, tudi voik‘, kar pomeni dom, bivališče ali hiša. Tudi v Sloveniji je krajev, ki nosijo v imenu ‘vas’, največ, skoraj 300, zato naše besedno popotovanje začenjamo z naslovom slovenske narodne pesmi neznanega avtorja V dolini tihi, prav tako je neznan čas njenega nastanka, je pa zato nedvomno v srca številnih generacij najbolj ugnezdena priredba tega zimzelenega valčka v izvedbi Ansambla Lojzeta Slaka in zasedbe ljudskih pevcev Fantje s Praprotna iz leta 1966.

Bezeg, vrelec, ded …

Abecedni zastavonoša na območju brežiške občine je obmejno naselje Bizeljska vas (pravopisna raba: v Bizeljski vasi, bizeljski, Bizeljanec/ka/i; v lokalni rabi še vedno tudi Orešljan/ka/i), poimenovana po Bizeljskem (na Bizeljskem, ostalo enaka raba), katerega ime naj bi domnevno izhajalo iz ‘bezeg’. Teritorialno se na Bizeljsko navezujeta tudi Stara vas pri Bizeljskem (v Stari vasi, starovaški, Starovaščan/ka/i) in severovzhodno od Bizeljskega obmejna Bračna vas (izvor imena nepojasnjen; v Bračni vasi, bračnovaški, Bračnovaščan/ka/i), medtem ko se naj bi Dednja vas (v Dednji vasi, dednjevski, Dednjevčan/ka/i) v KS Pišece imensko navezovala na ‘ded’, ‘stari oče’, v prenesenem pomenu pa na pokonci štrleč kamniti rogelj, ki se dviga iz pečevja ali melišča, po drugi etimološki razlagi pa naj bi vas dobila ime po ‘dedič’ oz. dedičevi posesti. Bušeča vas (v Bušeči vasi, bušeški, Bušečan/ka/i) je dobila ime po termalnem vrelcu Bušeške, ki so ga zajeli že leta 1816. Pod tem imenom dandanes vrelec pozna le še malo ljudi, širše pa je poznan kot Klunove toplice. Dolenja vas pri Artičah (v Dolenji vasi, dolenjevaški, Dolenjevaščan/ka/i), ki meji na Dolenjo vas pri Krškem (enaka pravopisna raba), je samostojno naselje od leta 1980 dalje, pred tem pa je bila del naselja Spodnja Pohanca.

Kras, Krka, mraz …

Kraška vas (v Kraški vasi, kraški, Kraščan/ka/i) na Cerkljanskem, pa tudi tamkajšnji Kraški potok, ki se nahaja nad delom vasi, in bližnja grapa Kraški jarek naj bi dobili poimenovanje po slabo rodovitnem kraškem svetu, ki je večinoma porasel z gozdom, medtem ko naj bi Krški vasi (v Krški vasi, krškovaški/krčanski, Krškovaščan/ka/i ali Krčan/ka/i), čeprav zadnje navedena pravopisna raba med prebivalstvom ni uveljavljena, najverjetneje v izogib zamenjave s prebivalci mesta Krško, ki je okrnjeno ime iz zveze Krško polje, ki prav tako vsebuje pridevnik iz vodnega imena Krka. Kot zanimivost naj navedemo, da je naselbina Krška vas okoli leta 1340 v pisnih virih omenjena pod imenom Otoček. V imenu Mrzlave vasi (v Mrzlavi vasi, mrzlavski, Mrzlavec/ka/i) so zajete značilnosti ‘mrzlote’, kar je zastarel izraz za mraz, hlad. Izven vasi se nahaja cerkev sv. Duha, na katero se navezuje ustno izročilo, da je bila pred letom 1400 sezidana na mestu, na katerem je pastir med pašo živine našel belega golobčka, pred katerim naj bi pokleknil vol na prvi dve nogi (golob je eden od simbolov sv. Duha, op. p.). Cerkev je bila opremljena z zelo dragocenimi renesančnimi slikami, ki so v hrambi Narodne galerije v Ljubljani.

Pavel in Vitan

Tokratni članek zaključujemo še z dvema naseljema, in sicer pišeško Pavlovo vasjo (v Pavlovi vasi, pavelski, Pavlovčan/ka/i) in bizeljsko Vitno vasjo (v Vitni vasi, vitnovaški, Vitnovaščan/ka/i). V prvem primeru poimenovanje naselja izvira iz svetniškega imena ‘Pavel’, enako velja tudi za Pavlo vas (v Pavli vasi, pavelski, Pavljan/ka/i) pod Malkovcem v sevniški občini, ki je prvič navedena kot kraj v pisnih virih že leta 1384, drugo krajevno ime pa je izpeljano iz slovanskega osebnega imena ‘Vitan, Vitoslav ali Vitomir’. Vitna vas je med leti 1403–1421 v pisnih virih zabeležena z nemškimi imeni zu Witesdorf, Wytesdorf in Witerstarff. Zanimivo je, da cerkvi ne v Pavlovi vasi ne v Pavli vasi ne nosita ime po istoimenskem svetniku, temveč je v Pavlovi vasi posvečena sv. Jedrti, v Pavli vasi pa sv. Jakobu.

O še šestih brežiških vaseh in 12 vaseh po ostalih posavskih občinah pa, kot že rečeno, v prihodnji številki Posavskega obzornika, ki izide 8. avgusta.

Bojana Mavsar

Prispevek je bil pod rubriko Črkujem in spoznavam objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.