Avtor tega prispevka je Nova24TV.

S sprejetjem t. i. Šutarjevega zakona, ki je male tatvine in poškodovanje tuje stvari majhne vrednosti prestavil iz sfere kaznivih dejanj med prekrške, se v Sloveniji odpira vprašanje: ali država postopoma vstopa na pot, ki so jo v zadnjem desetletju že prehodila nekatera ameriška mesta – predvsem Los Angeles in San Francisco – kjer so ropi sredi belega dne, množične tatvine po trgovinah in splošen občutek nekaznovanosti postali del vsakdana?

Nova ureditev je varnostnikom v trgovinah bistveno zožila pooblastila. Če tat sodeluje v postopku, pokaže osebni dokument in dovoli površinski pregled, ga mora varnostnik po končanem postopku izpustiti – tudi če policija še ni prispela. Zadržanje je mogoče le, če oseba odkloni identifikacijo ali pregled, ali če uporabi silo oziroma z njo neposredno grozi. V praksi to pomeni, da je lahko tat v nekaj minutah ponovno na prostosti.

Zakonodajalec je spremembo utemeljeval s pragmatičnimi razlogi. Male tatvine naj bi redko dobile epilog na sodišču, tožilstva so ovadbe pogosto zavrgla kot nesorazmerne, kazenski postopki pa so obremenjevali sistem brez resnega odvračilnega učinka. Prekrškovna obravnava z globo naj bi bila hitrejša, učinkovitejša in racionalnejša.

Toda prav tu se začne razpoka med teorijo in realnostjo. Globa, ki je storilec morda niti ne plača, nima enake teže kot kazenska odgovornost. Še pomembneje: simbolni učinek spremembe je jasen – majhna tatvina ni več družbeno označena kot kaznivo dejanje, temveč kot nekaj, kar spada skoraj v kategorijo prometnega prekrška. S tem se ne spreminja le pravni status dejanja, temveč tudi družbeno sporočilo o tem, kaj je dopustno in kaj ne.

Trgovci že zdaj opozarjajo, da se bodo izgube povečale, stroški varovanja pa prav tako – brez realnih možnosti za učinkovito ukrepanje. Varnostnik, ki tatu formalno ujame pri dejanju, je v resnici postavljen v vlogo uradnega opazovalca, ki lahko zabeleži podatke in nato nemočno gleda, kako se storilec odpravlja proti izhodu. Če se to ponovi dovolj pogosto, bo sporočilo hitro razumljeno: tveganje je minimalno, korist pa realna.

V takšnem okolju se lahko spremeni tudi vedenje širše javnosti. Ljudje začnejo izgubljati zaupanje v institucije, v sposobnost države, da zaščiti osnovno lastninsko pravico in občutek varnosti.  Najbolj črn scenarij je postopna normalizacija kriminala. Ne eksplozija nasilja čez noč, temveč počasno drsenje v stanje, kjer so tatvine nekaj pričakovanega.

Če bo zakon ostal nespremenjen, bo ključno vprašanje, ali bodo prekrškovni postopki dejansko hitri, globe izterljive in nadzor učinkovit. Brez tega se lahko Slovenija znajde na spolzki poti, kjer bo cena “razbremenjenega sodstva” plačana z več praznimi policami, višjimi cenami za poštene kupce in vse tanjšo črto med redom in kaosom.

Sara Kovač

The post Ali Slovenijo čaka kalifornijska distopija? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Ali Slovenijo čaka kalifornijska distopija? z dne, 2026-01-18 23:52:13, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/ali-slovenijo-caka-kalifornijska-distopija/