Obtožb o korupciji pomembnih funkcionarjev v Sloveniji kar ni in ni konec. Odredba o hišni preiskavi, ki jo je izdalo Okrožno sodišče v Mariboru, razkriva podrobnosti dogodkov, ki so vodili v eno odmevnejših kriminalističnih preiskav v zadnjem času, v katero je globoko vpleten tudi mariborkski župan Saša Arsenovič. V središču dogajanja je septembrski sestanek, na katerem naj bi bili postavljeni temelji za kasnejše preiskovalne ukrepe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).

V četrtek, 18. septembra 2025, so se v hotelu na Glavnem trgu v Mariboru sestali trije akterji: Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, Tomaž Polak, nepremičninski podjetnik in ravnatelj glasbene šole, ter Aleksandar Jovanović, zastopnik lastnice zemljišč na območju Studencev.

Po ugotovitvah iz sodne odredbe sestanek ni bil spontan. Pobudo zanj naj bi dal Arsenovič, ki je Polaku naročil, naj Jovanovića pod pretvezo poslovnega dogovora privabi na srečanje. Uradni razlog naj bi bil pogovor o služnostni poti, dejanski namen pa naj bi bil drugačen.

Vrednost nepremičnine narasla zaradi sprejema novega občinskega prostorskega načrta

Zemljišča, ki so bila predmet pogovorov, so po sprejetju novega občinskega prostorskega načrta pridobila na vrednosti – iz približno 100.000 evrov na okoli 1,7 milijona evrov. Takšna sprememba je bistveno vplivala na interes investitorjev in odprla vrata potencialnim dobičkom.

Po navedbah iz dokumenta naj bi Arsenovič na sestanku izpostavil, da ima prodajalec do mesta nekakšno “obveznost” zaradi povečane vrednosti zemljišč. Ta naj bi se po njegovem mnenju morala izraziti tudi v finančnem prispevku.

Župan zahteval protiuslugo

Kot oblika “povračila” naj bi bila predlagana konkretna finančna obveznost: sredstva za vzpostavitev postaje sistema mestnih koles MBajk ter dolgoročno financiranje njenega vzdrževanja. Skupni znesek naj bi presegal 200.000 evrov, kar predstavlja pomemben delež celotne kupnine.

Poleg tega naj bi bilo na sestanku jasno nakazano, da brez takšnega dogovora ne bo mogoče nadaljevati postopkov za sprejem podrobnega prostorskega načrta. Ta je ključen za dejansko izvedbo gradnje, saj splošni prostorski akt sam po sebi še ne omogoča konkretnih posegov v prostor.

Pogajanja kot na tržnici

Nato naj bi se pogajanja po prvem sestanku neformalno nadaljevala kot na kakšni tržnici. Zahtevani znesek naj bi bil po komunikaciji med vpletenimi postopoma znižan – najprej na 150.000 evrov, nato na 80.000 evrov.

Temu naj bi sledila tudi prilagoditev osnutka kupoprodajne pogodbe, kjer je bila končna cena ustrezno znižana. Razlika med prvotno in novo vrednostjo naj bi sovpadala z dogovorjenim zneskom.

Kljub temu pa naj bi po navedbah iz preiskave obstajale tudi dodatne finančne zahteve, povezane z nadaljnjimi postopki umeščanja projekta v prostor.

Jovanović se je obrnil na policijo

Ključen preobrat v zgodbi je nastopil, ko se je Jovanović pred podpisom pogodbe obrnil na policijo in podal kazensko ovadbo. Na podlagi tega so organi pregona začeli izvajati prikrite preiskovalne ukrepe, vključno s prisluškovanjem in tajnim opazovanjem.

Preiskava, ki jo je vodil NPU, je trajala več mesecev, zaključila pa se je marca 2026 z obsežno akcijo. Ta je vključevala več hišnih preiskav in tudi pridržanja osumljenih oseb, med drugim župana.

Gre za enega največjih škandalov v zgodovini občine in vsekakor veliko večjega, kot je bil umetno sprovociran škandal z radarji, ki ni odnesel le župana Franca Kanglerja ampak celo desno vlado, Slovenijo pa pahnil v več kot desetletje dolgo stagnacijo.