Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v četrtek pred Generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku v ostrem govoru branil vojaške akcije Izraela proti Iranu, Hamasu in Hezbolahu, zavrnil obtožbe o genocidu v Gazi kot “največjo laž stoletja” in poudaril, da Izrael zmaguje, ker “nima druge izbire”. Govor, ki so ga številni delegati prekinili z odhodom iz dvorane, je povezal zgodovino groženj z uničevanjem židovske države – od šestdnevne vojne leta 1967 in reševalne akcije v Entebbeju do napada 7. oktobra 2023 – z današnjo sedemfrontno vojno in sodelovanjem s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom.

Netanyahu je ostro napadel Katar, Turčijo, zahodnoevropske voditelje in newyorškega župana Zohrana Mamdanija, OZN in medije pa obtožil kampanje laži. Nagovor je sklenil s citatom iz Biblije, da “večnost Izraela ne bo omahnila“.

Govoril je 24. septembra 2026 na 81. zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku. Nagovoril je svetovne voditelje, delegacije in mednarodno javnost, da bi zagovarjal obstoj Izraela in vojaške odločitve svoje vlade, pojasnil, zakaj je udar po iranskih jedrskih objektih zanj “ena najlažjih odločitev“, in odgovoril na obtožbe, ki so po njegovih besedah zameglile razliko med žrtvijo in agresorjem. Številni predstavniki so dvorano zapustili že ob njegovem prihodu na oder; Netanyahu jih je takoj označil za “moralne strahopetce” in govor nadaljeval pred precej izpraznjeno dvorano.

Spodaj je njegov celoten govor v slovenskem prevodu:

“Gospod predsednik,

preden začnem, samo kratka objava: Če so v tej dvorani še kakšne moralne kukavice, ki je še niso zapustile – prosim, storite to zdaj. Najlepša hvala.

Dame in gospodje,

pred štirinajstimi leti sem stal na tem odru in potegnil rdečo črto. Zavzel sem se, da bom preprečil iranski ubijalski diktaturi razvoj atomskih bomb, jedrskega orožja, namenjenega uničenju Izraela, jedrskega orožja, ki bi lahko ogrozilo ves svet. Prav to smo storili.

Zdaj pa naj povem nekaj, kar vas morda preseneti. Uničenje iranskih jedrskih objektov je bilo težko. Bilo je zelo težko. Toda zame je bila to ena najlažjih odločitev, ki sem jih kot premier kdaj moral sprejeti. Ker če tega ne bi storili, bi bili vsi mrtvi.

Želite slišati vrhunsko ironijo?

S tem ko se Izrael brani, brani tudi številne države, katerih delegati so pravkar zapustili to dvorano! Želim, da veste: mnogi njihovi voditelji se nam zasebno celo zahvaljujejo, da smo uničili iransko jedrsko orožje. Težko si je predstavljati večjo hinavščino, a prav to je. To ni prvič, da smo se soočili z grožnjo uničenja.

5. junija 1967 je bil Izrael obkoljen s sovražniki, ki so odkrito prisegali, da nas bodo uničili. Takrat nismo bili v Judeji in Samariji, srcu zgodovinske domovine židovskega ljudstva. Nismo bili v Gazi. Nismo bili na Golanski planoti. In gospod al-Šara, vedeti morate, da so Judje na Golanski planoti že od Mojzesovih časov. To lahko preberete v Bibliji.

Takrat, na predvečer šestdnevne vojne leta 1967, nismo bili na nobenem od teh območij. Bili smo na drobnem koščku zemlje – in še vedno smo –, ki znaša približno tretjino enega odstotka celotnega ozemlja arabskega sveta.

Pa nas obtožujejo kolonializma. Nekakšen kolonializem. In kdo nas obtožuje? Med njimi so ljudje iz Britanije in Francije. Za božjo voljo, oni so ta izraz izumili. Njihove kolonije so obsegale ves svet. Kolonializem … dajte mir … še ena laž.

Takrat, na tem drobnem koščku Zemlje – brez Zahodnega brega, brez Gaze, brez Golanske planote – je šlo zgolj za preživetje te edine židovske države. Kajti prav o tem je ta spor. Ni spor o ozemljih; spor je o židovski državi znotraj kakršnih koli meja. In vendar so nam takrat z uničevanjem grozile tri arabske vojske, ki so nas nameravale napasti.

Veste, kaj so takrat počeli Izraelci? Kopali so množična grobišča v pričakovanju tisočev in tisočev žrtev. Da bi pokopali svoje mrtve. Takrat sem bil izraelski dijak v Filadelfiji. Pet dni pred izbruhom vojne sem odletel nazaj v Izrael. Našel sem državo v popolnem mraku. Izrael se je pripravljal na udarec. Odletel sem nazaj, da bi videl brata Jonathana, Yonija.

Bil je 21-letni častnik padalcev. Tako kot preostala vojska je bila tudi njegova enota že mobilizirana. Šel sem ga iskati. Rekli so mi, da so padalci v taborih v sadovnjakih, v nasadih pomaranč okoli Ramle. Šel sem tja in vprašal vojake: “Ali veste, kje je Yoni Netanyahu?” »Ne.« Potem je eden rekel: “A, misliš tistega mladega? Ja, je v naslednjem nasadu.”

Šel sem tja in na koncu dolge vrste dreves sem nenadoma zagledal brata.

Bil je popolnoma presenečen, da me vidi.

“Bibi,” je rekel, “kaj pa ti počneš tukaj?”

Stekla sva drug proti drugemu in se objela.

Ob skodelici improvizirane vojaške kave sem ga vprašal tisto, kar mi je ležalo na srcu, tisto, kar je ležalo na srcu vsem.

“Yoni,” sem rekel, “kaj se bo zgodilo?”

Ustavil se je. Potem je rekel nekaj, česar ne bom nikoli pozabil.

“Zmagali bomo,” je rekel. “Nimamo druge izbire.”

Te besede se spominjam, kot da so bile izrečene včeraj. Zmagali bomo. Nimamo druge izbire. In potem smo zmagali.

Devet let pozneje so palestinski teroristi ugrabili potniško letalo, namenjeno v Izrael. Odpeljali so ga v Entebbe v Ugandi. Tako kot nacisti so teroristi izbrali judovske potnike – moške, ženske, otroke, dojenčke. Zagrozili so, da jih bodo vse pobili, če Izrael ne izpusti palestinskih teroristov. Nato je 4. julija 1976, ob dvestoletnici Združenih držav, v eni najbolj dramatičnih reševalnih akcij sodobnega časa Yoni vodil svoje pogumne vojake v srce Afrike. Čudežno so rešili 103 judovske talce in jih vse pripeljali domov, prav vsakega.

Moj brat, poveljnik jurišne skupine, je bil edini vojak, ki je v tej akciji padel.

Znova se želim zahvaliti Ugandi, ker je pred kratkim postavila kip Yonija na mestu, kjer je padel.

Prijatelji,

Yonijeve besede so danes prav tako resnične, kot so bile pred več kot pol stoletja. Zmagali bomo. Nimamo druge izbire. To se ni nikoli jasneje pokazalo kot 7. oktobra 2023 – na najtemnejši dan v zgodovini Izraela. Tistega grozljivega dne so tisoči palestinskih teroristov iz Gaze vdrli v Izrael. Želim, da veste: takrat v Gazi ni bilo niti enega Izraelca. Ne civilista, ne vojaka. Niti enega!

To ni nič spremenilo. Teroristi Hamasa so zagrešili najhujši pokol Judov po holokavstu. Hodili so od hiše do hiše in Izraelce streljali od blizu. Delali so to s hudičevo radostjo. S sadističnim veseljem so umore prenašali v živo. In koga so umorili? Prav tiste Izraelce – svoje sosede –, ki so jim dajali delo, ki so palestinske otroke ob meji z Gazo vozili v izraelske bolnišnice na zdravljenje raka in jih potem pripeljali nazaj.

Si lahko predstavljate takšno pošastnost? Ti Hamasovi pošasti so zaklali preživele holokavsta. Dojenčke so žive sežgali pred očmi staršev. Našim moškim so odsekali glave. Naše ženske so brutalno posilili in jih nato umorili. Tistega dne so skupaj zaklali 1200 Izraelcev.

Naj vam ponazorim, kaj to pomeni za državo z desetimi milijoni prebivalcev. Sorazmerno je to enako, kot če bi v manj kot 24 urah zaklali 40.000 nedolžnih Američanov. To je 16-kratnik 11. septembra. Šestnajst 11. septembrov, ki se je zgodilo nedaleč od tod. Tistega najtemnejšega dne so naši sovražniki pričakovali, da se bomo sesuli. Pa se nismo sesuli. Vstali smo in se borili kot levi. Zadnje tri leta se naši junaški vojaki dan za dnem bijejo v vojni na sedmih frontah!

Ali poznate katero drugo državo velikosti New Jerseyja, ki je sposobna voditi vojno na sedmih frontah? In to tri leta? Sedem front: Hamas, Hezbolah, hutiji, Iran, milice v Iraku, milice v Siriji, palestinski teroristi v Judeji in Samariji. Vsi so se združili proti nam, da bi nas izbrisali z obličja Zemlje.

Niso uspeli. Namesto da bi se sesuli, smo vsem zadali uničujoče udarce. Skupaj z našimi velikimi ameriškimi prijatelji smo zdrobili iransko vojsko, mornarico, letalstvo in jedrske objekte. Izrael je udaril Hamas. Zdrobil je Hezbolah. Se spomnite pagerjev? Lahko vam povem tole: Hezbolah se jih zagotovo spominja.

Uganite, kaj se je zgodilo z večino Hezbolahovega ogromnega arzenala 150.000 balističnih raket in izstrelkov, vseh namerjenih na naše civiliste?

Ni jih več.

Voditelji Hezbolaha – mrtvi. Njihov duh – zlomljen.

Nadjteroristi, najhujši množični morilci na Zemlji, ki niso ubijali le Izraelcev, ampak tudi Američane, Britance in državljane desetin držav – Hamenej, Deif, Sinvar, Hanije in Nasrallah – in tisoči drugih teroristov, ki so nas skušali uničiti – tudi ti so vsi pokončani. Preostali teroristi se obupano skušajo znova zbrati. Vsak dan skušajo umoriti naše ljudi.

Še posebej skušajo umoriti naše ljudi v naši zgodovinski domovini, v Judeji. Mimogrede, od tod izhaja beseda Jud. Judeja – to je naša zemlja. Skušajo nas umoriti, na tisoče poskusov na leto proti družinam, miroljubnim družinam, ki vozijo po cestah. Streljajo na nosečnice; streljajo cele družine.

Seveda o tem mednarodni tisk in družbena omrežja ne poročajo. O ničemer od tega. Poročajo o peščici mladostnih prestopnikov, približno 150, ki mečejo kamenje, sekajo oljke. Občasno zažgejo kaj. Tega ne prenesem. Ne bom prenašal samovolje. Smo pravna država. Zato smo nanje poslali Šin Bet. Toda temu pravijo nasilje naseljencev. In koliko žrtev na leto? Morda dve ali tri. V vsem času, ko se o tem govori, morda dva ali trije mrtvi. V primerjavi s tisoči terorističnih napadov na miroljubne naseljence, poštene, zakonu zveste ljudi. Kakšno izkrivljanje. Obsesija. Tukaj slišim to razpravo? Voditelji držav o tem govorijo povsem resno. In to z tako pomembnostjo. »Ne prenesemo nasilja naseljencev.« Ne veste, o čem govorite.

In poslušajte, pred dvema dnevoma … to pravim kolegu Emmanuelu Macronu. Pred dvema, tremi dnevi so ustrelili francoskega državljana Netanela Šukruna, očeta šestih otrok, ko je s 16-letnim sinom obiskal izvir. Hamasov terorist v Judeji in Samariji je prišel in vanj streljal od blizu. Zadnje besede, ki jih je izrekel: »Beži, beži, sin. Reši se.«

To se je zgodilo pred tremi dnevi. Pred dvema dnevoma so v Judeji in Samariji palestinski terorist pokosil rezervista, rezervnega vojaka Nerija Leiterja. Zdaj se bori za življenje v jeruzalemski bolnišnici.

Družino sem obiskal tik pred vkrcanjem na letalo sem.

Neria, oče štirih otrok, je sin Jehiela Leiterja, našega odličnega veleposlanika v Združenih državah. Pred tremi leti je Jehielov najstarejši sin Moše, oče šestih otrok, padel, ko je v Gazi čistil minirano stavbo. Jehiel, moj brat, tvoja bolečina je neizmerna. Vse izraelsko ljudstvo in številni zunaj Izraela molijo za Nerijevo življenje. Toda kljub bolečini, kljub trpljenju se ne predamo. V objavi kmalu pred napadom je Neria zapisal: “Nimamo druge države. Privilegij je braniti jo.”

Neriju in vsem herojem Izraela dajem sveto zaobljubo: Vaša žrtev ne bo zaman. Še naprej bomo branili svojo državo. Še naprej bomo zmagovali. Ker nimamo druge izbire. V tem boju proti barbarom nismo imeli večjega partnerja kot predsednika Trumpa. Zahvaljujem se mu za pogumno vodstvo. Pogumno se je soočil z enormno nevarnostjo za Ameriko, Izrael in svet. Že pred desetletji je razumel, da bodo fanatični ajatole, ki vpijejo “Smrt Ameriki! Smrt Izraelu!”, če jih ne izzovemo, slej ko prej uresničili svoje nore fantazije.

Zato sta Izrael in Amerika delovala skupaj ne le zato, da bi zaščitila sebe, ampak da bi rešila civilizacijo. Pogumni ameriški piloti so skupaj s pogumnimi izraelskimi piloti leteli v skupnih misijah nad iranskim nebom. Amerika in Izrael sta skupaj delovali tudi pri vrnitvi preostalih talcev. Vrnili smo prav vsakega.

Vprašate, zakaj zmagujemo? Yoni je rekel preprosto. Nimamo druge izbire. Skozi to dolgo vojno se naš cilj ni niti za hip spremenil: zmagati! Zmagati z neomajno odločnostjo. Zmagati z nepopustljivim pogumom. Kajti to je Izrael. En narod, ki se bori za eno prihodnost. Levi in desni. Mladi in stari. Religiozni in posvetni. Ali imamo razlike? Seveda jih imamo. Kdo jih nima?

Toda v odločilnih trenutkih, v tistih trenutkih, ki oblikujejo našo usodo, stojimo skupaj, ker je tisto, kar nas povezuje, veliko močnejše: naša zgodovina, naše vrednote, naš pogum. Pogum naših pogumnih ljudi, ki so prestali tisoč ogromnih balističnih raket, ki jih je Iran stresel na naša mesta, na naše civiliste.

Dame in gospodje, sedite tukaj, v dvorani Generalne skupščine OZN. Veste, kaj bi naredila že ena tona, samo ena, enotonska balistična raketa, če bi zadela to mesto? Zbrisala bi celoten kompleks. Pravzaprav bi dve taki raketi zbrisali OZN. Zato si predstavljajte: tisoč ogromnih raket, ki padajo z neba na vaša mesta, na vaše domove. Pozdravljam pogum izraelskega ljudstva. Pozdravljam pogum naših pogumnih vojakov – Judov, kristjanov, Druzov, muslimanov. Najbolj moralne vojske na svetu, IDF. Tri leta se junaško bijejo v vojni na sedmih frontah. Toda ta vojna ima še osmo fronto. To je vojna za resnico.

Bije se v svetovnih medijih in najbolj zlonamerno na družbenih omrežjih. Več tujih držav je porabilo nešteto milijard, da bi o moji državi širile laži.

Prva med njimi je bil Katar. Pred desetletji je začel množično financirati ameriške univerze in strupene medije, kot je Al Jazeera. Enako je počel v Evropi. Njihov cilj je bil jasen. Prati možgane mladim, da bi sovražili Izrael, Ameriko in Zahod. To je isti Katar, ki gosti hamasove mesarje s 7. oktobra. Zadnja država, ki je postala supersirilec antisemitskih laži, je Turčija. Recep Tayyip Erdoğan je tiran, ki prav tako gosti voditelje terorja Hamasa.

Pobil je tisoče kurdskih civilistov. Zanika armenski genocid. Zapira novinarje in voditelje opozicije. Mislim, da ima v tem svetovni rekord, in to je težka tekma. Toda mislim, da je prvi. Nezakonito zaseda Severni Ciper, članico EU, in redno krši pravice Grčije, članice Nata. Zdaj hoče prevzeti Sirijo. To ni presenetljivo, saj skoraj vsak dan kliče po uničenju Izraela. Pravi, da bo vladar Jeruzalema. Ne, gospod. Ne boste. To je naša država, naše mesto, naša večna prestolnica. Tirani po vsem svetu nas skušajo groziti; s kampanjo laži skušajo omajati našo odločnost. Toda na koncu, tako kot na vojaškem bojišču, bo židovsko ljudstvo zmagalo.

Trajalo bo. Trajalo bo, da premagamo laži. Trajalo bo, da svet prizna tisto, kar je očitno. Da je Hamas palestinske civiliste uporabljal kot živi ščit. Da je bolnišnice, šole in mošeje uporabljal kot teroristične štabe. Da je ukradel velik del hrane, ki smo jo spustili v Gazo. Medtem ko je Hamas storil vse, da bi palestinske civiliste obdržal v nevarnosti, pogosto pod pištolo, je Izrael storil vse, da bi jih iz nevarnosti umaknil. Poslali smo milijone sporočil SMS, s katerimi smo civiliste opozarjali, naj zapustijo bojna območja. Opravili smo milijone telefonskih klicev. Odvrgli smo milijone letakov.

Rad bi vam zastavil nekaj vprašanj. Kateri genocidni režim da sovražnemu prebivalstvu milijon cepiv proti otroški ohromelosti? Kateri genocidni režim omogoči razdelitev dveh milijonov ton hrane v Gazo? To je tona na vsakega prebivalca. Obtoževati Izrael genocida je največja laž stoletja.

Če želite vedeti, kako velika je ta laž, če želite vedeti, kako absurdna je, poslušajte polkovnika Johna Spencerja. Je predstojnik študij urbanega bojevanja na West Pointu. Velja za vodilnega svetovnega strokovnjaka za urbano bojevanje. Mislim, da je danes z nami.

Polkovnik Spencer je preučil vsako urbano vojno od antike do sodobnosti, od antične Grčije do Mosula in Gaze. Tole pravi polkovnik Spencer: “Izrael je storil več za preprečevanje civilnih žrtev v vojni kot katera koli druga vojska v zgodovini.”

Sprejeli smo nešteto ukrepov za zaščito civilnega prebivalstva. Je to genocid? Seveda ne. To je nasprotje genocida.

Zato vsem, ki širite te laži o moji državi in o naših pogumnih vojakih, bodisi da sedite v tej dvorani bodisi v pisarni antisemitskega župana New Yorka, pravim tole: Sram vas bodi. Sram vas bodi, ker izkrivljate dejstva. Sram vas bodi, ker zamenjujete žrtev in agresorja. Sram vas bodi, ker pljuvate v obraz resnici.

Gospod Mamdani, odkar ste izvoljeni za župana tega mesta, se številni Judje v New Yorku ne počutijo več varne. Govorijo z menoj. Povedo mi. To ni več mesto, ki si ga zapomnimo. Spremenilo se je tako hitro. Ni čudno. Hvalili ste zločince, obsojene zaradi podpore Hamasu.

Med prijatelje štejete ljudi, kot je Hassan Piker, ki je rekel, da si je Amerika zaslužila 11. september. “Amerika si je zaslužila 11. september.” Kakšne prijatelje imate. V svoj dom vabite palestinskega novinarja, ki je snemal, kako hamasovi teroristi pretepajo in mučijo izraelske talce, in pozneje priznal, da posnetkov ni objavil, da bi zaščitil – uganili ste – teroriste! Vaša žena je všečkala objavo, ki slavi pokol 7. oktobra. Všečkala je še eno objavo, ki pravi, da Tel Aviv ne bi smel obstajati. Niste obsodili ničesar od tega.

Izrael lažno in večkrat obtožujete genocida.

Gospod Mamdani, skušali ste me preprečiti, da pridem sem; skušali ste me utišati. Ne morete me utišati. Ne morete utišati resnice. In tukaj je preprosta resnica. Izrael ni zagrešil genocida. Izrael je genocid preprečil. In prav to bi Mamdanievi hamasovi prijatelji storili nam, če jih ne bi ustavili. Pobili bi nas do zadnjega. Laži, ki jih vi in drugi antisemiti širite o Judih in židovski državi, imajo resnične posledice.

V New Yorku Judom grozijo na poti v sinagogo. Jude so zabodli na ulicah. Jude demonizirajo. Tarča so zgolj zato, ker so Judje. Jude so umorili v Sydneyju, Manchestru, Montrealu, v Boulderju v Koloradu. Napadli so jih v Los Angelesu, Londonu, Parizu, Berlinu, Washingtonu. Antisemiti sveta hočejo prestrašiti naše ljudstvo.

Imam novico zanje.

Časi, ko so bili Judje brezobrambne žrtve, ki so jih gnali v klavnico, so mimo! Danes imamo državo. Danes imamo vojsko. Danes imamo ljudstvo, ki je pripravljeno in voljno braniti sebe. Zato imam danes eno sporočilo za Jude po vsem svetu: dvignite glavo. Bodite ponosni. Bodite samozavestni. Ne dajte se zastrašiti. Postavite se pokonci. In vsi drugi, ki hočete braniti resnico in pravičnost, pridružite se nam v uporu proti barbarom, ki ogrožajo našo skupno civilizacijo.

Toda moram biti odkrit. Vsi se ne postavljajo pokonci. To smo videli. Kajti za razliko od Izraela so se nekateri, v zadnjem času zlasti v zahodni Evropi, odločili, da se ne bodo postavili pokonci. Voditelji teh držav so se odločili, da se predajo antisemitskim množicam. Odločili so se za šibkost. Odločili so se za pomirjevanje.

Ne moremo se izogniti žalostni resnici pred nami. Mnogi v svobodnem svetu se bojijo braniti svobodo. Vprašam jih: kakšno prihodnost, kakšno ravnanje, kakšen svet vam to prinaša? Bratstvo demokracij ali Muslimanska bratovščina? Kako dolgo bo trajalo, da uvidite, da ti fanatični džihadisti dušijo vaše plovne poti, vašo oskrbo z energijo, vašo gospodarsko življenjsko nit?

Lahko vam zagotovim, dame in gospodje: v Izraelu ne čakamo, da se drugi prebudijo iz moralnega dremeža. Gremo naprej. Zagrabimo prihodnost. Pionirji smo neverjetnega razvoja v zdravstvu, kmetijstvu, umetni inteligenci – »superiorni inteligenci«. In te izjemne inovacije prinašamo vsemu človeštvu. Izrael še nikoli ni bil močnejši. Nismo prestrašeni, toda povem vam, kdo je prestrašen.

Tirani iz Teherana. Oni. Veste, česa se najbolj bojijo? Svojega lastnega ljudstva. Pogumnega iranskega ljudstva, ki že tako dolgo žrtvuje toliko. Iranski režim se še posebej boji, ko ima njegovo ljudstvo tole. To je komunikacijska naprava Starlink, ki ljudem omogoča dostop do resnice, izbiro ter svobodo misli in govora.

Zato iranski režim za cenzuro interneta troši milijarde dolarjev.

Gospod predsednik, to napravo bom pustil vam, da jo izročite iranski delegaciji, da bodo, ko bodo neizogibno prebegnili, tudi oni lahko svobodno povedali svojo zgodbo na družbenih omrežjih. Protestnikom zunaj, hinavskim delegatom, ki so zapustili to dvorano, vprašam: Kje ste bili, ko so iranski tirani zaklali in pohabili desettisoče neoboroženih iranskih civilistov? Ko so zaklali in pohabili tisoče lastnih ljudi? Kje ste bili? Ste organizirali množične shode? Gladovne stavke? Ste protestirali pred iranskim predstavništvom pri OZN? Ste sploh spregovorili za kristjane, preganjane v Iranu in po vsem Bližnjem vzhodu?

Ne, tega niste storili. Ker ste lažni borci za človekove pravice. Glede kristjanov veste, da njihovo število pada povsod na Bližnjem vzhodu, kjer jih preganjajo in zasledujejo – razen na enem mestu: v moji državi, v Izraelu, kjer krščanska skupnost raste, uspeva in napreduje.

Pravzaprav niste protestirali, ko smo zapustili Betlehem. Ko smo ga nadzorovali mi, je bil 80 do 90 odstotkov krščanski, predali pa smo ga palestinski oblasti. Danes je 80 do 90 odstotkov muslimanski. Kristjane so potisnili ven. Ste protestirali proti temu? Ste o tem spregovorili? Nič. Nada.

In pravkar niste rekli ničesar o Iranu. O Iranu niste rekli ničesar. Toda imam dobro novico. Kljub vaši tišini, kljub vaši hinavščini je le vprašanje časa, kdaj se bo v Iranu zgodilo nekaj neverjetnega. Moč ljudstva bo premagala ljudi na oblasti. Želim, da moje besede pozorno poslušate: nekega dne, in morda ni daleč, bo iransko ljudstvo svobodno. Njegov ubijalski režim bodo podrle lastne laži, lastna korupcija, lastna krutost. Ta zlobni režim bo padel in tisti dan bomo vsi praznovali.

Dame in gospodje, zgodba mojega ljudstva, židovskega ljudstva, sega več kot 3000 let nazaj. Danes govorimo isti jezik, kot smo ga govorili takrat. Živimo na isti zemlji, na kateri so živeli naši predniki: David, Salomon, Izaija in Jeremija. To je naša zemlja. Dežela Izrael. Naši preroki, naš namen in naše ljudstvo so v zgodovini edinstveni. Naše vrednote navdihujejo človeštvo tisočletja. Vera v enega Boga. Svetost življenja. Vladavina prava. Naše večno iskanje miru. Naše večno iskanje pravičnosti. Prav te svete vrednote so nas gnala skozi stoletja. Prav te svete vrednote so nam pomagale premagati zgodovinske verjetnosti.

Veliki ameriški pisatelj Mark Twain je to pred 125 leti povedal najbolje. Povedal je to še pred prerodom sodobne židovske države, še pred velikimi zmagami izraelskih vojakov.

Tole je rekel: “Jud se je na tem svetu v vseh dobah čudovito boril in to počel z rokami, zvezanimi na hrbtu …

Egipčan, Babilonec in Perzijec so se dvignili, napolnili planet z zvokom in sijajem, potem pa zbledeli v sanjsko meglico in izginili … druga ljudstva so se dvignila in nekaj časa visoko držala baklo, a je dogorela in sedijo v somraku …

Jud jih je vse videl, vse premagal in je zdaj to, kar je vedno bil: ne kaže propada, ne slabosti starosti, ne slabljenja duha, ne upočasnjevanja energije …”

Dame in gospodje, skozi stoletja so tiranije, ki so nas skušale uničiti, vedno znova padle. Daj Bog, da bodo padale še naprej. Če zberemo pogum, če utrdimo odločnost, bomo še naprej zmagovali. Kot pravi Biblija: netzach Yisrael lo yeshaker – večnost Izraela ne bo omahnila. In razlog je preprost. Nimamo druge izbire.

Hvala vsem.

Chag Sameach le’Am Yisrael. Vesel praznik izraelskemu ljudstvu.”

A.H.

The post Netanyahu v OZN: “Zmagali bomo, ker nimamo druge izbire” first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Netanyahu v OZN: “Zmagali bomo, ker nimamo druge izbire” z dne, 2026-09-25 11:08:57, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/netanyahu-v-ozn-zmagali-bomo-ker-nimamo-druge-izbire/