Ustavno sodišče je dopustilo referendum o zakonu, ki ga njegovi nasprotniki in podporniki razumejo kot zakon o davkih. Da bi “bogati plačali manj”, tako Levica in levica mobilizirata ulico. To je jedro odziva publicista, profesorja in nekdanjega ministra Žige Turka na odločitev, ki jo je sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu in s tem odprlo pot zbiranju vsaj 40.000 overjenih podpisov. Meni, da kampanja temelji na zavisti, ne pa na vsebini zakona.

Turk v daljšem zapisu na platformi Substack pojasnjuje, zakaj po njegovem mnenju referendum ni bil ustrezna rešitev. Zakon je v svojem bistvu zakon o davkih. To ne izhaja iz štetja odstotkov besedila – približno 80 odstotkov se sicer ukvarja z davki in prispevki, 20 odstotkov pa z zdravstvom in zaposlovanjem upokojencev –, temveč iz tega, kako ga razumejo potencialni volivci.

Nasprotniki zakona mobilizirajo s parolami, da bodo “bogati plačevali manj”, “najemodajalci plačevali manj”, “SP-ji plačevali manj“, da “nihče ne bo imel nič od nižjega DDV” in da se “upokojencem ne bo nič poznalo, če ne bodo več plačevali za dolgotrajno oskrbo”. Tudi argumenti proti poštenemu plačevanju prispevkov zaposlenih upokojencev so povezani s skrbjo za fiskalno pozicijo države. S tem, pravi Turk, nasprotniki sami jasno kažejo, da gre za odločanje o davkih.

Referenduma o davkih ne sme biti
Po 90. členu Ustave referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ni dopustno razpisati. Ustavodajalec je to prepoved uvedel zato, da bi preprečil situacije, v katerih bi ljudje glasovali, da nekega davka ne bodo plačevali, ali da bi večina naložila davčno breme manjšini. Turk poudarja, da enako zaščito pred “ljudsko neumnostjo” uživa tudi odločitev zakonodajalca, da davke zniža. Ustava varuje državljane pred državo in manjšino pred večino – ne pa države pred državljani in ne zagotavlja čim več davčnih prihodkov.

“Ustavo imamo v demokraciji zato, da varuje državljane pred državo in manjšino državljanov pred večino državljanov. Ne pa za to, da bi državo varovala pred državljani. Tudi ne za to, da bi zagotovila državi čim več davkov. Politična odločitev zakonodajalca, da bo davke znižal, uživa natanko enako zaščito pred ljudsko neumnostjo , kot odločitev, da bo davke zvišal pred ljudsko modrostjo .

S tem, ko nasprotniki zakona zbirajo podpise s strašenjem pred nižjimi davki in z razpihovanjem zavisti do tistih, ki že tako plačujejo visoke davke, jemljejo legitimnost referendumski pobudi, saj referenduma o davkih ne sme biti. Tako zbrani podpisi so legalni, štejejo. Niso pa legitimni. Zbrani so za referendum o davkih in drugih obveznih dajatvah, ki ga pa ne sme biti. Niso zbrani za referendum o popoldanskem delu zdravnikov, ki bi jih lahko. Zaradi tako razkritega namena referenduma in bistva zakona, bi ustavno sodišče lahko razsodilo, da je očitno, da gre in bo šlo za odločanje o davkih , to pa ni dopustno,” je zapisal Turk.

Žiga Turk meni, da bi morebitni referendum imel nelegitimne učinke. Javna razprava kaže, da bi ljudje v resnici glasovali o tem, da naj “bogati” še naprej plačujejo izjemno visoke davke. Kampanja temelji na zavisti, ne pa na vsebini zakona. Če bi zakon na referendumu padel, bi se po formalni (črkobralski) razlagi eno leto ne smelo posegati v zavrnjene določbe. Po vsebinski razlagi pa o davkih referenduma sploh ne bi smelo biti, zato bi parlament lahko takoj naslednji dan ponovno sprejel vse davčne ukrepe. Učinek referenduma bi se tako omejil le na nedavčnih približno 20 odstotkov zakona (zdravstvo in zaposlovanje upokojencev).

Če bi referendum uspel, bi uspel zaradi propagandne kampanje o davkih, ne pa zaradi odločanja o zdravstvu ali upokojencih. Ljudje bi se dejansko izrekli o tem, koliko davkov naj plača denimo direktor NLB, ne pa o nedavčnih delih zakona. Tak rezultat zato ne bi bil legitimen. Celoten postopek bi v praksi pomenil le to, da vlada eno leto ne bi mogla urejati zdravstva, medtem ko bi se davčne olajšave (npr. za Blaža Brodnjaka) uveljavile kasneje. Turk v zaključku sklene, da bi dovoljenje referenduma omogočilo sredinskemu trojčku, da se profilira kot tretji politični blok.

A.H.

The post So oblast prevzeli sodniki? “Vlada nam Ustavno sodišče” first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom So oblast prevzeli sodniki? “Vlada nam Ustavno sodišče” z dne, 2026-08-04 08:00:56, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/so-oblast-prevzeli-sodniki-vlada-nam-ustavno-sodisce/

V španski enklavi Ceuta se razmere po masovnem navalu migrantov počasi umirjajo. V sosednjem maroškem mestu Fnideq pa je slika popolnoma drugačna. Mesto, ki je še pred kratkim veljalo za mirno letovišče z razgledom na Ceuto, je danes v izrednem stanju.

Sirene reševalnih vozil, policijski žvižgi, kriki mladih moških, smrad fekalij in zažganih avtomobilov – to je zdaj vsakdanja atmosfera v Fnidequ. Plaže so ograjene z barijerami, pripadniki maroške nacionalne policije z dolgimi cevmi stojijo skoraj na vsakem vogalu in pečini. Minuli teden je v Ceuto vdrlo več deset tisoč migrantov. Danes se številni izčrpani vračajo tja, od koder so krenili. Med njimi je 25-letni Hamza iz Tangerja. Policist ga je poslal stran z plaže, a Hamza noče oditi. Pravi, da je še v soboto poskusil preplavati do Ceute. “Ko sem priplaval, so me pretepli španski vojaki, nato pa še maroški policisti. Natisnili so me, da se vrnem plavajoč,” pripoveduje. Hlače ima še vedno mokre in raztrgane, telefon je izgubil v morju, kolena in komolci so polni odrgnin. Kljub temu trdi, da bo poskušal znova. Plača v tekstilni industriji mu ne zadošča za preživetje, Evropa pa ostaja njegov sanjski cilj.

Thousands of migrants streamed into the Moroccan town of Fnideq near the border with Ceuta overnight, despite a reinforced deployment of security. pic.twitter.com/BU5aQJDnYu

— NTD News (@NTDNews) August 2, 2026

Mnogi, ki so se vrnili, opisujejo podobne izkušnje. Policija jih je preganjala, jim grozila, trgovine so bile zaprte, hrane niso mogli kupiti niti za denar. Stotine, morda tisoči, se zdaj penja po pečinah za mejno ograjo, okrepljeno z NATO žico, in se vrača nazaj. Na plaži še vedno ležijo razmetane stvari tistih, ki so poskušali preplavati. Nekateri so pri tem umrli. Obstaja bojazen, da bo morje kmalu naplavilo še več trupel.

Ena od redkih žensk, ki je govorila o svoji izkušnji, je 21-letna Hajine iz Fesa. S skuterjem je prišla v Fnideq, nato preplavala do Ceute, kjer je našla strica in sestro, ki sta mejo prečkala peš z množico. Verjeli so govoricam na družbenih omrežjih, da je Ceuta odprta za vse. Zdaj joka in pravi, da ne bo nikoli več poskusila. “Vrnila sem se, ker so nas obravnavali kot pse. Hrane ni bilo, vse trgovine so bile zaprte.” V Fnidequ danes prevladujejo skupine izčrpanih in obupanih mladih moških, ki iščejo senco. Hrano težko dobijo tudi, če imajo denar. Številne kavarne in restavracije so zaprle vrata zaradi strahu pred ropi, tiste, ki še delujejo, pa strogo kontrolirajo vstop in mlade zavračajo. Veliko osebja je namreč tudi samo odšlo proti Ceuti in se še ni vrnilo.

🔴 INFO – #Maroc : Les forces de sécurité marocaines ont été déployées hier à #Fnideq, près de #Ceuta, après un afflux massif de #migrants alimenté par des rumeurs d’ouverture de la frontière.

👉Selon une source policière espagnole, environ 50 000 migrants ont franchi la… pic.twitter.com/woolVXaGgr

— FranceNews24 (@FranceNews24) August 1, 2026

Španska strokovnjakinja za migracije Beatriz Masa, ki razmere na tem območju spremlja že leta, pravi, da Fnideq še nikoli ni videl takšnih prizorov. “Ko so ljudje slišali, da je Ceuta odprta, so pustili vse. Hotelirji, natakarji, kuharji, pekarji, vozniki tovornjakov in taksistov – kar vsi so odšli.” Večina se zdaj vrača na lastno pest, ostale pa bodo, če soglašajo, z avtobusi odpeljali v njihova rodna mesta – verjetno po ukazu maroškega notranjega ministrstva. Maroške oblasti o smrtonosnem poskusu masovnega vdora doslej niso javno spregovorile.

Strokovnjaki so prepričani, da je bil takšen naval mogoč le zato, ker so maroške oblasti tiho dopustile gibanje množic. Gre za posledico politične krize med Španijo in Marokom, v središču katere je znova Zahodna Sahara. “To je nova, a bistveno resnejša različica krize iz leta 2021. Zato je bila mobilizacija toliko večja – govorimo o več kot 50.000 ljudeh,” poudarja Masa.

Turisti odpovedujejo počitnice, tisti, ki so prišli, pravijo, da ne prepoznajo nekdaj mirnega letovišča. Trgovci na mestnem trgu že čutijo posledice. Gospodarske in humanitarne posledice krize so šele na začetku, politični odgovor pa šele prihaja.

🇪🇸🇲🇦 L’armée marocaine est déployée dans la ville de Castillejos (nom arabe : Fnideq), la ville marocaine la plus proche de Ceuta.

🇪🇸🇲🇦 The Moroccan army is deployed in the town of Castillejos (Arabic name: Fnideq), the closest Moroccan town to Ceuta. pic.twitter.com/8lI5i9HpEC

— France Résistance (@FranceRsistanc1) August 2, 2026

Ta teden bodo notranji ministri EU na izrednem zasedanju poskušali uskladiti skupno stališče do Maroka kot ključnega partnerja pri upravljanju migracij – da bi se prizori, kakršne smo videli v Ceuti in Fnidequ, ne bi več ponovili. Dokler bo Maroko lahko z odpiranjem in zapiranjem meje izsiljeval Evropo, se bodo takšni valovi ponavljali. In dokler bo Evropa nanje odgovarjala predvsem z besedami, bodo mladi iz Magreba še naprej tvegali življenja – in uničevali red v evropskih enklavah.

T.P.

The post Mesto po migrantskem valu na robu zloma: Plaže zaprte, vojska na ulicah, nasilje, smrad in popoln kaos first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Mesto po migrantskem valu na robu zloma: Plaže zaprte, vojska na ulicah, nasilje, smrad in popoln kaos z dne, 2026-08-04 08:00:58, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/mesto-po-migrantskem-valu-na-robu-zloma-plaze-zaprte-vojska-na-ulicah-nasilje-smrad-in-popoln-kaos/

Ljudska univerza Celje ob zaključku šolskega leta 2025/2026 beleži številne uspehe na področju izobraževanja odraslih, svetovanja, vključevanja priseljencev, podpore družinam in mednarodnega sodelovanja. Z raznolikimi programi je tudi letos spodbujala vseživljenjsko učenje ter ustvarjala priložnosti za osebni, poklicni in družbeni razvoj vseh generacij.

Pomembne uspehe so dosegli udeleženci formalnega izobraževanja. V programu osnovne šole za odrasle je bilo podeljenih 16 spričeval o uspešno zaključenem razredu in 15 zaključnih spričeval devetega razreda. Srednješolsko izobraževanje je z zaključnim izpitom uspešno končalo pet kandidatov, deset jih je opravilo poklicno maturo. Med njimi je bil tudi zlati maturant.

Na področju pridobivanja novih poklicnih kompetenc je Ljudska univerza Celje izvedla izobraževanja ter postopke preverjanja in potrjevanja znanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo posrednik oziroma posrednica za nepremičnine ter podelila 19 certifikatov. V Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje je potekalo tudi usposabljanje za pridobitev kvalifikacije pomočnik kuharja. Za zaprte osebe so izvedli še tečaja slovenskega in angleškega jezika ter delavnice za krepitev socialnih in življenjskih veščin.

V programe finančne pismenosti se je vključilo več kot 70 udeležencev, v različne programe projekta Le KORAK do novih kompetenc pa doslej več kot 170 posameznikov. Kakovost dela ustanove potrjuje tudi podaljšanje Zelenega znaka kakovosti do marca 2029.

 Podpora vključevanju v lokalno okolje

Pomemben del dejavnosti Ljudske univerze Celje je namenjen vključevanju priseljencev. Program Začetna integracija priseljencev je v tem šolskem letu obiskovalo več kot 200 udeležencev, ki so poleg slovenskega jezika spoznavali tudi slovensko družbo, kulturo in vsakdanje življenje.

V projektu Socialna aktivacija albansko govorečih žensk 2024–2027 udeleženke pridobivajo jezikovno znanje ter razvijajo socialne in zaposlitvene kompetence. Številne so se po zaključku programa že zaposlile ali vključile v nadaljnje izobraževanje.

V sodelovanju z Mestno občino Celje so se nadaljevali tudi tečaji slovenščine za albansko govoreče učence celjskih osnovnih šol. Pristojno ministrstvo je program prepoznalo kot primer dobre prakse na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.

Svetovanje, podpora družinam in povezovanje generacij

Svetovalno središče Ljudske univerze Celje odraslim pomaga pri načrtovanju izobraževalne poti, kariernem razvoju, priznavanju že pridobljenega znanja ter odločanju o nadaljnjem izobraževanju in zaposlitvi. V letu 2025 so za več kot 1.100 oseb izvedli prek 3.600 svetovalnih obravnav.

Družinski center Ljudske univerze Celje je do maja 2026 obiskalo že več kot 2.100 otrok, mladostnikov in staršev. Ker je bila ustanova ponovno uspešna na razpisu pristojnega ministrstva, bo lahko brezplačne programe za različne oblike družin izvajala in razvijala tudi v prihodnje.

Z aktivnostmi za starejše so spodbujali digitalno pismenost, dejavno staranje in vseživljenjsko učenje. Skoraj 1.200 obiskovalcev pa se je udeležilo letošnjih Tednov vseživljenjskega učenja, v okviru katerih so pripravili predavanja, delavnice, ustvarjalne aktivnosti, oglede in druge dogodke za vse generacije.

Pomemben del razvoja ostaja tudi mednarodno sodelovanje. V projektu Stereotype Trap je stekla medijska kampanja o spolnih stereotipih pri delitvi gospodinjskih opravil in skrbstvenega dela. V okviru akreditacije Erasmus+ so učečim se in strokovnim delavcem omogočili mednarodne mobilnosti, Ljudska univerza Celje pa sodeluje še pri projektih za izboljševanje integracijskih programov za priseljenke in krepitev digitalne pismenosti starejših.

Dosežki šolskega leta 2025/2026 potrjujejo, da Ljudska univerza Celje ostaja pomemben razvojni partner lokalnega okolja ter prostor znanja, podpore in novih priložnosti za posameznike vseh generacij.

MOC

The post Ljudska univerza Celje zaključuje uspešno šolsko leto, polno novih priložnosti first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Ljudska univerza Celje zaključuje uspešno šolsko leto, polno novih priložnosti z dne, 2026-08-04 11:30:40, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/ljudska-univerza-celje-zakljucuje-uspesno-solsko-leto-polno-novih-priloznosti/