Evtanazijo je Joseph Goebbels uzakonil z isto reklamo, kot jo zdaj delajo po Evropi za evtanazijo ali asistiran samomor. Češ da ljudje trpijo, da niso vredni življenja, družbo in državo samo stanejo, usmiljenje do njih pa da zahteva, da jih uničijo. In so vse uničili: nemške, avstrijske štajerske duševno prizadete. Pa tudi Rome. »To so omamne zmote,« je v Domovininem podkastu dejal antropolog, socialni delavec in logoterapevt dr. Jože Ramovš.
»Za Hitlerjem so noreli«
Ljudje so bili navdušeni, češ, to je napredek. Za Hitlerjem so noreli. »Ko človeka obsede zmotna teorija o človeku in družbi, je omama najhujša,« je opozoril dr. Ramovš. Kot je ocenil, je uvajanje evtanazije oziroma pomoči pri samomoru »velika kolektivna zmota Evrope«.
Totalitarni režimi 20. stoletja so hoteli goro človeškega trpljenja podreti, pa so povzročili še več trpljenja, je ponazoril sogovornik. »Ubijanje sebe in drugih je meja, čez katero človek ne sme, odkar je človek. Če to dela, je v prepadu sam ali pa je v drsečem plazu družba,« je pojasnil.
»Odpadem naj zrel«
Sogovornik ima tudi neposredno izkušnjo z znanim slovenskim psihiatrom, ki je v času, ko je bil še pri močeh, trdil, da na stara leta nikoli ne bo v nadlogo drugim, da je v takšnem položaju prava rešitev harakiri. Kljub izjemno hudi bolezni je vztrajal do zadnjega, v svojih zadnjih dneh še pomislil ni na samomor. Kdo je bil to, izveste v podkastu.
Prav tako dr. Ramovš spomni na zgodbo Nizozemca, ki je najprej sodeloval pri pripravi tamkajšnje zakonodaje o evtanaziji, ob prvem opravljenem postopku pa povsem spremenil svoje mnenje in se začel boriti proti istim ukrepom, ki jih je zagovarjal.
»Ko odpadem, naj odpadem zrel,« dr. Ramovš na verzu pesnika Alojza Gradnika ponazori svoj pogled na staranje. Zavestno zorenje je integriteta. In staranje tudi ni brez navdušenja, ki ga lahko spodbudi radovednost, poudarja sogovornik.
So mladoletne romske mamice stvar kulture?
V podkastu Vroča tema tudi o vprašanju romskega nasilja in potrebi po enakih merilih za vse. Kako bi se lahko lotili urejanja razmer in zakaj lenarjenje ne bi smelo biti bolj nagrajeno kot delo. So mladoletne mamice v romskih naseljih res le stvar njihove kulture?
Pa o tem, zakaj Slovenija za 30 let zaostaja za drugimi evropskimi državami na dolgotrajne oskrbe in zakaj aktualni ukrepi niso primerljivi niti s tistimi, ki so jih marsikje uvedli že leta 1995. Morda modrostim nesporne avtoritete dolgotrajne oskrbe pri nas prisluhnejo tudi pristojni.