Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Inštitut 8. marec, ki ga vodi aktivistka Nika Kovač, je 1. septembra prek družabnih omrežij svoje somišljenike pozval k pomoči sindikatom pri zbiranju podpisov za razpis referenduma o Zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. Ker pa slednji v znak prepričevanja, čemu naj bi bil konkretni zakon slab, molčijo o dejstvih in pogosto ne razpravljajo o tem, kaj zakon dejansko določa, se je ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj odločila, da svojim sledilcem na družabnih omrežjih predstavi, za kaj v resnici gre.

“Ne dovolimo, da nam vzamejo upanje,” so v inštitutu izpostavili, ko so sindikalne centrale pričele zbirati podpise. Spisali pa so tudi besedilo, v katerem navajajo “slabe stvari” zakona, ki po njihovem prinaša “razkroj socialne države, javnega zdravstva in solidarnosti v Sloveniji”. “Slabih stvari, ki jih zakon prinaša, je več, kot jih je mogoče našteti v kratkem pismu, zato bomo danes izpostavili zgolj nekatere,” vztrajajo.

Pri inštitutu navajajo, da “zakon znižuje davke zgolj tistim z mesečno plačo 7500 EUR in več”. Ministrica Polona Rifelj, ki vztraja, da pravljica o davčni reformi samo za najbogatejše ne zdrži prvega branja zakona, v zvezi s stališčem nevladnikov pojasnjuje, da je potrebno zavedanje, da se ta številka nanaša na razvojno kapico pri socialnih prispevkih, ne pa na celoten paket sprememb. “Predstaviti jo kot dokaz, da je ves zakon pisan izključno za najvišje plače, je preprosto zavajajoče,” poudarja in opominja, da zakon med drugim “znižuje DDV na določena osnovna živila, omogoča začasno nižji DDV na energente, spreminja sistem normirancev, uvaja ugodnejšo prispevno osnovo za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki, odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo za določene skupine in omogoča polno pokojnino ob nadaljnji delovni aktivnosti.” Čeprav razvojna kapica neposredno pomaga višjim plačam, pa ministrica izpostavlja, da zakon vsebuje tudi ukrepe, ki se nanašajo na širši krog ljudi. “Teh ukrepov ni mogoče kar izbrisati iz slike, ker motijo politično sporočilo,” je jasna.

“Zdravniki ne dobijo bianco menice za delo pri zasebnikih,” poudarja ministrica v nadaljevanju v zvezi s trditvijo inštituta, da naj bi zakon zdravnikom ponovno odprl vrata k zasebnikom. “Dodatno delo ni prosta izbira zdravnika, ampak je vezano na predhodno pisno soglasje direktorja, časovno omejitev in pogoje delovanja javnega zavoda. Zdravstveni delavec mora dobiti predhodno pisno soglasje direktorja javnega zavoda, soglasje velja največ 12 mesecev, dodatno delo pa je praviloma omejeno na osem ur tedensko,” pravi in dodaja, da je soglasje dovoljeno le, “če dodatno delo ne povzroči škode ali motenj javnemu zavodu in če zavod sam nima potrebe po tem dodatnem delu”. Strašiti z množičnim begom zdravnikov k zasebnikom ob takšnih omejitvah po njenem pomeni spregledati bistvo določbe, dodatno delo je namreč nadzorovano, pogojeno in odvisno od javnega zavoda. “Poleg tega zagotavlja boljši dostop do zdravnikov,” še pravi.

Tudi pri koncesionarjih se priročno pozablja na Ustavno sodišče

Ministrica v zvezi s trditvijo, da naj bi zakon omogočil izplačevanje dobičkov iz javnega denarja, navaja, da drži, da Zakon o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije posega v režim presežkov pri koncesionarjih, a ker razprava zamolči ustavnosodno ozadje, je prepričana, da je ta namerno nepopolna. Ob tem spominja, da je Ustavno sodišče RS presojalo omejevanje razpolaganja s presežki pri koncesijski zdravstveni oziroma lekarniški dejavnosti ter pri zdravstveni dejavnosti opozorilo na nesorazmeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo. “Kdor govori samo o “privatizaciji”, zamolči ključni del zgodbe: država pri koncesionarjih ne ureja praznega prostora, ampak področje, kjer so omejitve že padle pod ustavnosodno presojo,” je ob tem jasna.

“Loredanov eksperiment” je politična etiketa, ne pravna analiza

Ker se tudi vztraja, da naj bi interventni zakon ponovil Loredanov eksperiment, prelil desetine milijonov zasebnikom in ljudi potisnil k plačevanju storitev s kreditno kartico, ministrica opominja, da tukaj ne gre za citat zakona. Kot pravi, gre za politično manipulacijo, “ki iz možnosti sodelovanja različnih izvajalcev naredi vnaprej določen katastrofični scenarij”. “Možnost sodelovanja različnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah sama po sebi ne pomeni ponovitve določenega preteklega ukrepa, izplačila “desetin milijonov” ali daljših čakalnih vrst,” ob tem navaja in dodaja, da je treba, če obstaja želja po kritiki zakona, to narediti na način, da se kritizira njegove člene. “Če pa govoriš o kreditnih karticah, desetinah milijonov in kolapsu sistema, moraš priznati, da govoriš o politični napovedi, ne o besedilu ZIURS.”

Pri najemninah kritika izpusti ravno tisto izjemo, ki ji ne ustreza

“Pri Airbnb ne gre za konec regulacije, ampak za priročno pretiravanje,” prav tako vztraja ministrica v zvezi s trditvijo, da naj bi zakon ustavil omejitve in regulacijo Airbnb. Kot pojasnjuje, konkretni zakon ne gre v smer brisanja regulacije, ampak prispeva k temu, da se začasno odloži uporaba nekaterih novih pravil. “Razlika med odlogom in odpravo ni malenkost, temveč bistvo,” poudarja in dodaja, da je precej površno in zavajajoče govoriti o razgradnji regulacije, ko zakon določa predvsem časovni odlog. “Poleg znižanja splošne stopnje zakon uvaja tudi 5-odstotno stopnjo za oddajanje mladim do 30 let ali družinam z otrokom, ki tam dejansko prebivajo!” poudarja ministrica v zvezi s trditvijo, da naj bi zakon koristil zgolj tistim, ki služijo z oddajanjem nepremičnin. “Če izpustiš olajšavo za mlade in družine, lahko res ustvariš vtis darila rentnikom. A tak vtis nastane šele, ko iz argumenta odstraniš neprijetno pomemben podatek,” še izpostavlja.

“Proračunska luknja še ni avtomatično rezanje države,” opominja Polona Rifelj v zvezi s trditvijo, da naj bi zakon povzročil skoraj milijardno luknjo in zato manj pokojnin, zdravstva, šolstva ter socialne države. “Proračunski učinek zakona ni isto kot neposredna odločitev o rezanju posameznih javnih storitev,” pojasnjuje in dodaja, da je proračunski učinek odvisen tudi “od gospodarske rasti, zaposlenosti, višjih davčnih osnov, potrošnje, racionalizacije izdatkov in prihodnje fiskalne politike”. “Trditev “manj prihodkov pomeni manj zdravstva, pokojnin in šolstva” je politični slogan, ne pravna posledica ZIURS. Lahko je predmet razprave, ni pa pošteno predstavljena kot dejstvo iz zakona,” še pravi.

A. H.

The post Ministrica Rifelj zaradi zavajanja ostro nad Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Ministrica Rifelj zaradi zavajanja ostro nad Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač z dne, 2026-09-03 12:51:49, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/ministrica-rifelj-zaradi-zavajanja-ostro-nad-institut-8-marec-ki-ga-vodi-nika-kovac/