Tamara Vonta s preiskavo sumov nezakonitega financiranja strank pred volitvami odvrača pozornost od koruptivnega ravnanja Roberta Goloba. Preiskava se namenoma ne dotika očitnega nezakonitega financiranja koalicijske partnerice, stranke SD.

Poročali smo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani, ki ga je do nedavnega vodil zdaj že razrešeni predsednik Marjan Pogačnik, pred dnevi sprejelo odločitev glede zahteve parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank. Preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta, od NSi-ja zahteva vse pogodbe, ki jih je imel Inštitut Janeza Evangelista Kreka sklenjene s sodelavci ali funkcionarji NSi-ja in ki so bili plačani iz sredstev inštituta, in tudi podatke, od kod je denar na omenjeni inštitut prišel. Namen parlamentarne preiskave je seveda jasen – vršiti pritisk na opozicijske stranke, utišati medije, ki kritično obravnavajo katastrofalno delo aktualne vlade, in preusmeriti pozornost javnosti od grobe kršitve integritete predsednika vlade Roberta Goloba.

V Sloveniji je parlamentarna preiskava o domnevnem obvodnem financiranju političnih strank še ena od oblik lova na čarovnice, pri čemer se jasno nakazuje, da parlamentarna komisija in njena predsednica pozornost in svoje delovanje usmerjata zgolj na politično priročne tarče. Vonta se s svojo preiskovalno komisijo še vedno ogiba preiskave domnevno nezakonitega financiranja medijev in nekaterih političnih akterjev pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Gre predvsem za javnosti še vedno prikrite namene izplačil iz podjetja Gen-I, ki ga je dolga leta vodil prav Robert Golob. Nepojasnjeno ostaja tudi več kot 100 tisoč evrov nakazil Vesni Vuković, nekdanji novinarki, kasneje eni najtesnejših Golobovih sodelavk, nekaj časa celo generalna sekretarka stranke Gibanja Svoboda, ki je s tega mesta odstopila malo po izbruhu afere Litijska, ki bi jo naj preko medijev in ob podpori Darka Muženiča, direktorja NPU, lansirala prav Vukovićeva. Vonta se ogiba tudi pregleda financiranja Vukovičeve s strani aktualnega finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Tudi Boštjančič je Vukovićevi nakazoval sredstva iz svojega podjetja BRIO d.o.o. Nepojasnjena ostajajo tudi Boštjančičeva nakazila v višini več deset tisoč evrov v davčno oazo Belize v karibskem otočju. Izkazuje se, da je šlo za nezakonito plačilo navideznih poslov, kar je s svojimi nespretnimi izjavami pojasnjevanja teh nakazil razkril kar sam. Nezakonitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi je Boštjančiča obremenilo tudi računsko sodišče v primeru nakupa stavbe na Litijski 51 v Ljubljani. Sporna nakazila Gen-I-ja, Boštjančičeva nakazila in Golobov bančni račun v Romuniji tudi po več letih in številnih javnih objavah ter razpravah v parlamentu ostajajo nedotakljivi za finančno upravo, ki jo vodi aktualni politiki vdan Peter Grum, in Urad za nadzor pranja denarja in financiranja terorizma. Slednjega je pred dnevi tiho zapustila do sedaj direktorica in siceršnja dnevna politična operativka Golobovega kroga Anika Vrabec Božič.

Ko Vonta miži tudi pred zelo očitno nezakonitimi primeri in praksami ljudi v lastni stranki, se ogiba tudi zelo očitno nezakonitih in s korupcijo obremenjenih načinov obvodnega financiranja v vrstah koalicijskih strank, zlasti Socialnih demokratov. Ena izmed v nebo vpijočih praks je primer nekdanje pravosodne ministrice, zdaj že propadle političarke Dominike Švarc Pipan, ki pa ostaja glasna zagovornica predsednika vlade Roberta Goloba. Ob tem, da ju druži afera Litijska, ga je javno podprla ob nedavnih obremenilnih ugotovitvah KPK. Švarc Pipanova pa si integriteto in zakonitost ravnanja z javnimi sredstvi, podobno kot njen bivši šef, očitno razlaga in razume po svoje.

Švarc Pipanova je v času svojega mandata kaj hitro po nastopu ministrske funkcije poskrbela za finančno nagrado svojim privržencem in takratnim strankarskim sopotnikom, najverjetneje za plačilo predvolilnih uslug ter politično aktivističnih operacij v času njenega ministrovanja. Leto in pol svojega klavrnega mandata se je Švarc Pipanova neuspešno trudila zagotoviti milijonski posel političnemu kolegu Ernestu Žejnu. Uspešno pa je poskrbela za skoraj 50.000 evrov nagrade iz državnega proračuna svojemu prijatelju Andreju Omerzelu, nekdanjemu predsedniku podmladka stranke SD. Kot kažejo dokumenti, je šlo za prikrito politično financiranje konkretne osebe s fiktivno pogodbo. Omerzel je namreč malo po nastopu Golobove vlade in imenovanju Švarc Pipanove za pravosodno ministrico odprl status samostojnega podjetnika – Pravno, poslovno in projektno svetovanje Andrej Omerzel, s.p. Le nekaj dni za tem je že podpisal pogodbo s pravosodnim ministrstvom, katere predmet je bil “Koordinacija digitalizacije na področju pravosodja”. Kljub temu, da Omerzel ni noben strokovnjak s področja digitalizacije, s tem področjem tudi nima nobenih izkušenj, najmanj še v pravosodju, je prejel posel vreden več deset tisoč evrov. Dokumenti kažejo, da sta v aktivnostih digitalizacije tesno sodelovala Omerzel in razvpiti Ernest Žejn.

Kaj je spornega z več deset tisoč evrov vredno Omerzelovo pogodbo? Praktično vse! Omerzel je namreč v okviru svojih “storitev” izdal celo vrsto poročil, v katerih je navajal usklajevanje na temo digitalizacije z deležniki na področju pravosodja – torej sodišči, tožilstvom in državnim odvetništvom. Za teh skoraj 50 tisočakov pa bi naj izdelal tudi strategijo digitalizacije pravosodja v Sloveniji. In tukaj se dvojec Švarc Pipanova in Omerzel zatakne. Vrhovno sodišče RS in Vrhovno državno tožilstvo sta Civilni iniciativi aktivni državljani Slovenije, ki se poglobljeno ukvarja s to zadevo, potrdili, da z Omerzelovim pregrešno dragim dokumentom “Strategija digitalizacije pravosodja” sploh nista bili seznanjeni in pri pripravi nista sodelovali, kakor tudi ne s pogodbenikom Andrejem Omerzelom. V številnih delovnih poročilih, ki jih je Omerzel pravosodnemu ministrstvu prilagal k računom za plačilo njegovih storitev, omenja prav sodelovanje s pravosodnimi deležniki, kateri pa o tem očitno niso vedeli ničesar. Še več, pregled dokumenta, ki naj bi predstavljal Strategijo digitalizacije pravosodja, kaže, da gre za povsem vsebinsko prazen in strokovno zgrešen dokument, ki ni usklajen niti z nacionalnimi, kaj šele z veljavnimi smernicami na ravni EU. Neuporaben dokument, za katerega je Švarc Pipanova namenila vrtoglavih 50.000 evrov, je vreden torej več kot 30 povprečnih slovenskih neto plač.

Po prvih vprašanjih, posredovanih pravosodnemu ministrstvu, ki so nakazovali sume korupcije in kršitve integritete tedanje pravosodne ministrice Švarc Pipanove ter sume kaznivih dejanj pri omenjenem poslu, je Andrej Omerzel podal pobudo za prekinitev pogodbe, le nekaj dni za tem pa je svoj s.p. tudi zaprl. Z zadevo je bila seznanjena tudi kasnejša ministrica Andreja Katič in tedanja državna sekretarka ter aktualna pravosodna ministrica Andreja Kokalj, ki pa sta zadevo pometli pod preprogo in z vsemi mehanizmi branili svojega strankarskega kolega Andreja Omerzela. Glede na jasna razkritja bi morala preiskovalna komisija pod drobnogled vzeti tudi ta in podobne primere, ki kažejo utečeno prakso obvodnega financiranja, ki ga uresničujejo koalicijske stranke.

Z načini financiranja svojih političnih aktivistov si Socialni demokrati, kot kaže, integriteto in zakone interpretirajo po svoje. Od divjega političnega kadrovanja do prirejanja več deset milijonskih razpisov na agenciji SPIRIT, do plačevanja posameznih političnih aktivistov iz državnega proračuna, je izražena podpora stranke SD predsedniku vlade Robertu Golobu ob KPK-jevem razkritju kršitev integritete razumljiva. Koalicija po besedah Roberta Goloba dela za ljudi. A kot kaže, samo za svoje. Pika. Dokončna pika.

S. K.

The post Vonta načrtno spregleda obvodno financiranje stranke SD z vsemi elementi kaznivih dejanj in korupcije first appeared on Nova24TV.