Agencija za varnost prometa (AVP) in policija začenjata nacionalno preventivno akcijo Osredotoči se na cesto, ki bo potekala do nedelje. V času akcije bo policija izvajala poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov in drugih naprav ter opreme, ki vpliva na zmožnost obvladovanja vozila, so sporočili z agencije.

Bo že držalo, da vladajoča koalicija drugim očita to, kar počne sama. In še več: v času pred volitvami si kupuje naklonjenost medijev z davkoplačevalskim denarjem.

Na drugi strani pa parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi Tamara Vonta (Svoboda), širi svoje področje, ker se koaliciji mudi. Zato želi pred komisijo privesti celo nekatere komentatorje iz oddaje Ura resnice. Cilj pa je pred volitvami ustvariti čim več hrupa in umazati ime medijev, ki jih vlada nima pod nadzorom.

Koaliciji se zelo mudi
Kot smo omenili, se koaliciji mudi, predvsem kar zadeva finance. Pred božičem so tako poskrbeli za še en popravek obstoječega zakona o RTV, da bi ji lahko legalno zagotovili dodatna finančna sredstva. Ob tem so čisto mimogrede spremenili tudi zakon o javnih financah, da jim nihče ne bo mogel očitati nezakonitega prerazporejanja sredstev. To pomeni, da bo vlada lahko še bolj trošila denar mimo proračunskih načrtov, pa tudi iz državnih rezerv. “Nakup stavbe na Litijski čez novo leto na vrat na nos (iz denarja za poplavljence), za kar sta se v preteklosti odločila Robert Golob in Boštjan Klemenčič, ne bo več kršenje zakona o javnih financah,” opozarja novinar in urednik Peter Jančič. Slednji tudi svari pred zvijačno politiko koalicije: “Pri RTVS na novo v resnici podarjajo le nekaj milijonov letno, za večino, kakšnih dvajset milijonov, pa so vladajoči le uzakonili, kar so že doslej podarjali mimo načrtov državnega proračuna in nad določbami zakona. Več si niso upali uzakoniti niti zdaj, ker bi opozicija lahko sprožila postopek za referendum. Ljudje pa nad tem, da bi plačevali še več za medij, ki ga večina ne spremlja, niso preveč navdušeni.”

Jančič je tudi opozoril, da je vlada doslej vsako leto mimo proračunskih načrtov podarjala RTVS okoli deset milijonov za programe narodnosti. Po novem zakon določa to kot vsakoletno obvezo, kar bodo zaradi tega lahko vključili v proračunske načrte države. Vlada je tudi že povišala prispevek za RTVS za desetino (kar letno prinese okoli deset milijonov), zdaj so to povišanje določili še z zakonom, kar bo omogočilo dodatno vladno povišanje za največ desetino čez leto. Dodali so še dodatne milijone vsako leto iz proračuna za Simfonični orkester in druge glasbene korpuse, ki jih RTVS za svoje programe ne potrebuje. “So pa bili običajni za velike državne televizije bogatih evropskih držav v prejšnjem tisočletju. Ministrstvo za kulturo Aste Vrečko pa jih noče prevzeti v svoj proračun kot državno kulturno bogastvo,” je še spomnil Jančič na portalu Spletni časopis.

Kadunc oster do vodstva RTV
Ob tem velja tudi spomniti na reakcijo nekdanjega generalnega direktorja RTVS, ki je spremljal razpravo o spremembi zakona o RTV. In ujel podporo svoje sedanje naslednice Natalije Gorščak. “Z velikim začudenjem sem poslušal predsednico uprave RTV Natalijo Gorščak na Odboru DZ za kulturo. Izrekla je tri stavke. Najprej, da RTV podpira sprejetje novele. RTV podpira vsak zaposleni na RTV? Morda reprezentativni sindikati? Svet delavcev? Je bila znotraj RTV o tem opravljena kakšna javna razprava? Dopuščam, da je o tem razpravljala Uprava RTV in sprejela tak sklep! Verjamem pa ne in bom zaprosil za sklep o tem, da vidim, ali obstaja, in kdo od štirih članov je bil za. Seveda tudi Svet RTV o tem ni zavzel stališča,” je zapisal. In še: “Iz kratkega 24-sekundnega nastopa Natalije Gorščak je mogoče razbrati bistvo njenega delovanja: ugajati vsem in vsakomur! Kako more podpirati zakon, ki bo v veliki meri zaznamoval financiranje vsaj za leto, verjetno dve. Da bo RTV dobila sicer 3,3 milijona evrov več, kot jih je dobila recimo za 2024 in 2025 iz proračuna, vendar se ve, da bo za 2026 potrebovala okoli 7 milijonov evrov več samo za plače!” Kadunc tako izprašuje vest naslednici: greste lahko še niže?

Višji izdatki tudi za STA
Odločanje o spremembi zakona o RTV je obstruirala SDS, češ da ustavno sodišče še ni izreklo mnenja o tem, ali je zakon v skladu z ustavo. Spomnimo: pred dvema letoma so ustavni sodniki veljavnost zakona “zadržali”, a po razvpitem obisku tedanje podpredsednice Evropske komisije Věre Jourove je prišlo do spremembe: zakon je začel veljati, ustavno sodišče pa je o (ne)ustavnosti zakona molčalo. In molči še danes. Namesto tega bo lahko RTV iz državnega proračuna potegnila več sredstev. Vendar podobno velja tudi za STA. Direktorica UKOM Petra Bezjak Cirman je namreč podpisala višjo letno pogodbo glede vladnega financiranja javnega servisa STA, in sicer po novem s skoraj 20 odstotki večjo finančno pogačo. Ali povedano v finančnem jeziku: 650 tisoč evrov več kot v letu 2025. Ob tem velja spomniti, da je STA v celoti v državni lasti, poslovni in uredniški vrh so si nastavile vladajoče stranke, nedavno se je na STA kot uredniški funkcionar po krajšem “izletu” na Siol vrnil Mihael Šušteršič. Vlada je tako določila tudi pogoje in merila, po katerih bo lahko dodatne davkoplačevalske milijone delila medijskim tajkunom, od Stojana Petriča do Martina Odlazka. Že zdaj imajo dejansko precejšnjo prednost pred maloštevilnimi mediji, ki ne sodijo v vladni nabor, po novem se bo ta prednost še povečevala. Denar naj bi bil namenjen predvsem za podporo digitalizaciji in spletni navzočnosti mainstream medijev, ki so že sedaj vsi na spletu. Verjetno bodo po novem lahko na platformah družbenih omrežjih povečevali svojo navzočnost s sponzoriranimi objavami. No, po svoje razumljivo, kajti naklade tiskanih izdaj gredo počasi v zaton, dnevniki na tem področju beležijo izgube. Prav tako vlada medijske razpise prireja v prid večjim medijskim deležnikom. “Novi medijski zakon omogoča delitev denarja davkoplačevalcev ‘pravim medijem’ tudi za več let. Tudi za čas prihodnje vlade torej,” opozarja Jančič.

Nagrajevanje in stimuliranje “naših”
Vse to seveda ni nič novega. Vlada namreč o tem, da bi si s finančnimi darili zagotovila trdno javno podporo medijev, dejansko razpravlja že ves mandat. A ker je bila v svoji darežljivosti prepočasna, je sedaj svoje naredila bližina volitev. Devet milijonov davkoplačevalskih evrov naj bi vlada namenila za iskanje novih sodelavcev in za digitalizacijo. Pa je res tako? Nekateri medijski imperiji, kot je denimo Večer, so v zadnjem času odslovili kar nekaj novinarjev – sedaj pa naj bi ti isti mediji zaposlovali nove sodelavce? Jasno je torej, da je pravi namen teh daril nekje drugje, zelo verjetno v nagrajevanju za “zvestobo” in dodatni stimulaciji pred volitvami. Ali kot je dejal premier Golob na bratenju z Zoranom Jankovićem sredi decembra na zabavi ljubljanskega holdinga: “Tisti drugi” vam bo božičnico vzel. Torej: zastraševanje po metodi korenčka in palice. V normalni svobodni družbi bi mediji preživeli predvsem z enakopravnim delovanjem na trgu. Pri tem je ključno, da imajo vladi naklonjeni mediji odprte vse oglaševalske poti za tovrstno preživetje, medtem ko se opozicijsko usmerjenim medijem to odreka in onemogoča. In takšen odnos dejansko poteka že dlje časa, za portal Nova24tv.si komentira Aljuš Pertinač. “Gre za konstanten odnos medijev, ki so servilni do aktualne oblasti, in oblast se jim oddolži tako, da jih izdatno financira. Gotovo pa je motiv pri oblastnikih, glede na to, da se bližajo volitve, še večji. Mediji oziroma njihovi lastniki, ki so dejanski prejemniki tega denarja in ki imajo največjo korist, pa se teh sredstev ne branijo,” je dejal Pertinač in ob tem ocenil, da vsaj starejši del populacije precej verjame klasičnim medijem, tudi tiskanim, čeprav njihova naklada ves čas pada in vse finančne injekcije nič ne pripomorejo k temu, da bi se to padanje ustavilo, da bi bili ti mediji bolj spremljani oz. razširjeni, kar je spet svojevrsten paradoks. “Imajo občutek, vsaj v enem delu upravičen, da glede na to, da v štirih letih vladanja niso kaj veliko pokazali, morajo plačati za to, da je medijska slika bolj rožnata, kot je v resnici.”

Seveda je jasno, da je to samo del širše vladne strategije, s katero vladajoči rokohitrsko spreminjajo zakone, da bi lahko premier Robert Golob pred javnostjo izpadel kot nekakšen “dobri stric”, ki je mnogim poskrbel za izplačilo božičnice. In to, pomislite, prvič v življenju. Pri tem pa opozicija ne sme niti govoriti, ker ne bi bilo dobro za vlado, da bi se kdo javno oglasil o “nagem cesarju”.

Gašper Blažič

The post Tik pred volitvami “futrajo” svoje medije – z davkoplačevalskim denarjem first appeared on Nova24TV.