Na podlagi najnovejših razkritij oddaje Tarča se pred javnostjo izrisuje obsežna in skrb vzbujajoča slika domnevnega sistemskega vplivanja na upravne in sodne postopke v Sloveniji, v središču katere se znova pojavlja ljubljanski župan Zoran Janković in krog oseb okoli njega. Očitno pa resni očitki korupcije ne motijo Roberta Goloba, saj se je kljub temu dan po razkritjih Jankoviću pridružil na odru občinske zabave in, kot smo poročali, se celo z njim osebno sestal v lokalu, ki je v lasti družine zaradi preprodaje kokaina obsojenega balkanskega bojevnika Dragana Tošića. Nova razkritja pa odpirajo vprašanja, ki presegajo posamezne primere: ali v Sloveniji obstaja mreža politično in osebno nedotakljivih in zakaj nekateri sodni postopki kljub pravnomočnim obtožnicam stojijo že več let.

Tarča razkriva, da naj bi vplivni posredniki po ugotovitvah specializiranega državnega tožilstva urejali dovoljenja na upravnih enotah ne po zakoniti poti, temveč s podkupninami in političnimi pritiski. Pri tem naj bi šlo tudi za posredovanja v korist znanih politikov in javnih oseb. V dokumentih se kot ključen posrednik pojavlja Bojan Babič, nekdanji načelnik Upravne enote Ljubljana, danes pa direktor javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki deluje pod okriljem Mestne občine Ljubljana. Tožilstvo mu očita, da je skupaj z uradnikom Alešem Lotričem in drugimi ustvaril neformalni mehanizem, prek katerega so se zadeve reševale hitreje – in proti plačilu.

Preiskava domnevnih nepravilnosti v primeru nepremičninskega projekta Bellevue Living je razkrila konkretne dokaze o gotovini, najdeni pri Lotriču: v ovojnicah in celo embalaži nogavic je bilo skupaj več kot 54 tisoč evrov, v ločenih preiskavah pa so kriminalisti zasegli skupno okoli 90 tisoč evrov. Tožilstvo sumi, da je šlo za podkupnine v zameno za ugodne upravne odločitve. Posredniško vlogo naj bi igrala prav Babič in nekdanji rokometni reprezentant Zoran Lubej, povezava pa naj bi vodila tudi do župana Jankovića, ki naj bi po navedbah iz zahteve za sodno preiskavo od investitorja Jasche Popovića zahteval donacije v zameno za gradbeno dovoljenje.

Razkrita komunikacija kaže tudi na osebne in politične pritiske. Franc Props, danes minister za javno upravo, je po prestreženi komunikaciji Babiča prosil za posredovanje v eni izmed zadev, čeprav sam zanika, da bi šlo za vplivanje. Nekdanji zdravstveni minister Borut Miklavčič je Babiča spraševal o uporabnem dovoljenju za sina, pri čemer priznava, da se je nanj obrnil po dolgotrajnem čakanju. Skupni imenovalec teh primerov je isti: zadeve so se premikale prek osebnih poznanstev in posrednikov, ne pa izključno po uradni poti.

Še bolj problematična je razsežnost, ki presega Ljubljano

Tarča razkriva, da je Babič kot posrednik deloval tudi na drugih upravnih enotah, denimo v Kranju, kjer naj bi pomagal pri pospešitvi uporabnega dovoljenja za industrijski objekt na Brniku. Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi bila v zameno za to obljubljena in tudi izplačana denarna nagrada, ocenjena na okoli 25 tisoč evrov. Prisluhnjena komunikacija razkriva odkrito zavedanje, da postopki niso potekali po ustaljenih postopkih, temveč preko vez in poznanstev, ker so bili vpleteni pravi ljudje.

Vpeta tudi družina župana Jankovića

Posebno poglavje predstavljajo sodni postopki, povezani z družino Janković. Kljub temu da se je Zoran Janković doslej v večini primerov na sodišču ubranil očitkov, Tarča izpostavlja nenavadne okoliščine: dolgotrajne postopke, koncentracijo zadev pri isti sodnici in predvsem primer, v katerem kazenski postopek zoper Damijana Jankovića sploh ni stekel. Prvotni senat je pritožbo obrambe zavrnil, a še preden je bila odločitev formalno potrjena, je takratni predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik sodnico premestil, zadevo pa je prevzel drug senat, ki je odločil povsem drugače in preiskavo ustavil. Tudi Sodni svet je pozneje ugotovil, da je bilo s takšnim ravnanjem poseženo v sodniško neodvisnost.

Vzporedno s tem Tarča oriše tudi širši politično-poslovni kontekst, ki sega več kot desetletje nazaj – od zgodb o Electah, davčnih oazah in zemljiških poslih do današnjih vlog podjetnika Jana Beca in družbe Paladin, ki sta po mnenju kritikov prevzela vlogo nekakšnega varuha premoženja družine Janković. Ob tem ostaja dejstvo, da je država po stečajih in prisilnih poravnavah ostala skoraj povsem nepoplačana, davkoplačevalci pa brez odgovorov.

Razkritja so dobila tudi politično razsežnost. Kot smo že pisali, se je premier Robert Golob kljub resnim očitkom očitkom o korupciji, že dan po objavi oddaje, skupaj z Zoranom Jankovićem pojavil na javni prireditvi, nato pa še na zajtrku v lokalu, povezanem z družino obsojenega kriminalca Dragana Tošića (več tukaj). Takšne geste po mnenju številnih kažejo na globljo krizo vrednot in normalizacijo spornih praks na najvišji ravni oblasti.

Čeprav so Jankovići in njihovi odvetniki Tarči zagrozili s sodnimi postopki in zahtevali opravičilo, uredništvo sporoča, da bo z razkrivanjem nadaljevalo v interesu javnosti. Zbrani dokumenti in pričevanja namreč ne kažejo le na posamezne ekscese, temveč na sistem, v katerem se prepletajo politika, kapital in institucije, ki bi morale delovati neodvisno. Ključno vprašanje zato ostaja: ali bo pravna država zmogla razčistiti sama s seboj – ali pa bodo nekateri tudi v prihodnje ostali nedotakljivi.

Sara Kovač

The post Vplivna družina ugrabila našo državo, pravna država na strani kriminalcev first appeared on Nova24TV.