Spremembe Zakona o lokalnih volitvah veljajo od 2. septembra. To pomeni, da na novembrskih lokalnih volitvah v občinske svete in za župane tujci iz tretjih držav (državljani držav zunaj EU), ki nimajo slovenskega državljanstva, ne bodo volili. Ustavno sodišče je 10. septembra zavrnilo začasno zadržanje zakona, zato to velja že za letošnje volitve.

Poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus (v skupni poslanski skupini) ter Resni.ca so 27. maja v zakonodajni postopek vložile predlog Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah. Državni zbor je zakon sprejel 15. junija (47 glasov za in 32 proti). Nato so se začeli zapleti okoli zakonodajnega referenduma, razglasitve zakona in predloga za začasno zadržanje. ki pa so se pravočasno srečno končali. Lokalne volitve tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, bodo potekale po novem zakonu.

Sprememba: tujci iz tretjih držav ne bodo volili

Najpomembnejše spremembe so ukinitev aktivne volilne pravice tujcev, tj. državljanov tretjih držav zunaj EU, pri volitvah županov, občinskih svetov in svetov ožjih delov občin. S tem so posegli v več kot dve desetletji staro ureditev, ki je tujcem zunaj EU podelila pravico voliti o lokalnih zadevah v Sloveniji. Tujci iz tretjih držav doslej niso imeli pravice biti izvoljeni za župana, imeli so le pravico voliti. Volilno pravico tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah je namreč leta 2002 uvedla vlada Janeza Drnovška (LDS). Vsebinski cilj predloga je bila sprememba 5. člena osnovnega zakona na način, da se volilna pravica na lokalni ravni omeji izključno na državljane Republike Slovenije in državljane drugih držav članic Evropske unije, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče.

Predlagatelji zakona so v obrazložitvi izpostavili, da je bila podelitev volilne pravice državljanom tretjih držav pravna anomalija, ki destimulira procese naturalizacije in integracije tujcev ter presega ustavne zaveze. Pojasnili so, da se s tem odpira vprašanje nacionalne varnosti in reciprocitete, saj slovenski državljani v teh tretjih državah praviloma ne uživajo primerljivih političnih pravic, pa tudi noben mednarodni akt od držav ne zahteva, da omogočijo volilno pravico tujcem iz tretjih držav. Večina evropskih držav take pravice namreč ne pozna. Kot dodatni razlog so navedli tudi fiktivne prijave prebivališča. Združenje mestnih občin Slovenije pa je v mnenju zapisalo, da v oceni stanja in v obrazložitvi 1. člena predloga razlogi za ukinitev te pravice niso bili navedeni.

Slovenija je bila bolj papeška od papeža

Volilno pravico za tujce, ki niso državljani EU, je v slovenski pravni red vnesel Zakon o spremembah, ki ga je državni zbor na predlog Drnovškove vlade sprejel v letu 2002. Zaradi vstopanja v Evropsko unijo je bila tedaj potrebna uskladitev z evropskim pravnim redom za državljane EU. Slovenija je ob tem razširila aktivno volilno pravico tudi na državljane tretjih držav s stalnim prebivališčem. »Vendar pa je bila ob tem, kot se v Sloveniji to pogosto dogaja, bolj papeška od papeža in je v istem zamahu razširila aktivno volilno pravico tudi na druge tujce s stalnim prebivališčem. To je bilo tedaj predstavljeno kot korak k večji vključenosti in integraciji,« so junija letos zapisali na pravnem portalu IUS-Info.

Pojasnili so, da se je zaradi množičnega priseljevanja tujcev in podeljevanja stalnega prebivališča se je demografska struktura v zadnjih dveh desetletjih v številnih slovenskih mestih močno spremenila. Tujci iz tretjih držav (s stalnim in začasnim prebivališčem) po podatkih Statističnega urada RS (Surs) iz leta 2024 pomenijo opazen delež prebivalstva v Ljubljani (med 10 in 13 odstotki od vseh prebivalcev), Kranju (12 do 14 odstotkov), Kopru (12 do 15 odstotkov) in Celju (15 do 16 odstotkov). Še višji so deleži v nekaterih manjših krajih: Velenje (17 odstotkov), Izola, Jesenice in Sežana (vsi po 18 odstotkov).

Nadalje so v zdajšnje spremembe zakona vrnjene določbe, da je treba za volitve svetov ožjih delov občin določiti volilne enote tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov ožjega dela. S tem se je spremenila v letu 2024 (v času prejšnje vlade) sprejeta sprememba, da je celotno območje ožjega dela ena volilna enota.

Zapleti po 15. juniju

Po sprejetju zakona 15. junija 2026 se je zapletlo predvsem okoli referenduma, uveljavitve in ustavnega sodišča. Junija so nevladne organizacije (Gmajna, Danilo Kiš, AKD Liria in druge), večinoma podpornice nezakonitih migracij, vložile pobudo za naknadni zakonodajni referendum. V državni zbor so predale 5.295 neoverjenih podpisov. Za razpis bi od 1. septembra do 5. oktobra morale zbrati še 40.000 overjenih podpisov. Do takrat zakon ni smel biti razglašen.

Konec avgusta pa so nevladniki pobudo umaknili. Po neuradnih informacijah naj bi ugotovili, da slovenski državljani podpirajo spremembe volilne zakonodaje in nasprotujejo temu, da bi na volitvah glasovali tudi državljani tretjih držav. Uradno so sicer razlagali, da je koalicija medtem razpisala posvetovalni referendum o skoraj istem vprašanju. Pobudniki (nevladniki) pa naj ne bi želeli dveh referendumov in političnega obračunavanja o tem, »ali je tujcev preveč«. Nevladnike podpirajo tudi stranke nekdanje koalicije, Svoboda, SD in Levica.

Po umiku pobude za referendum je bil zakon nato 1. septembra objavljen v Uradnem listu in je 2. septembra začel veljati. S tem je odpadla zadrževalna moč referendumskega postopka. Že to je pokazalo, da njihovi argumenti ne vzdržijo. Neuradno pa naj bi se zaleteli, kot se temu pregovorno reče. Če bi odločitev sporočili nekaj dni pozneje, bi bile novembrske volitve drugačne, po starem zakonu.

Koalicija je konec avgusta res razpisala posvetovalni referendum, tri, ne enega. Eden od njih je: ali naj na lokalnih volitvah volijo le državljani RS in EU, ne pa tudi državljani tretjih držav. Ta referendum ni zavezujoč.

Nevladnikom, podpornikom migracij, je nato priskočila na pomoč zdajšnja opozicija. Poslanci Svobode, SD in Levice so vložila zahtevo za oceno ustavnosti že veljavnega zakona in predlog za začasno zadržanje zakona, da bi tujci še lahko volili 15. novembra. 10. septembra pa je sodišče nato začasno zadržanje zavrnilo (6 : 2; proti sta bili Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal). Presodilo je, da niso izpolnjeni pogoji težko popravljivih posledic. O sami ustavnosti zakona še ni odločilo.

Vida Kocjan, Demokracija

The post Že novembra brez glasu: tujci iz tretjih držav ne bodo volili first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Že novembra brez glasu: tujci iz tretjih držav ne bodo volili z dne, 2026-09-25 17:12:51, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/ze-novembra-brez-glasu-tujci-iz-tretjih-drzav-ne-bodo-volili/